Berite, širite in podpi-	pvE1 ¥	UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
rajte Delo.	m m	i ■	■	DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino :
		34170 Gorica, Ulica Tocchi, 2
Obnovite naročnino.		Telefon 24-36
	flftimiP	MomA H	Illllli	NAROČNINA: Letna 1000 'h, polletna 550
Prihodnja številka bo izšla 13. marca	glasilo KPI za slovensko narodno manjšino	lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 2 (748)	TRST - 27. februarja 1970	Posamezna številka 50 lir	PQ”*Ìdw,™ek poM.'Grùppó^i
Ob petdesetletnici
Prva številka DELA, ki je izšla 20. februarja 1920
Dne 20. februarja je minilo 50 let od izida prve številke tržaškega DELA. Pravilno je, da se spomnemo te pomembne obletnice in da jo tudi primerno proslavimo.
Tovariš Ivan Regent, ki je dal pobudo za ustanovitev delavskega 'lista in je bil tudi njegov prvi urednik, je nekje zapisal, da je DELO začelo izhajati, ko se je pripravljala 'druga proletarska ofenziva, istočasno pa tudi (kapitalistična protiofenziva. Tedaj se je bdi boj na nož. V Italiji je fašizem že začel požigati delavske pa tudi enostavno slovenske in hrvatske ustanove in napadati posamezne delavce.
Naloge DELA in naloge vsakega komunističnega lista so bile sicer vedno težke, tedaj pa so bile še težje. Zaradi nastopajoče gospodarslke krize je buržo-azija pripravljala in ludi je o-pravlj ala svojo protiofenzivo. Stroške za gospodarsko obnovo je hotela naložiti na pleča delovnega 'ljudstva. Ta protiofenziva ni nudila ne buržoaziji ne proletariatu nobenega izhoda. Toda proletariat, Iki v prvi svetovni revolucionarni ofenzivi ni u-spel, ker ga socialdemokratske stranke niso hotele povesti v boj, je izgubljal vero, da bi si mogel v kratkem času izvojevatd oblast.
Proletariat je bilo treba bodriti, tembolj tudi zato, ker se je bil začel val terorja in strahovlade. Treba je bilo prepričati delavce in kmete, da morajo samo marksistično podprte in dobro organizirane komunistične stranke uspešno voditi boj proti reakciji. Treba je bilo skrbeti, da delavci in kmetje ne bi klonili pred reakcijo in terorjem, da bi vzdržali pritisk, da bi navzlic vsemu vztrajali v ofenzivi. Treba je bilo prepričevati delavce, da je mogoča enotna fronta tudi z delavci drugih načel, tudi če so socialdemokratski voditelji proti taki fronti. Treba je bilo skrbeti, da ne bi obupanci ali sovražniki vnesli panike med delavce. A takih poskusov ni bilo malo.
Zavoljo dejstva, da je bilo DELO v rokah vplivnih tovarišev, ki so bili med zagovorniki strategije in taktike Komunistične internacionalle ter za ustanovitev Komunistične partije Italije, je DELO opravilo najvažnejšo vlogo pri 'pritegovanju članov socialistične stranke v komunistično stranko, (tudi kadar je bilo formalno socialistično glasilo.
Poleg naloge, ki so jo podedovali komunisti še od socialdemokracije, je bila naloga boja proti Slovenskemu in italijanskemu nacionalizmu ter boja za bratsko skupno delo, za 'Skupen boj, za mirno, bratsko (sožitje med slovenskim in italijanskim delavstvom ter med delavci in kmeti, se je moralo DELO boriti pose-be.l še proti Slovenskim nacionalistom, (ki so glede narodnega vprašanja, bolje rečeno glede narodno - jezikovnih notreb Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in v Istri zagovarjali sicer dobro in pravilno stvar, bili pa so sektašni, nekakšni neupravičeni zastopniki objektivno naprednega slovenskega in hrvat-skega 'demokratičnega gibanja, in subjektivno so spadali med
najbolj umazane reakcionarje in antisocialiste. Z njimi je imelo DELO veliko opravka.
V boju proti oportunističnim voditeljem, ki so se klanjali pred vsakim mogotcem, ne glede ne njegovo 'narodnost; v načelnem boju proti vsem zatiralcem slovenskega ljudstva in visoko dvigajoč zastavo enakopravnosti in solidarnosti med narodi, se je DELO širilo dn dokaj hitro zajelo vso Julijsko krajino in Istro.
Ljudstvo je zapuščalo narodnjake, liberalce in klerikalce ter se 'pridruževalo komunističnemu gibanju, katerega niti zapori niti Ikonfinacije niti ves teror fašistov niso uspeli zatreti.
List DELO je postal glasilo slovenskih delavcev, kmetov in intelektualcev. Bil je slavna zastava v.trdem boju proti fašizmu v letih, ko je bila najtežja za slovensko in italijansko ljudstvo naših pokrajin ; bil je glasnik, protest, organizirana akcija delavskega in demdkratičnega gibanja med Slovenci ; pobudnik in navdihovalec 'napredne (kulture, povezane z najboljšimi tradicijami slovenskega ljudstva; bil je praporščak enotnosti med Italijani in Slovenci v boju ža mir, za napredek, za socializem pod zastavo proletarskega internacio-nalizma. Tako je poudarjeno v proglasu, ki ga je objavita tržaška federacija KPI.
Tržaška federacija KPI je Objavila dokument o vprašanjih slovenske narodnostne manjšine, jasneje .povedano, dokument o boju komunistov za pravice Slovencev. Ta dokument je rezultat temeljitega proučevanja stvarnosti, je rezultat mnogih razprav slovenske posvetovalne komisije, ki deluje pri vodstvu federacije, sestankov celic in sekcij in končno rezultat dveh skupnih sej federalnega komiteja in kontrolne 'komisije KPI.
Poseben poudardk zasluži dejstvo, da dokument ni le rezultat Sloven-
Togliatti je zapisal: «DELO, ki se je rodilo v ozračju naraščajočega fašističnega nasilja, je bilo predvsem zastava enotnosti slovenških in italijanskih delavcev in demokratov ; dalo je dragocen doprinos k rojstvu in razvoju komunistične partije v Julijski krajini.»
Po zgodovinskem kongresu v Livornu je DELO postalo glasilo novoustanovl j ene Komunis tične partije Italije. To je bil en razlog več za to, da so fašisti besneli in si toliko prizadevali, da bi onemogočili izhajanje in širjenje lista. Po požigu tiskarne in zaradi naraščajočega fašističnega terorja je DELO večkrat neredno izhajalo, leta 1926 pa se je moralo umakniti v ilegalo. Nekaj časa je izhajalo v Ljubljani, več let zaporedoma pa v Parizu, odkoder so ga po skrivnih poteh pošiljali v Trst in na Goriško. Ko 'tudi v Parizu ni smelo več legalno izhajati, so ga tovariši tiskali v ilegalnih tiskarnah ali ga razmnoževali na ciklostil, v bližini Gorice, v neki jami pri Zgoniku in končno na nekem seniku v Gorenjah pri Divači.
DELO je začelo legalno ponovno izhajati v Trstu, januarja leta 1949, leta 1962 na je 'ponovno pastaio glasilo KPI za slovensko narodno manjšino. Tedaj je Ivan Regent zapisal :
«Pozdravljam DELO, iki postaja zopet glasilo KPI, kakor je
skih tovarišev, saj so v razpravah, zlasti na sejah federalnega 'komiteja in kontrolne komisije, sodelovali slovenski in italijanski tovariši. Potrebno je poudariti, da je dokument o vprašanjih slovenske manjšine, odnosno o boju za pravice te manjšine, uradni dokument tržaška federacije KPI, in da bo kot tak služil kot napotilo v vseh bodočih akcijah komunistov v boju za pravice Slovencev.
Potrebno je podčrtati še neko drugo dejstvo, namreč, da se boj za pravice Slovencev ne more ve-
dilo po ilivornskem kongresu januarja 1921. Želim listu — za katerega sem 'sam dal pobudo, da bi se ustanovil in mu tudi določil ime — naj bi vedno zagovarjal idejo socializma pod vodstvom komunistične partije; naj bi bil glasilo bratstva med slovenskimi in italijanskimi delavci in med delavci vseh narodnosti».
Naše DELO je skromno. Vedno je bilo (Skromno. Tudi. pomanjkljivo je. Čestokrat je pisano z okorno rdko, ki je bolj vajeno krampu nego peresu. Izhajanje lista je združeno z velikimi žrtvami, >saj mi nimamo bank, ne monopolistov, in oblasti nas ne podpirajo. Kljub temu, da je list skromen, da njegov jezik ni «bleščeč», da -tudi neredno izha-haja, je nekaterim v nanoto, drugi pa se ga boje. To nas opogum-
diti ločeno od splošnega boja, ki ga vodijo komunisti v Trstu, v Furlaniji - Julijski krajini m v državi .sploh. To pomeni, da je ta boj tesno združen z bojem za demokracijo, za socialne in politične pravice delavcev in ljudskih množic.
Komunisti ne soglašajo s tistimi, ki menijo, da se vprašanja Slovencev «rešujejo» z vstopom nekaterih poedincev .slovenske narodnosti v podvlado raznih krajevnih uprav, komisij in podkomisij, skratka s pridruževanjem tistim, ki «imajo platno in škarje v svojih rokah».
V zadnjem času je prišlo do nekaterih sprememb. V glavnem pa gre za spremembe v stilu jezika. To je med drugim rečeno tudi v dokumentu, o katerem govorimo. Rečeno je: «Nekaterim spremenjenim izrazom od strani levosredinske koalicije niso niti v najmanjši meri sledila ustrezna dejanja. Nasprotno, z raznimi demagoškimi izjavami, ki naj bi se z njimi prikrila določena politična stališča preteklosti, katerim se krščanska 'demokracija, skupaj s svojimi zavezniki, uradno ni nikoli odrekla, je v resnici zavrnila sleherno zakonito zahtevo Slovencev. Objektivno je njihov položaj ostal nespremenjen, naj si bo kar zadeva zakonodajnega instrumenta kot tudi v zvezi z administrativnimi ukrepi, ki bi morali biti (sprejeti, da bi se zagotovila dejanska enakopravnost in neoviran razvoj Slovencev».
Odveč bi bilo na tem mestu raz-
llja! V veliko zadoščenje pa nam je dejstvo, da so na list delovni ljudje talko navezani, da ga podpirajo, širijo in predvsem — berejo.
Dne 20. februarja je torej minilo pcllstoletja od izida iprve številke DELA. Dolgo ipot je prehodilo, pot, ki je bila vselej težavna in je terjala velikanske žrtve. Pomembna obletnica je šla skoraj neopazno mimo nas. Naš namen je (proslavljati ta «jubilej» skozi vse leto in ga svečano zaključiti prihodnje leto, ko bo točno (petdeset let odkar je DELO prvič postalo glasilo KPI za Slovence v Julijski krajini. «Jubilej» pa bomo zares svečano proslavili ako bodo slovenski tovariši zvesto posnemali svoje prednike, ako bodo z listom lesno sodelovali.
členjevati razna poglavja dokumenta tržaške ifederacije KPI — dokument je v celoti objavljen na eni izmed notranjih strani današnje številke našega rista —kljub temu pa ne bo odveč, ako na tem mestu omenimo nekaj stavkov iz tistega dela dokumenta, Iki se tiče bodočih nalog komunistov.
«KPI obvezuje svoje člane, svoje osnovne organizacije, svoje vodilne organe in svoje predstavnike v parlamentu, v deželnem svetu in v izvoljenih svetih krajevnih ustanov, da s primernimi pobudami še nadalje podpirajo zahteve 'slovenske manjšine ter široko gibanje, ki se je razvilo za uveljavitev in spoštovanje njenih narodnih pravic».
Komunisti smatrajo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti kot eno izmed svojih velikih nalog. Zato so z veliko angažiranostjo množično sodelovali tudi pri izdelavi 'dokumenta. Vprašanje boja za pravice Slovencev so vedno zelo resno jemali in ga niso nikoli stru-mentalizirali. Komunisti ne poznajo frazarjenja in ne kompromisov.
Komunistična partija pripravlja osnutek okvirnega zakona ureditev vprašanj slovenske manjšine. Tudi o tem zakonskem osnutku je v teku široka razprava.
Zakonski osnutek temelji na 3. in 6. členu ustave ter na 3. členu posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske ikrajine.
Pobuda KPI spada v okvir pobud in akcij, ki so nakazane tudi v dokumentu federacije.
Predstavniki tržaške federacije so na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden, obrazložili dokument ovvprašanju boja za pravice Slovencev
Oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooa
KPI obvezuje vse svoje člane, da nadaljujejo boj za pravice slovenske narodne manjšine
Mednarodna solidarnost proletariata (9. avgusta 1920)
Nova, blagodejna nevihta gre po svetu; nevihta mednarodne prolatars'ke solidarnosti. Zastarele stavbe buržoazno kapitalističnih inštitucij se majejo in majejo se stare vere, stari predsodki in stare tradicije. Nevihta mednarodne proletarske solidarnosti ne prizanese nobeni stvari, ki ni več sposobna za življenje. Kar je gnilega, izruje in pokoplje in dvigne k novemu življenju nove sile, nove upe, nove nade. Mednarodna solidarnost proletariata .danes ni več le ponosna in lepo (doneča beseda, marveč je gotovo dejstvo, je gotovo delo, ki je že zabeležilo v zgodovini lepe, močne in spodbujajoče uspehe. Ali ne verjamete?
Proletariat je stopil na politično obzorje s svojimi nauki, s svojimi programi, s svojo voljo. In se ravna po svojih naukih, po 'svojih programih, po svoji volji in po svoji potrebi. Pozna le eno silo: proletarsko; pozna le eno pravo: proletarsko; pozna le eno dolžnost. proletarsko. Vse drugo, vse drugo je nič, je odveč. Proletariat danes ne priznava več držav buržoazije; ne priznava več državnih meja in ne priznava več dolžnosti, -da bi moral te buržoazne meje braniti. Mednarodna politika proletariata ne priznava več politike meščanstva. Orjaška nevihta proletarske mednarodne solidarnosti pretresa buržoazno družbo v njenih temeljih in gradi človeštvu nove stavbe, nova pota, novo življenje.
Na Ogrskem obešajo in mučijo komunistične proletarce. Buržoazne države niso sposobne, da bi branile človeštvo pred razbojniško ogrsko reakcijo. Mednarodni proletariat se pa ne ozira na interese industrijcev ne na interese trgovine niti ne na državne interese, marveč vidi in spoznava le en interes, le eno dolžnost :	dolžnost proletarske
mednarodne solidarnosti. Zato proklamira in izvaja proti Ogrski mednarodni bojkot. In proletariat bo v tem boju zmagal. Iz Amerike prihajajo parniki, polni moke za Ogrsko. Moka pride le do skladišča v Trstu in ne gre naprej. Ako pelje po naključju vlak molke iz Trsta, ga ustavijo ali v Jugoslaviji ali v Avstriji. Kakor moki se godi tudi drugemu blagu. Ogrska vlada se hoče pogajati in stavi svoje predloge; zastopniki proletariata stavijo tudi svoje predloge, ki se glase:	mir komunistom. Vlada
teh pogoiev ne sprejme; proletariat nadaljuje bojkct, v katerem mora zmagati, če bo ostal zvest samemeu sebi.
nosti je močnejša od tako imenovane ljubezni do naroda. Solidarnostni čut s sovjeti in z ruskim proletariatom je močnejši od zakonov, ki kaznujejo -s smrtjo vse, ki pomagajo državnemu nasprotniku. Nove ideje, nove misli, nove vere. Izdati domovino zaradi proletarskih koristi in v koristi mednarodne proletarske solidarnosti, je postala čast v vrstah proletariata.
Naj se trese buržoazija in naj se majejo stavbe n (enih institucij. iPrdletariat praznuje svoje prve zmage v začetku, ko se spreminja njegova mednarodna politika v dejanje.
Italijanske čete v Albaniji so bile napadene. Vseeno je, od koga, vseeno je, zakaj. Italijanska vlada hoče poslati v Albanijo nove čete in bili smo že pred novo vojno. Italijanski proletariat pa je spregovoril svojo besedo: Proč od Albanije, nobene vojne več! Albanija naj odloča sama o svoji usodi ! Italija tam nima kaj iskati ! Vlada hoče prepričati, da gre za državni prestiž, za posest Jadranskega morja, za državne življenjske koristi. Socialistični poslanci govorijo : Ni res ! Pustite narode pri miru! Italija živi
lahlko brez Albanije! Glas poslancev gre tudi v vojašnice. Vojaštvo, namenjeno v Albanijo, se upre. Se upre v Trstu v Anconi in drugod. Proletariat pritiska in se bori ter poškropi s svojo dragoceno krvjo ulice italijanskih mest. Toda proletariat zmaga. Vlada pove, da ne bo pošiljala več vojakov v Albanijo. Obratno, vojaštvo bo odpoklicano. Le albansko mesto Vaiano bo imelo vojaštvo zasedeno, dokler ne sklenejo miru. Prično se pogajanja. Mednarodna politika proletariata je zmagala in italijanski proletariat je lahko ponosen.
Ali potrebuje kdo še novih dokazov mednarodne delavske solidarnosti in o vstopu proletariata v mednarodno politiko, kateri daje svoj pečat in v kateri zasleduje svoje smotre, svoje cilje? Ali potrebuje kdo novih dokazov? Dobil jih bo kmalu. Nevihta, strašna, svet preobrazujo-ča in vendar blagodejna nevihta mednarodne proletarske solidarnosti gre svojo pot dalje. Kdor ne verjame tega danes, tistemu se lahko zgodi, da bo jutri sam žrtev te nevarnosti.
Mi verjamemo v to nevihto, verjamemo in se je veselimo kakor luči, ki je posvetila v temo ; veselimo se je kakor ljubezni, ki druži, kar spaja skupaj, to je vesoljni proletariat.
Meščanski nauk o narodni
ljubezni (6- marca 1924)
Komisija slovenskih narodnih gospodov je bila pri tržaškem prefektu Crispu Moncadi, kateremu je v imenu političnega društva «Edinost» izrekla zadoščenje za srečno rešitev «rešlkega vprašanja» in za doseženi prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Izjavili so, da smatrajo rešitev «reškega vprašanja» za nepreklicno dejstvo in da si žele, 'da bi rešitev tega spornega problema 'blagodejno vplivala na odnose med Italijo in Jugoslavijo. Kar se njih tiče, so rekli, da bodo po svojih močeh vplivali na slovenski živelj v Julijski krajini tako, da bo te reči sprejel lojalno in simpatično.
Nimamo namena niti interesa, da bi izkoriščali v volilne namene izjave rodoljubne komisije. Vsak varuje svoje interese kaikor zna in more. Tudi nimamo namena niti interesa, da bi (delali kunkurenco slovanskemu ali kateremu drugemu nacionalizmu. Socialni demdkrat j e so imeli in imajo še vedno navado, ki izvira iz upravičenega prepričanja, trditi, da so bolj narodni od narodnjakov. Mi ne. Mi nismo in ne bomo nikdar narodni v tistem pomenu, ki se daje tej besedi. Mi smo marksisti. Naša teorija sloni na zgodovinskem materializmu in gospodarskem determi-
O dvojezičnosti slovanskega
ČSlSOpiSja ti- novembra 1923)
Poliiska napove volno Sovjetski Rusiji. Mednarodni proletariat napove bojkot Poljski. V obratih noče izdelovati orožja za Polisko. Vlade se jeze, ali ne morejo ničesar. Razne države sklenero, da pošljejo pomoč Poljski. Železničarji ne voziio orožja za Poliško. ne vozijo živeža, ne voziio ničesar. Rdeča ruska armada zmaguje, Pol iška potrebuje, 'pa ne more dobiti nobene pomoči. V antantinih državah in drugod se buržoazija trese zavoljo komunističnih zmag. Pro-Tetariat se veseli. Na Poljskem na proklamira proletariat sovjete in iziavlja solidarnost s Sovjetsko Rusijo. Ideja mednarod-
Prefekt (furlanske dežele, gospod Pisenti, je 19. oktobra izdal dekret, ki je določal, da morajo od 21. Oktobra naprej vsi v furlanski deželi izhajajoči ne-italijanski listi dodati vsem člankom, noticam in (drugemu gradivu italijanski prevod. 22. oktobra pa sta izdala enaka dekreta za neitalijamske liste svojih o-krožij še prefekt tržaške dežele Grispo Moneada in prefekt istrske dežele Giannoni. Kratko povedano : vsi v omenjenih treh deželah izhajajoči neitalijanski, t. j. slovenski in hrvatski listi in revije bi morali izhajati v dveh jezikih, in sicer v najbolj neokusni formi, ki so si jo gospodje prefèkti mogli izmisliti. Vsakemu članku, vsaki no fidi bi bil moral slediti italijanski prevod. Kdor je imel priložnost videti liste, slovenske in hrvatske, ki so že izšli v talki novi, v prefektur-nih krojačnicah izdelani obleki, se prav gotovo ni mogel navdušiti.
Odlok o dvojezičnosti neitali-jamskega časopisja v lulijski krajini nas zares ni nič presenetil, ker vemo, česa je sposoben nacionalizem, kadar 'postane gospodar. Nas ni presenetil, ker nas noben odlok, noben sklep nobeno dejanje sedanje vlade in njenih funkcionarjev ne more presenetiti. Ne bi se čudili, ako bi dobili iz Rima ukaz, da moramo hoditi z rokami in ne z nogami ; ne bi se čudili, ako bi Se kakemu prefektu zahotelo naročiti svojim deželi anom, da morajo ob zaključku vsakega govora izreči dvakrat «èia!», da morajo peti «Giovinezza» in da morajo spati z odprtimi očmi. Pri nas je vse mogoče, zato se več ne čudimo nobeni stvari, ki prihaja iz vrst fašistične stranke, fa-
šistične Vlade in njenih funkcionarjev. In ne le, da se ne čudimo. Nam se sploh nobeno početje fašizma in njegove vlade ne zdi resno, kakorkoli je za nas v bistvu preresno. Trpimo, to je res. Smo užaljeni, smo te-
nizmu. Ne odklanjamo idejnih sil, ki v danem trenutku z energično gesto lahko pospešijo razvoj dozorevajočih dogodkov. Toda mi priznavamo, da so tudi take idejne, včasih le sentimentalne sile, samo neposreden sad, samo (logična posledica za določen razvoj že docela dozorelih razmer, ki imajo svoje korenine globoko v materializmu. Koliko razočaranj bi si ljudje prihra-
Tiskarno «Il Lavoratore», v kateri so tiskali tudi DELO so fašistične tolpe leta 1921 požgale. Kasneje so list tiskali v raznih tiskarnah v Trstu in nekaj časa v Gorici. (Na sliki: ruševine poslopja v Ul. Zu-deeche, v katerem je bila tiskarna «Il Lavoratore»)
peni in kaznovani. Kljub temu in pri najboljši volji ne moremo priznati resnosti fašističnega gibanja. Stranka, ki pravi, da je uničila slovanski nacionalizem s tem, da je požgala nekaj narodnih (domov in nekaj slovanskih knjig, ki si domišljuje, da je odpravila razredni boj, s tem da je zvezala proletariatu roke in noge, in ki je prepričana, da je za vedno pokopala komunizem in proletarsko razredno gibanje 'S itero., da ji je uspelo, s pomočjo policije požgati vse polno delavskih domov, delavskih krožkov, ljudskih gledališč, zadrug in drugih delavskih ustanov, taka stranka je lahko močna, je lahko na Vladi, je lahko zelo škodljiva ali zelo koristna. Resna pa ni. Le pod okriljem take stranke je mogel nastati na šolskem polju kaos, kakršnega si ni bilo mogoče pred ministrom Gentilijem niti misliti. Le med Vladanjem take stranke, ki govori o disciplini, 'kakor da jo je zares uvedla v svoje vrste, se more zgoditi, da se sme^ že vsak fašistični kaplar požvižgati na zakone, da levica nikdar ne izve, kaj dela desnica in da si prefekti usojajo pravico izdajati dekrete o dvojezičnosti slovanskega časopisja, .dekrete, ki so tako žaljivi, tako poniževalni in obenem tako nepolitični in tako neresni, da so zbudili pri pametnih in resnih ljudeh namesto žalosti in jeze pomilovanje in posmeh....
Pet let so se ljudje med seboj klali. Italija se je borila v skupini držav, ki so trdile, da se borijo za demokracijo proti absolutizmu, za pravice in svobodo malih narodov. Demokracija se je osmešila in je izginila povsod, pozabljena kakor neljuba mačeha. Dekreti o šolstvu, o dvojezičnosti slovanskega časopisja (Nadaljevanje na 6. strani)
Objavljamo nekatere uvodne članke «starega» DELA. Zaradi omejenegi prostora smo jih morali skrajšati. Članke, ki so objavljeni na tej strani lista, je napisal Ivan Regent.
UREDNIŠTVO
nidi, ako bi sneli z nosa svoja sentimentalna stekla, skozi katera gledajo na potek in razvoj malih in velikih dogodkov. In mi hočemo ta Skelna vzeti izpred oči 'proletariata m mu pokazati grobo materialno resnico. In ta resnica govori z besedo grobih dejstev, da so gospodarski po goji gonilna sila vsega dogajanja in nehanja človeške družbe in njenih članov in da so vsi ideali, za katere se človeštvo ipeha in žrtvuje, refleks gospodarskih pogojev, ki se hočejo doseči.
S tega našega materialističnega in razrednega stališča gledamo tudi na prej omenjeni korak slovenske narodne gospode pri tržaškem prefektu. Odpade za nas očitek narodne mlačnosti do omenjenih gospodov, t
Kmetje in delavci nimajo pričakovati od fašistične Vlade ničesar. In nič dobrega si ne smejo obetati od drugih meščanskih vlad. Kdor se udinia meščanskim vladam, ta ne služi in ne more služiti interesom delavca in kmeta. Med meščanstvom in proletariatom je mogoče eno samo razmerje — boj. Boj, ki ni odvisen od dobre ali slabe volje posameznikov, marveč boj, ki je tu, ki so ga razmere vsilile bur-žoaziji in proletariatu in ki ga mora porletariat zavestno spreleti, ako hoče v niem zmagati, lega boja slovenski narodnjaki ne morejo voditi. Niso nanj pripravljeni ne teoretično ne ideološko ne organizacijsko. Razrednega boja ne priznavajo in ga odklanjajo..
Imajo posla z malim, revnim narodom, kmetov in delavcev. Ker se zapirajo v svoje malomeščanske narodne pojme, ne morejo razumeti, da se tem delavcem in kmetom odrekajo pravice ne zato, ker so Slovenci, marveč zato, ker so delavci in kmetje, ker spadajo v razred izkoriščanih nemaničev. katerih blagima ni odvisna od meja, v katerih morajo živeti, marveč od gospodarskega režima, ki »e danes povsod kapitalističen in ki se ne ozira na jezike in na plemena. Niti ljubezen niti družina, niti materinstvo ne znanost ne umetnost se tega izkoriščanja ne morejo ubraniti...
Kdor uči ljudstvo drugače, kdor mu z narodno ljubeznijo zapira pogled v to kruto, v to krvavo resnico, kdor se pod plaščem narodne ljubezni udinja izkoriščevalcem in rabljem proletariata, ta je naprotnik delavca in kmeta.
Za rešitev vprašanj slovenske manjšine so potrebni ustrezni zakonski ukrepi
Intervju o vsebini odgovora ministra Restiva poslancu Albinu Skerku in senatorju Paolu Semi
Prvič po podpisu londonske spomenice osoglasju — t.j. po letu 1954! — je predstavnik rimske vlade izjavil, da so oblasti dolžne spo-števati določila posebnega statuta, pritožnega omenjeni spomenici ki — kot je znano — dovoljuje drža vij n om jugoslovanske etnične skupine uporabo slovenskega jezika tudi v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi.
Do tega je prišlo potem, ko sta poslanec Albin škerk in senator Paolo Sema predložila vprašanje v zvezi z zavrnitvijo dveh prizivov, napisanih v slovenskem jeziku ter naslovljenih občinski davčni komisiji v Trstu.
Zavrnitev prizivov samo zaradi tega, ker sta bila napisana v slovenščini, je povzročila hudo nezadovoljstvo med Slovenci in tudi med demokratičnimi Italijani.
Odgovor, ki ga je dal v imenu vlade minister za notranje zadeve Restivo, je imel velik odmev.
Ne delamo si iluzii, da odgovor, četudi je pozitiven, more rešiti odprta vprašanja. Za rešitev teh vprašanj so potrebni ustrezni instrumenti, predpogoj za to pa je dobra volja.
Uredništvo našega glasila je povabilo nekatere ugledne predstavnike političnega in kul turnega življenja na Tržaškem, naj posredujejo našim bralcem svoje mnenje o tem vprašanju. Predložilo jim je naslednji dve vprašanji :
1.	Kako ste ocenili zavrnitev prizivov napisanih v slovenščini in kako ocenjujete odgovor, ki ga je dal v imenu vlade minister Restivo poslancu Albinu Škerku in senatorju Paolu Semi?
2.	Kaj bi, po Vašem mnenju, morala storiti vlada za uresničitev vsebine ministrovega odgovora in kaj bi morale storiti politične sile?
Odgovorili so :
GORAZD VESEL
Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze
1.	Minlister Restivo je v razmahu enega leta podal dve izjavi, ki zadevata slovensko narodno skupnost. Lansko spomlad nas je docela razočaral, ko je na neko interpelacijo odgovoril, da je Slovencem zagotovljen e-nakopravni razvoj ; v letošnjem odgovoru poslancu Škerku in senatorju Semi pa je priznal nam, Slovencem, pravico, da -se v skladu s členom 5 londonske spomenice o soglasju poslužujemo materinega jezika v stikih z u--pravnimi in sodnimi oblastmi. Ministrov odgovor ustreza obče slovenskim težnjam po narodni enakopravnosti, ki pa ozemeljsko ne sme biti omejena samo na Tržaško, kot trdi minister, ampak mora zaobseči celotno Obmejno področje naše dežele. Priznanje pravice do uporabe slovenskega jezika nas mora siDodbuditi. da se bomo ite pravice posluževali v našem vsakodnevnem stiku z oblastmi. Zavedati se tnoramo, da je enakopravnost slovenskega jezika odvisna od stopnje potrebe, da se Slovensko v besedi in pisavi obračamo na vse urade ter tako zagotovimo enakopravnost jeziku, ki mu ta položaj priznavajo z najvišjega mesta.
2.	Po mojem mnenju bi politični dejavniki v slovenski narodni skupnosti morali vskladiti svoje napore ter z enotno politično akcijo doseči pri najvišjih italijanskih oblasteh, da se končno pričnejo temeljiteje soočati z našimi vprašanji. Meni se vidi, da bi morali zahtevati sestavo takšne komisije predstavnikov obeh narodnosti. ki nai ugotovi, kakšen ie sedanji položaj Slovencev, ter Predlaga pota in sredstva za nje-, "ovo izboljšanje. Hkrati pa naj. hi se sedani a dobra volja v odnosu do Slovencev, izražena v besedah, -sproti spreminjala v dejanja.
S tem ne bi dali samo globlje vsebine ministrovemu odgovoru, ampak bi se — kot odraz splošnih družbenih premikov v državi — pričenjailli resneje pripravil ati na tako imenovani manjšinski zakon, ki na j globalno za-, dosti vsem narodnim potrebam.
Dr. FRANE TONČIČ Predsednik društva Pravnik
Moj odgovor na gornji vprašanji izhaja že iz vsebine kore-soondence. ki sem io v imenu društva »Pravnik« v Trstu izmeni al z odgovornimi državniki v Rimu in ki je bila obiavlieria v Primorskem dnevniku od 31. decembra 1969.
Tam sem dejal, da je vznodbud-no. da se vprašania, postavljena v tei korespondenci, končno vsai jemliejo na znanje na najvišji ravni. Zaradi tega nad vse pozitivno ocenjujem odgovor ministra Restiva poslancu Albinu škerku in senatorju Paolu Semi, s katerim ju seznanja z ukrepi, «da bi se tv bodočnosti preprečilo nadaljnje neupoštevanje določbe čl. 5 Posebnega statuta, priloženega Londonski spomenici od 5. oktobra 1954, ki dovoljuje državljanom jugoslovanske etnične skupine uporabo slovenskega jezika tudi v odnosih -s krajevnimi upravnimi in sodnimi oblastmi».
če pa se gornje sporočilo ministra za notranje zadeve mora vsekakor nozdraviti kot izraz politične volje odgovornega in uglednega državnika, moram obenem ugotoviti, da kot pravnik tega izraza politične volje — ki je vsekakor razveseljiv — ne morem smatrati za rešitev jezikovnega vprašan ja 'slovenske narod n e manjšine v Italiji. Da bo rešitev tega vprašanja res učinkovita, morajo temu izrazu politične volje slediti konkretni zakonski u-kreni, ki bodo, tudi ko mene in ministra Restiva več ne bo, z zakonsko močjo obvezovali u-nravne in sodne oblasti, da spoštujejo in praktično uveljavljajo ustrezne le načelne določbe Londonske spomenice, republiške u-stave in deželnega statuta, ki se tičejo 'slovenske narodne mani šine na Tržaškem in v deželi Furlaniji - Julijski krajini sploh.
Ni važno, v kakšni obliki naj se izdajo omenjeni ukrepi, važno je le, da se končno izdajo s sedanjo in bodočo zakonsko močjo.
Dr. BRANKO AGNELETTO Predsednik Slovenske demokratske zveze v Trstu
L Zavrnitev dveh v slovenščini napisanih prizivov na davčno komisijo v Trstu, je še enkrat po-
kazala, kako škodljivo je, ker določbe londonske spomenice o soglasju in priloženega Posebnega statuta pri nas še vedno nimajo pravne veljave državnega zakona. Potezo poslanca Albina Šker-ka in senatorja Paola Seme, kot tudi odgovor ministra Restiva je treba vsekakor oceniti pozitivno. Oboje namreč dokazuje, da so razmere dozorele že 'ako daleč, da se da s pametnim delom in postopanjem tudi v zapletenih okoliščinah nekaj doseči, in to vkljub še vedno obstoječim ter celo neredkim lokalnim zagrizen-cem, kateri še vedno nočejo razumeti novega časa v odnosih med tu živečimi Slovenci in Italijani.
2.	Vlada bi morala čimprej uzakoniti vse, kar je bilo v londonski spomenici o soglasju in njenih prilogah za manjšine predvideno. Za to bi se morale zavzeti vse politične sile. posebno mi sami in pa vsedržavne stranke, ki hočejo iskreno in stvarno prispevati k medsebojnemu sožitju na našem narodnostno mešanem področju. Prav tako je treba odpraviti razlike v postopanju s Slovenci, na naj žive v katerikoli od treh obmejnih provinc. Ustvariti bi morali nekakšen medsku-ninski organ, v katerem bi se, brez strankarskega instrumenta-liziranja, posvetovali in povezovali svoje napore za uveljavljenje naših osnovnih narodnostnih in drugih pravic, ki so nam vsem skupne.
DUŠAN LOVRIHA lunari v Dolini in deželni svetovalec KPI
1.	V odgovor naj najprej navedem. da so občinske davčne komisije ustanovljene na osnovi zakona o krajevnih financah, odobrenega leta 1931 in nekaterih kasneje vnesenih sprememb. Ko-mi'siia v tržaški občini je sestavljena iz 45 članov od katerih jih 3Q izvoli občinski svet, 15 pa jih imenuje prefekt. Davčna komisija ima določene samostojne pravice glede ugotavljanja dohodkov občanov, v nobenem primeru pa nima nravice zavzemati načelna in politična stališča, če jih pa zavzame, kar se je zgodilo, ko je zavrnila priziv, napisan v slovenščini, je, po mojem mnenju, v prvi vrsti za to odgovorna občinska uprava, oziroma prefekt. Jasno je. da so v tržaški davčni komisiji ljudje z rasistično in fašistično miselnostjo. To, kar se je zgodilo v Trstu, med drugim potrjuje, da se je leva sredina 'Spremenila samo v besedah ne pa v dejanjih. Odgovor ministra Restiva poslancu Albinu skerku in senatorju Paolu Semi ni popolnoma zadovoljiv, ker se sklicuje samo na posebni statut londonske spomenice o soglasju, pozablja pa na republiško ustavo. Odgovor potrjuje tudi, da vlada še zmeraj deli Slovence naše dežele na razne kategorije in da določene pravice priznava samo Slovencev na Tržaškem ozemlju. Čeprav odgovor ni popolnoma zadovoljiv, je iz specifičnega pogleda pozitiven.
2.	Vlada in politične sile, ki jo sestavljajo, bi se morale zavedati, da slovenska narodnostna manjšina prebiva v italijanski republiki in da je premnogo let v brezpravnem položaju, da ta manjšina ni deležna ustrezne zaščite, kar je v protis'ovju z na-
čeli ustave in tudi z določili mednarodnih dogovorov. Upoštevajoč ta nevzdržni položaj bi se morala vlada čutiti dolžna, da vprašanje slovenske manjšine reši z o-kvirnim zakonom in to čimprej in v celoti. Ta zakon bi moral veljati v vseh krajih, kjer živijo Slovenci.
Dr. IGOR GRUDEN Podtajnik tržaške federacije PSI
1.	Mislim, da je najbolj jasen odgovor 'istočasno tudi najtežji. Ta predmet, to se pravi rešitev vprašanj, ki tarejo slovensko narodno manjšino v Italiji in ki do danes še niso dosegla zadovoljive rešitve, je stalno prisoten v naši stranki. Kljub naši politični akciji iim volji pa še ni dosegel tistega uspeha, ki ga vsi pričakujemo.
Odgovor ministra Restiva, pa, kljub poštenosti in v skladu z današnjim političnim ozračjem, nima žal, nikakršne pravne utemeljitve v veljavni in obstoječi zakonodaji italijanske republike.
2.	Prepričan 'sem, da nam v današnjem položaju ne preostane drugega kakor nadaljevati akcijo v okviru vsedržavnih strank, ki jim ipripadamo da se ite v vsedržavnem merilu zavzamejo, za to, da postane londonski sporazum notranje pravno veljaven.
V kolikor pa so določila 'londonskega 'sporazuma omejena izključno na področje bivšega 'S. T.O., je naša dolžnost, da delujemo v smeri, da bi slednja veljala tudi za pripadnike slovenske manjšine v goriški in videmski pokrajinii.
To pa mora biti seveda izhodiščna točka našega delovanja.
Z druge strani, in to je moje osebno mnenje, pa pripominjam, da bi lahko jugoslovanska vlada, od leta Ì954 pa do danes v svojih meddržavnih stikih lahko postavila vprašanje notranje uveljavitve te mednarodne pogodbe.
KILJAN FERLUGA Občinski odbornik v Miljah (KPI), učitelj
Seveda sledim vsem javnim, kulturnim in političnim dogodkom pri nas, posebno pa takim, ki neposredno zadevajo našo narodno skupnost. Vajen sem slišati razne izpade, ki niti najmanj ne zrcalijo duha demokracije, strpnosti in spoštovanja, vendar to v veliki večini s strani neodgovornih elementov. Da se pa kaj takega zgodi sedaj, ko se odgovorni politiki levosredinske občinske uprave toliko bahajo z u-krepi v korist Slovencem, nisem zares pričakoval. Zato me je tembolj ogorčilo to dejstvo, ki je vsega obsojanja vredno. Prav zato ne morem spraviti v sklad lene izjave in nasprotna dejanja. To izgleda kot bi nas hoteli še bolj žaliti, po vseh naših vztrajnih in upravičenih zahtevali. Odgovor ministra Restiva na vprašanje poslanca A. škerka in sen. P. Seme v tej zadevi, smatram za skraino pozitivnega, ker se v imenu vlade trudi postaviti vprašanje na pravo mesto, vendar naj mi gospod minister oprosti, toda njegova izjava prihaja vsaj 14 let prenozno. Upam pa, da je volja vlade kateri je pripadal in predvsem stranke, ki ga je za ministra postavila, zares tako iskrena
in da je ta izjava del njihovega političnega programa, ki bo veljal tudi za bodoče vlade; te, ki jo sedaj sestavljajo in pa tiste ki bo izšla iz prihodnjih volitev. Predvsem pa -si žalim in upam, da bodo te in take izjave našle tudi svoje 'stvarne ukrepe na vladni ravni, kot 'tudi pri deželni in občinski upravi. Končno naj izrazim tudi svoje mnenje, da so stvarni ukrepi v tem smislu, ki jih že toliko let pričakujemo, prvenstvena naloga vlade v smislu ustave in mednarodnih obveznosti.
Prav zaradi tega, ker je izvajanje ustavnih določil obvezno za kakršno koli vlado, menim da bo gospod minister Restivo deloval na tem, da ne bodo njegove besede le lepe besede. Skrajni čas je, da se vlada z največjo resnostjo in brez nadaijnega odlašanja loti reševanja vseh proble mov Slovencev. V raznih arhivih
Zaradi večje jasnosti smo poleg ‘v.nena avtorja v oklepi, ju navedli tudi ime stranke ali organizacije, kateri dotič-ni pripada, odnosno njegov poklic ali funkcijo, ki jo vrši.
Nekatere odgovore bomo ob iaviti prihodnjič.
Iskreno se zahvaljujemo za prejete odgovore.
UREDNIŠTVO
in predalih ministrstev ležijo že desetletje naše prošnje, zahteve, spomenice in nič koliko zakonskih predlogov in osnutkov. Večino teh so predložili poslanci in senatorji KPI skupno s poslanci in senatorji PSI in PSIUP.
Naloga ostalih demokratičnih strank in vseh zares iskrenih in miroljubnih političnih sil, pa bi bila prav v tem, da bi vlado vsestransko podprle in spodbujale. Želim biti optimist, kljub temu da mi pretekla povojna doba ne nudi nobene spodbudne Izkušnje, ki bi ta optimizem opravičevala. Zato zaupam v zrelost in resnost vseh demokratičnih strank in se trudim razumeti njihove težave in pomisleke v pogledu reševanja slovenskega vprašanja. Upam tudi, da bodo same uvidele, da je petindvajset let zares predolga doba, ter da tako dolgo zavlačevanje ne more najti več nobenega opravičila !
Dr. DRAGO LEGIŠA
Župan občine Devin-Nabrežina,
tajnik Slovenske skupnosti
1. Mislim, da je zavrnitev v slovenščini pisanih prizivov posledica dejstva, da je davčna komisija tržaške občine sestavljena iz ljudi, ki so vsekakor daleč od sedanje politične in družbene stvarnosti v Trstu. Glavno krivdo je treba dalje iskati v samem sistemu imenovanja članov občinskih davčnih komisij. Po tem sistemu je namreč znaten del elanov imenovan po birokratski poti, kar je gotovo izraz nezaupanja do demokratičnih, od ljudstva izvoljenih občinskih uprav.
Odgovor, ki ga je dal notranji minister Restivo poslancu Škerku in senatorju Semi, je gotovo zelo pomemben, ker postavlja na laž tiste ki zanikajo pravno veljavnost Posebnega statuta, priloženega londonskemu sporazumu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tržaška federacija KPI o boju komunistov za priznanje narodnih pravic Slovencev
Federalni komite Avtonomne tržaške federacije KPI je posvetil več svojih sej poglobljeni proučitvi položaja slovenske narod. manjšine v Italiji, vseh vprašanj, ki se je kot take tičejo, kakor tudi stanja in pa na.og celotne par tdje za dosego ciljev demokracije im svobode, ki se v tem smislu postavljajo, s čimer v zvezi je odobril oziroma sprejel naslednji dve resoluciji.
RESOLUCIJI
I.
Bitka, ki so jo vsa ta leta Slovenci vodili za polno uveljavitev svojih pravic in v kateri so komunisti stali v prvih vrstah, je rodila nekatere pozitivne rezultate, odpirajoče ugodne perspektive in možnosti novih poti. Krepi se enotnost med slovenskimi delavci, kot tudi napreduje osveščanje novih plasti italijanskega ljudstva ne samo glede potrebe mirnega sožitja med obema narodnostima, marveč tudi v zvezi s pravičnostjo zahtev, ki jih postavlja narodna manjšina, v zvezi z njenimi pravicami in pa dolžnostmi, ki jih italijanska država ima v odnosu do te. Utrjuje se nadalje razmerje enotnosti med italijanskimi in slovenskimi ljudskimi množnicami, zlasti v zvezi z mladino, v boju za določeno globoko preobrazbo dežele v demokratičnem in sociali stičnem duhu.
Pretežni del Slovencev pripada delavskemu razredu, ki vodi mogočno enotno bitko za dosego novih življenjskih in delovnih pogojev. Slovenska narodna manjšina, ki ji ta boj zagotavlja določen bistven prispevek za razvoj in uveljavitev njenih pravic, ima, potemtakem; neki dvojen, neposreden in bistven, razlog, da ta boj pbd-pre z vsemi svojimi močmi in tako konkretno izrazi svojo solidarnost z delavci, ki se borijo za dosego naprednih ciljev demokratične oblasti v tovarnah in v družbi, kot tudi, da se v okviru razrednih sindikatov aktivno udeležuje delavskih bojev za njihove pravice. Spričo velike demokratične zrelosti, ki so jo bili dosegli v letih skupnega boja z italijanskimi tovariši, ustvarjajo slovenski delavci, s svojim dragocenim prispevkom v trenutnem boju, nova zavezništva in naprednejše pogoje tudi za rešitev svojih narodnih vprašanj.
To ima posebno vrednost in po men v trenutnem položaju globo ke gospodarske krize Trsta. Bor ba za preprečitev dokončnega pro pada mesta in njegovega ozemlja, nadalje za to, da se preprečijo vladne namere o uničenju njegovih proizvodnih struktur, kakor tudi obveza za obnovitev njegove trgovinske ter industrijske dejavnosti, vse to je v neposredni zvezi s potrebami slovenske narodne manjšine, ki živi na tem področju. To, zatorej, pomeni, ustva ritev neobhodnih pogojev za razvoj skupnosti, da se zaustavi nazadovanje njegovih gospodarskih dejavnosti in izseljevanje mlade delovne si le, da se zaustavi šibitev slovenske skupnosti in iz tega izhajajoče raznarodovanje.
Z navedenimi dejstvi, ki predstavljajo določen uspeh akcije naše partije in ki so primorala tudi stranke, katere so v preteklosti tako z besedo kot dejanji delovale v šovinističnem duhu, da so delno spremenile svoja stališča, torej, s temi dejstvi pa se ni skladalo neko dejansko priznanje pravic narodne manjšine od strani vladnih in krajevnih dejavnikov, pravic, ki so določene v republikanski ustavi ter potrjene v mednarodnih sporazumih, a se v res niči sistematično kršijo.
Nekaterim spremenjenim besed tiim izrazom od strani levosredin ske koalicije niso niti v najmanjši meri sledila tudi ustrezna dejanja. Nasprotno, z raznimi demagoškimi izjavami, ki naj bi se z njimi prikrila določena politična stališča preteklosti, katerim se KD, skupaj s svojimi zavezniki, uradno nikoli ni odrekla, je v resnici zavrnila
sleherno zakonito zahtevo Sloveti cev. Objektivno je njihov položaj ostal nespremenjen, naj si bo kar zadeva zakonodajnega instrumenta, kot tudi v zvezi z administrativnimi ukrepi, ki bi bili morali biti sprejeti, da bi se zagotovila dejanska enakopravnost pravic ter neo viran razvoj na vseh področjih: kulturnem, socialnem in gospodar skem.
Komunisti niso nikdar imeli namena polastiti se ekskluzivne pravice glede obrambe slovenske etnične skupnosti. Pač pa so vedno delovali za dosego kar največje enotnosti v zvezi s cilji slovenske skupnosti, spodbujajoč tudi druge demokratične in protifašistične sile, naj se združijo v oporo pra vičnih zahtev Slovencev, in to tudi v trenutkih najostrejše polemike.
V	tem smislu se je KPI ob vsaki priložnosti zavzemala zà oblikova nje enotnih ter avtonomnih instrumentov borbe (množičnih organiza eij, stalnih odborov ali tudi takih za potrebe posameznih pobud), da bi tako v najtesnejši povezavi s prebivalstvom in na osnovi najširše osveščenosti o lastnih pravicah čim močnejša bila tudi akcija in protest proti izbruhom šovinizma, kot turi' negativnim stališčem in name nom vsedržavnih in krajevnih o blasti
V	več primerih, ne glede na nespremenjena nacionalistična stališča PRI in tržaške socialdemokracije, smo se morali ponovnokrat spopasti tudi z negativnimi stališči strank in sil kot je PSI, ki so — kljub temu, da se v nekaterih dokumentih sklicujejo na pravice Slovencev — ne samo delovale v smislu njihove razcepitve, marveč so bodisi tolerirale ali celo neposredno podpirale politično linijo, ki je zavračala pravične zahteve in potrebe slovenske skupnosti.
Zlasti gre omeniti nesposobnost strank, ki se še vedno sklicujejo na levo sredino, da bi manjšini zagotovile izpolnitev njenih temeljnih zahtev. Nadalje je obsodbe vredna tendenca po instrumentali-zaciji določenih delnih rešitev nekaterih vprašanj, kar naj bi žago tovilo integracijo slovenskega ma lomeščanstva (ki je na manever pristalo in še zaostrilo svoje spore), da bi se tako zabrisala potreba po enotnosti in odpravil borbeni duh Slovencev, zlasti pa še, da bi se na ta način našla podpora za določeno konservativno ter in teresom delavskega razreda nasprotno politiko. V tem smislu gre obsoditi akcijo nekaterih predstav-niko Slovenske skupne liste, ki bodisi znotraj uprav, v katerih neposredno sodelujejo, bodisi od zunaj opravljajo določeno dvojno nalogo, s katero škodujejo interesom delavskega razreda, skušajo diskreditirati njegove organizacije ter med slovensko skupnostjo kot tako opra viti razdiralno akcijo, na osnovi katere bi to bilo moč podrediti po trebam in političnim ter ekonom skim načrtom italijanskega reak cionaroega razreda.
Deželi Furlani'i Julijski krajini, ustanovljeni s posebnim statutom na osnovi odločilnega razloga prisotnosti slovenske manjšine na njenem ozemlju, sedanja vladna večina še naprej preprečuje, da bi izdajala zakone v zvezi z vprašanji slovenske skupnosti. Ta politika ne spoštovanja deželne avtonorpije, ki jo hoče KD in so jo sprejeli njeni zavezniki, med temi tudi Slovenska skupnost, je doslej preprečila tudi rešitev vprašanj, ki sodijo v - izključno pristojnost dežele, namreč vprašanj, ki se tičejo Slovencev. Obenem je celo še zaostrila nekatere vidike kulturnega in gospodarskega življenja njihove skup nosti.
Z raznimi razlogi se je, nadalje, opravičeval obstoj očitnih razlik " ravnanju s Slovenci, ki prebivajo in so pristojni v razhčnih pokrajinah dežele, kar globoko prizadeva njihove že tako omejene pravice. Vse tn v okviru določene politike, ki je nasprotna potrebam napredka in razvoja celotnega prebivalstva dežele Furlanvje-Julijske krajine, katero je levi center usta
novil v korist privatnih in monopolističnih interesov.
Spričo take situacije je potrebno krepko nadaljevati borbo, da bi intrument dežele, za katere ustanovitev so Slovenci dali znaten prispevek, dejansko postal instrument, ki so se zanj ljudske množice dežele borile, pa naj se, potemtakem, dejansko spremeni v odločilno orodje uresničitve popolne enakopravnosti pravic narodne manjšine na katerem si bodi področju Furlanije-Julijske krajiine ta živi, kakor tudi za polno zadovoljitev njenih potreb po varstvu in valorizaciji posebnih etničnih značilnosti ter svoboden razvoj v vseh njenih dejavnostih.
V tem cilju mora slovenski narodni manjšini v Italiji biti zagotovljen ustrezen pravni statut, ob polnem, spoštovanju duha in črke republikanske ustave, pridobljene z osvobodilnim bojem.
Posebna pozornost mora biti-posvečena vprašanjem socialnega, gospodarskega in kulturnega značaja, kot tudi onim. ki so velikega pomena za slovensko skupnost v pogledu urbanističnega vprašanja naj si bo v okviru glavnega mesta kot drugih občin na ozemlju deže le, kjer žive Slovenci. To je treba močno podpreti na’ osnovi širokega enotnega gibanja. Področja in vasi. kjer žive v pretežni večini ali izključno Slovenci in so obeležene z jasnimi etničnimi značilnostmi, pa morajo biti obvarovana pred novimi umetno ustvarjenimi naselji, katerih namen je raznaroditi in spremeniti zgodovinsko oblikovano o-kolje Nadalje je treba spričo dej siva, da večina Slovencev živi v mestu, preprečiti vsem, ki ga skušajo- potvoriti ali omejiti, da bi vprašanje.. Slovencev nasploh pove zevali z vprašanjem kraške planote.
KPI se zavzema, da bi regulacijski načrti dejansko odgovarjali interesom skupnosti, zato naj bo tudi vprašanje obrambe Krasa po stavljeno resno in objektivno.
Enotno In strnjeno je treba nadaljevati borbo za priznanje slovenskega jezika kot drugega uradnega jezika dežele, kakor tudi za njegovo dejansko svobodno uporabo v državnih uradih, na sodišču in v vseh javnih ustanovah dežele.
Nadvse važno nalogo v razvoju slovenske etnične skupnosti lahko in tudi mora opraviti šola. Šole s slovenskim učnim jezikom morajo uživati enake pravice kot italijanske šole, pri čemer je treba odpraviti sleherno obliko diskriminacije v odnosu do njenega učnega in vodilnega osebja. Vsi mladi Slovenci morajo po vsej de-žeii imeti možnost, da sé ustrezno vzgajajo in šolajo v materinem jeziku, da jim bo omogočen pristop k najrazličnejšim področjem dejavnosti. Spričo tega so nujno po trebni šole. in tečaji tehničnega in poklicnega izobraževanja s slovenskim učnim jezikom, nadalje u-strezna reforma visokošolskega študija, kot je tudi nujno in neobhodmo potrebno, da Se v Videmski pokrajini konkretno ustanove šole s s.ovenskim učnim jezikom.
Komunisti se bodo še • nadalje borili za pozitivno rešitev vseh teh vprašanj. Nadaljevali bodo vrhu tega, razen z borbo odpravo diskriminacij in pritiskov, ki jih je še vedno na najrazličnejših področjih čutiti v odnosu do narodne manjšine, tudi s stalnim delom prepričevanja med vsemi Slovenci, da bi konkretno uveljavljali svojo pravico svojih sinov do šolanja v materinem jeziku. Komunisti bodo to borbo vodili v okviru one, ki v splošni obliki poteka v vsej državi in katere namen je doseči šolo, ki je ne bodo obvladovale nazadnjaške sile, ki ne bi bila preprosto in zgolj informativna, marveč bi se oslanjala na duh odporništva, na protifašistično in napredno razpoloženje slovenske skupnosti ter ni oblikovala mladino, ki bi se v polni meri zavedala skupnih vpra sanj, mladino, izpolnjeno z zdra vo demokratično in narodno zavestjo.
Velike važnosti za slov. skupnost v Italiji širjenje in razvijanje stikov in odnosov s svojim matičnim narodom, stikov in odnosov, ki se oslanjajo, razen na jezikovno in kulturno eno'.nos t, ki sta se še utr dili v teku narodnoosvobodilnega boja, tudi na protifašistične ter revolucionarne tradicije, kot tudi na demokratična in socialistična prepričanja slovenskega naroda.
S tem v zvezi je vedno treba upoštevati ogromno važnost sorodnosti ciljev ter interesov, ki združujejo delavski razred, vseh dežel v boju proti imperializmu in za zmago miru.
Tržaška federacija KPI pozitivno ocenjuje raznotere kulturne športne in družabne dejavnosti manjšine, dejavnosti, katerim komunisti dajajo svoj bistveni prispevek Te dejavnosti so izraz živ Ijenjske sile slovenske nacionalne skupnosti in za njihov avtonomni , razvoj morajo dobiti moralno in materialno priznanje s strani javnih ustanov.
Priznanje Slovenskega gledališča za javno ustanovo, ki je bilo doseženo po dolgi enolmd borbi z namenom, da bi se podprla pobuda manjšine, na kulturnem področju, predstavlja dosego prvega po membnega uspeha. Temu bodo mo rali slediti drugi. Še posebej so potrebne pobude, katerih namen je, zagotoviti kulturnim, vzgojnim in rekreativnim dejavnostim slovenske skupnosti — ki jih bo vedno mogla izvajati neodvisno — primerno finansiranje, s strani države, dežele in krajevnih ustanov. Hkrati je treba zagotoviti, da 'bodo te dejavnosti napredne in de mokratične in da se bodo izvajale v polni, zavesti nacionalnih pra vic.
Potrebno je tud. okrepiti akcijo za. temeljito spremembo progra . mdv in usmerjenosti radijskih in televizijskih oddaj, ki ignorirajo dejanske probleme slovenske narodne manjšine v Italiji ali se —. kot v primeru Radio Trst A. -formulirajo v popotnem nasprotju s čustvi in mnenjem Slovencev Boriti se je treba za to, da bi se Radio in TV odvzela monopolu sil, ki potvarjajo vesti in preprčču.e jo, da bi tako pomemana sredstva za obveščanje bila vodena na de mokratičen način, ki bi ustreza: zahtevam ljudstva, kateremu so programi namenjeni. Razen tega je treba da TV odstopi nekaj časa deželnim programom m v tem okviru zagotovi v programu, na menjenem Furlaniji-Julijski kraji ni, tudi oddaje v, slovenskem jeziku.
II.
Da bi se dosegli vsi ta smotri in za razvoj širokega enotnega m borbenega gibanja, ki W -e smotre moglo uresničiti, KPI obve zue svoje člane, svoje osnovne or", nizr.o.jc. svoje vedine organe in*7, vse svoje predstavnike v parlamentu, v deželnem svetu in v izvoljenih svetih krajevnih ustanov, da s primernimi pobudami še nadalje podpirajo zahteve slovenske manjšine ter široko gibanje, ki se je razvilo za uveljavitev in spoštovanje njenih nacionalnih pravic.
Za dosego tega je zelo pomembna aktivna navzočnost komunistov v raznih organizacijah, kmečkih, zadružnih, ekonomskih, kulturnih, športnih in rekreativnih, nastalih okviru slovenske skupnosti.
Ob polnem spoštovanju njihove avtonomije, mora biti vedno močnejši in bolj kvalificiran prispevek-in delež za uresničenje smotrov, ki si jih posamezne organizacije svobodno poslavljajo v smislu svojih osnovnih statutarnih programov.
Borba, ki jo1 je partija vedno vo dila za zaščito pravic slovenske manjšine, njena stališča,, izražena tudi v vsedržavnih dokumentih, od ločnost, s katero se je lotila najbolj težavnih situacij ob polnem spoštovanju načel proletarskega in-temacionalizma in bratstva med slovenskimi in italijanskimi delavci. vse to je ustvarilo pogoje za pravično rešitev problemov nacio-
nalne manjšine in predstavlja osnovni razlog njenih uspehov in njenega upliva med slovenskim prebivalstvom.
Velik odstotek članov naše partije je slovenske narodnosti. Večina Slovencev je z vezmi simpatije in prijateljstva povezana z našo partijo in ji izraža svoje veliko zaupanje s tem, da glasuje zanjo.
Partija se mora v celoti zavedati velikih možnosti, ki jih je odprla njena akcija, zavedati se mora odobravanja, na katero na letijo njena stališča, vršiti neprestano akcijo zbiranja pristašev in vključevanja v lastne Vrste vseh tistih, ki so že soglašali z ideali, ki so partijo navdihovali in ji navdihujejo. Zaradi tega je treba razvili široko pobudo za utrditev komunistične organizacije na vsem našem ozemlju, priti je treba do poslednjega simpatizerja vršiti u čiiskovito in zavzeto akcijo zbiranja članov. Zahteva za vpis v našo ; partijo mora predvsem pomeniti ; izraz potrebe po. sodelovanju, v nje nom aktivnem življenju, izraz obogatitve njenih pobud, njene politične izgradnje in njene borbe s pri speckom novih moči.
. Velik pomen zadobi zato ideološki dvig vseh njenih članov, iskanje novih oblik zà stalne stike ter za mobilizacijo vseh članov in zà usposabljanje in izbiro novih članov, ki bi bili sposobni obvezati se1 aktivno tako v delovanju partije kot tudi za razvoj slovenske skupnosti.
Upoštevajoč važnost razširjenosti komunističnega tiska, bd KPI storila, kar je v njenih močeh, da se izboljša glasilo partije v slovenščini «Delo», pri katerem se mora čedalje bolj uvel javljati pobuda tovarišev, da bi se razš.ril
krog sodelavcev.. .piod.pcumiko*r- in
òitaiteljev, ter pobuda, da. bi pri-šel list med vse š oje slovenskega prebivalstva.
Dejavnost komunističnih voditeljev v vodilnih odborih osnovnih organizacij partije moina biti u-smerjena k povečani dejavnosti sekcij, ki morajo okrepiti svoj značaj središča političnega im demo kratičnega življenja področij, v katerih delujejo, ter postati temelj-' ni element enotnih mobilizacij za izvajanje politične linije partije.'
V perspektivi borb v zvezi z bližnijdimi in daljnimi nalogami in obveznostmi mora partija posvetiti največjo pozornost usposobitvi movifa vodilnih kadrov v elevinr slovenske skupnosti, predvsem v mladinskih vrstah, med delavci in študenti, v vrstah m adine, ki stalno dokazuje svojo življenjskost in borbenost.
Partija im Federalna zveza ko- • munis .iòne mladine morata dajati stalno' pomoč organizaciji1 sloven -ske komunistične mladine, hkrati pa mora biti zagotovljena, navzoč nest in zavzetost mladih komunistov v sleherni množični demokra tični organizaciji, ki zbira mladino v najrazličnejših dejavnostih, ' pa naj gre za kulturne, športne ali rekreativne dejavnosti. Poleg tega je treba utrditi novo enotno resničnost med študentovsko mladino in delavskim razredom, novo enotnost, ki se je razvila v . zadnjih borbah. In od te enotnosti je treba dalje, za dosego naprednih enotnih nastopov .levičarskih sil, da bi s tem deže o usmerili k rr: ru in napredku v prid delovnih množic.
Za utrditev borbe proti avtorita-’ rizmu, proti nasilju in proti reakcionarnim poskusom kapitalističnih ■ sil, ki jih je veliko delavsko gibanje prtmagalo, za borbo za do končno osvoboditev dežele, pr^d sleherno grožnjo z desne in pred sle herno nevarnostjo involucije ter za to, da bi našem ljudstvu dali svobodo in mu zagotovili napre- : dek, za to, da bi izvedli načela republiške ustave in se napotili v , -smeri socialistične družbe, se par tija poziva na tradicije antifaši stične in proleterske borbe Slovenj cev, na njihovo junaško sodelovanje v odporu proti fašizmu, odporu, ki bo prav letos slavil 25-1 etru, "o zmage.
27. 2. 1970 --------------------------------------------------------------------------------------------m5 • DELO
Na pobudo občinske uprave v Dolini	IV. O ljudskem športu, njegovih uspehih in težavah
Konferenca o slovenski šoli
župan D. Lovriha, občinski odborniki in predavatelj dr. V. Turina na
konferenci v Dolini
Razgovor s predstavnikom P.D. Ivan Cankar
Občinska uprava v Dolini je priredila konferenco o problemih slovenske šole. Konference so se u-deležili 'številni predstavniki kulturnega in političnega življenja.
Konferenca v Dolini je bila prva tovrstna prireditev v okviru krajevne uprave in je povsem uspela. Mnogi udeleženci so to pobudo pozdravili.
Konferenca v Dolini je osvetlila tudi marsikatero nejasnost in bo nedvomno pripomogla k izdelavi enotnih stališč o določenih vprašanjih. Obenem pa je ta konferenca bila pomembna manifestacija v počastitev 25-letnice obnovitve slovenskega šolstva na Tržaiš-kem in Goriškem.
Po obširni in plodni razpravi je bila sprejeta resolucija, ki med drugim zahteva naj slovenska šola ustreza potrebam družbe in perspektivam slovenske narodnostne Skupnosti v deželi Furlaniji-Julij-
ski krajini; razveljavljenje fašističnih zakonov, zaradi katerih Slovenci niso deležni vseh pravic, predvidenih v republiški ustavi, posebnem statutu dežele Furlanije - Julijske krajine in v posebnem statutu, londonske spomenice.
Resolucija zahteva tudi takojšnjo ustanovitev industrijske strokovne šole in nato tudi ustanovitev industrijskega strokovnega zavoda v Trstu; dejansko priznanje pravic Slovencev v videmski pokrajini ter ustanovitev slovenskih otroških vrtcev in šol v vseh 'krajih, kjer prebivajo Slovenci.
Pomemben govor Dr. Vladimira Turine
Na konferenci o slovenski šoli, ki se je vršila dne 15. februarja v Dolini — vodil jo je župan Dušan Lovriha — je podal glavno poročilo Dr. Vladimir Turina, ravnatelj Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu.
'Poročilo je bilo nekak zgodovinski prerez 'čez vseh 25 let delovanja slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem.
Dr. Turina je poudaril, da zamejski Slovenci slavimo 25-letaico obnovljene slovenske šole, ki je talko bogato obrodila, da se zdi, da je poteklo že 100 let, toliko se je namreč v četrt stoletja nabralo dejstev, zaslug in tudi raznih težav.
Občina v Dolina se je prva lotila pobude, da priredi konieren-co, na katero je povabila šolnike in drugo občinstvo Ta zgled naj bi posnemale še drage slovetnske občine.
Predavatelj je omenil tudi, da je slovenska šola v dobi 25 let šla skozi različne faze tako, da je končno že precej spremenila svoj ustroj in sestavo.
Od leta 1945 do leta 1961 je slovenska šola zelo počasi napredovala kar se tiče ureditve in izenačenja z italijansko šolo. Šele leta 1961 je bil izdan osnovni za-kdn za slov. srednje šole. Prepričani smo bili, da bo sedaj napredovala hitrejši, ker je ta zakon predvideval za nadaljnih 6 mesecev še nekatera navodila oziroma dopolnila. Kar se tiče osnovnih šol, je bil položaj malo bolji. Razvoj teh šol ie več ali mani znan vsem. Z natečajem za učitelje (objavljen je bil leta 1964), je bil urejen poležal dolgi verigi šolnikov.
Problem sistemacije didaktičnih ravnateljev pa je ostalo odprto vprašanje i(5 didaktičnih ravnateljev na Tržaškem in 2 za Goriško).
Enotna srednja šola je nastala z reformo od 31.12.1962 (odlok štev. 1859) in je postala obvezna. S to deformo smo izgubili ze prej obsto-ieče strokovne nižje šole trgovske lr> industrijske smeri (pri Sv. Iva-Jju, v Rojanu, na Opčinah, v Do-uui in v Nabrežini, nate še podruž-
nice te smeri šol v Križu, na Pro-segu in na Katinari. V Gorici je tudi obstajala triletna trgovska šola).
Ukinitev teh šol je prinesla Slovencem precej škode Mladina, ki je prihajala iz takih šol, se je nekoč lažje zaposlila. Zato je pereča potreba po ponovni ustanovitvi podobnih šol postajala iz dneva v dan večja. Talko je menda pred 3 ali 4 leti bila postavljena zahteva po šolah industrijske smeri v Trstu, v Gorici pa trgovskega značaja.
Gorica je v tem pogledu na boljšem, ker tam že 2 leti obstaja in 'deluje trgovska šola, ki bo z naslednjim šolskim letom imela že tretji, t. j. zadnji letnik.
V Trstu 'je sicer položaj drugačen, 'ker se tu na veliko križajo različna mnenja im trditve. V vprašanju sta kar dve šoli: prvotna industrijska oziroma obrtna šola in petletni tehnični inštitut tipa ‘«Volta».
Da bi dalli naši mladini o pravem času — pravo šolo, je treba to polemilko islkrajšati. če nočemo, da dano možnost v najbližji prihod-inosti ne izgubimo.
Dr. Turina je citiral še razne druge uredbe in reforme, ki nas zanimajo in o katerih pedagoški delavci morajo biti obveščeni. Govoril je tudi o poučevanju, slovenščine, Od bi morala biti stolica zase. ali pa kvečjemu povezana z zgodovino, kajti skupaj z latinščino je nesmisel.
Predavatelj se je nato z veliko človečnostjo dotaknil vprašanja beneških Slovencev, katerim je nujno potrebno popraviti velike krivice, ki so jim jih bile prizadele razne vlade v preteklosti. V takih zgrešenih dejanjih lahko vidimo pogubo nas samih!
Nato ie podal kratko zgodovino beneških Slovencev, ki so do današnjih dni ohranili pesmi iln besedo 'svojih očetov in jo (širiio po svetu, kar vsekakor ni bilo lahko vkljub starodavnim pravicam, ki
so jim bile zagotovljene že pred 300 ali 400 leti. V novejšem času se morajo celo boriti za svoje pre-ime «Slavia», ki je važno za zaščito slovenske toponornastike in ki je prišlo v rabo po letu 1848, ob pričetku ital. «iRdsorgimenta».
Vsak profesor ali učitelj bi moral zares proučiti vse probleme beneških Slovencev in tudi najti odgovor ma rešitev teh vprašanj!
V novem desetletju naj bi slovenščina med beneškimi Slovenci dobila uradno priznanje in s tem vstop v osnovne šole, saj republiška ustava 'še posebej ščiti pravice etničnih skupin, med katere sodijo tudi beneški 'Slovenci.
Ta 'etnična skupina se zaveda same sebe, svoje .zgodovine in tisočletne kontinuirane prisotnosti na svojih tleh.
Zato gledajmo na nje z zaupanjem in optimizmom in nastopajmo enotno za dosego naših ciljev.
Dr. Turina je s svojim zanimivim predavanjem dosegel vsestransko odobravanje.
Em. C. Renko
Prosvetno društvo France 'Prešeren je v četrtek, 19. t.m. slovesno proslavilo genija slovenske poezije — Prešerna. Svečanost je bila združena s podelitvijo Gallusovih odličij zaslužnim članom vaškega pevskega zbora.
Ker v Boljuncu ni več ustrezne dvorane, je bila prireditev v veliki učilnici osnovne šole. Razumljivo je, da je bila učilnica pretesna in da so se nekateri ljubitelji kulturnih prireditev morali zadovoljiti s tem, da so na šolskem hodniku poslušali recita-
Srečali smo se s Frankom Vitezom, 'športnim referentom prosvetnega 'društva Ivan Cankar pri (Sv. Jakdbu v Trstu. Vitez ie tudi trener ženske odbojkarske skupine Zarja v Bazovici.
Razgovor je potekal nekoliko drugače kot običajno, ker pri Sv. Jakobu nimajo slovenskega športnega društva in se športniki zberejo le ob Slovenskih športnih Igrah.
Vprašanja, ki smo jih nastavili odborniku Vitezu, so naslednja:
1.	Ka!j mislite o športnem 'delovanju članov prosvetnega društva Canikair? Ali bi se v okraju Sv. Jakoba šport lahko razširil.
2.	Če bi pri Sv. Jakobu ustanovili športno društvo, bi morda pri tem pridobila tudi prosvetna dejavnost?
3.	Kaj bi svetovali slovenski mladini, ki živi v tem delu mesta, ko se odloči za katero ‘izmed italijanskih športnih društev?
4.	Menite, da lahko sodelujejo v slovefrslkih športnih društvih tudi tuji igralci, če športniki menijo, da bodo is tem dosegli boljše rezultate
5.	Ali je umestno, da slovenska športna društva odkupijo od drugih Iklubov nogometaše, ko pa je vendar v našem krogu mnogo mladincev, ki so nadarjeni za to športno panogo?
6.	Ali menite, da je potrebna povezava med slovenskimi športnimi društvi?
7.	Kakšni so sedani; odnosi med slovenskimi 'športnimi društvi?
Krauko Vitez je na navedena vprašanja odgovoril:
1. Delovanje športnega odseka prosvetnega društva Ivan Cankar se je v zadnjih letih omejilo le na nastope na Slovenskih športnih igrah. To pa zato, ker so vsi športniki, ki iso včlanjeni v naše prosvetno društvo, aktivni člani raznih športnih društev. Vsekakor so doseženi uspehi ‘zadovoljivi. Zaenkrat, menim, da v našem okraju ni pogo-
cije Prešernovih poezij, govor in petje.
Prireditev je bila domača, rekel bi intimna, dn morda prav zaradi tega zares občutena. Prvi del sporeda so izvajali učenci vaške osnovne šole in dijaki, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo v Dolini. Vsi domačini iz Boljunca. Nastopil je žbor šolskih otrok, ki ga vodi Drago Žerjal. Prisrčno je zapel nekaj pesmi. Sledile so recitaci i e Prešernovih poezij in tudi šaljivi prizorček. Nastop najmlajših je bil kot vselej zelo hvaležno spréjet.
O Prešernu je govoril Valter Mohor, dijak klasičnega liceja. Govoril je o Pesniku, o nekaterih njegovih najpomembnejših delih, dotaknil pa se je tudi bistvenega pomena, ki ga imajo pri nas vsakoletne proslave.
V	drugem delu sporeda je na-slopil domači pevski zbor, ki ga vodi Drago Žerjal, čeravno so manjkali nekateri pevci, je zbor pel ubrano.
V	drugem delu sporeda sta sodelovali tudi članici Slovenskega «ledališča Zlata Rodoškova m Leli Nakrstova. Hvaležni poslušalci so iu toplo pozdravili.
Ob zaključku sporeda so zaslužni pevci prejeli Gallusova od-hčia.
Celoten program je napovedovala Divha Sancin. Ta je ob za-kliučku prireditve povabila vse prisotne, naj 'sodelujejo pri pripravah za proslavo stoletnice u-stanovitve čitalnice v Boljuncu.
MIRKO KAPELJ
jev za ustanovitev športnega delovanja.
2.	Ko smo po daljšem mrtvilu ustanovili mladinski odsek pri našem društvu je bil šport neizogibno potreben. Pripomniti ipa moram, da mnogi mladinci ne kažejo zanimanja za šport in niti za prosveto.
3.	Pristopi slovenskih športnikov v italijanska društva so danes na dnevnem redu. Prepričan sem, da so glavni vzroki temu boljši gmotni pogoji, ki jih slovenska društva
Zmagovita odbojkarska ekipa društva Ivan Cankar na 11. Slovenskih športnik igrah
ne morejo nuditi. Večina šetjakob-ske mladine ni imela pomislekov, ko je izbirala med slovenskimi in italijanskimi društvi. Tisti pa, ki so se odločili, da se vpišejo v italijansko društvo, bi morali čutiti dolžnost, da zastopajo «naše» barve. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da se naša društva ne bavijo z vsemi športnimi disciplinami in kdor se je odločil npr. za veslanje ali plavanje, je moral pristopiti v društvo, ki goji ta šport.
4.	Smoter slovenskih športnih društev je, da bi slovenski mladini dala možnost nastopat) in jo istočasno vzgajati v zdravem narodnem duhu. Problem tujih igralcev v na-šib ekipah je v zadnjih časih sprožil val polemik. Mislim, da bi morale biti 'slovenske ekipe — tu 'predvsem mislim na nogometne ekipe — sestavljene izključno iz fantov, ki prihajajo iz ndših vrst. Le v izrednih primerih bi lahko dopuščali kakšno izjemo. O tem sem prepričan zato, ker se v naših enajstoricah ne govori več slovensko. Nčkaj hvalevrednih primerov je npr. v Trebčah, Bazovici in v Bregu, kjer se vodstva trudijo, da bi čim,prej poslala na igrišča res svoje enajstorice.
5.	Vsi vemo, da zahteva nogomet precejšnja finančna sredstva. Kot ■sem že prej povedal, sem 'že iz principa proti nakupovanju tujih nogometašev in strinjam se ;s predlogom, ki je bil izrečen ob «Okrogli m'zi» v Slomškovem domu v 'Bazovici, da bi take pogodbe raje potekale med našimi društvi. Predpogoj pa je, da začnejo naša društva delati na to že z osnovnošolsko mladino.
6.	Povezava med športnimi društvi ni samo potrebna ampak nujna. Že dalj časa se razpravlja o tem. Toda doslej ni prišlo do konkretnih rezultatov. Dosedanji poskusi se niso posrečil;.
7.	Odnosi med našimi športnimi društvi so zadovoljivi. Tu pa tam sicer pride včasih do trenj predvsem zaradi «lokalpatriotizma». Menim pa, da se bodo trenja Ublažila, če se bodo ndša društva povezala v skupni organizaciji.
Razgovor je vodil in besedilo sestavil
BORIS GOMBAČ
Mešani pevski zbor France Prešeren na proslavi v Boljuncu. Zbor vodi
Drago Žerjal
Solidarnost z obtoženimi delavci
Občinski svet v Doberdobu je izrazil svojo solidarnost s tržiškimi delavci, ki so bili prijavljeni sodnim oblastem zaradi stavkovnih manifestacij. Na seji sveta, ki je bila dne 17. t.m., je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da je prijava delavcev sodnim oblastem osno-
Revije
zborovske pesmi
Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske bosta priredili štiri revije pevskih zborov. Revije bodo: 1. marca ob 17. uri v gledališču v Kopru, 14. marca ob 20.30 itn 15. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, 22. marca ob 17. uri pa v Kulturnem domu v Postojni.
V	Kopru bodo poleg zborov iz Slovenskega Primorja nastopili tudi zbori Slavec iz Ricmanj, Vesna iz Križa, Primorec iz Trebč in Gallus iz Trsta.
V	Kulturnem domu v Trstu bodo 14. marca nastopili naslednji naši zbori: Fantje izpod Grmade, Rdeča zvezda — Snlež-Zgonik, dekliški zbor Glasbene matice iz Nabrežine, Lipa iz Bazovice in Tabor z Opčin; 15. marca pa Zbori: Kraški slavček iz Nabrežine, Slovenec iz Boršta, Igo Gruden iz Nabrežine in France Prešeren iz Boljunca.
V	Postojni bodo nastopili naslednji naši zbori: Srečko Kosovel iz Ronk, Srečko Kumar iz Repna, Valentin Vodnik iz Doline, Slovan iz Padrič, Oton Župančič iz Štandre-ža. Kras iz Dola-Poljan, Jezero iz Doberdoba in Vasilij Mirk s Prose-ka-Kontovela.
vana na fašističnih zakonih, 'ki je v odkritem protislovju z republiško ustavo, zahteva razveljavljenje fašističnih zakonov in takojšnjo amnisti j o za delavce.
Značilno je dejstvo, da en predstavnik manjšine v občinškem svetu (svetov. Slovenske demokratske zveze) ni glasoval za omenjeno resolucijo.
Razstava o taboriščih
'Slovenska prosvetna zveza in Združenje bivših političnih deportirancev ANED priredita ob 25. obletnici osvoboditve, razstavo o taboriščih. Otvoritev razstave bo dne 2. marca ob 18. uri v Kiiltumem domu v 'Trstu (Ulica Petronio 4).
Razstava bo odprta do 31. marca 1970.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	TRSTU - KULTURNI DOM GOSTOVANJE OPERE
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
V	soboto, 28. februarja ob 21. uri.
V	nedeljo, 1. marca ob 16. uri.
P. L ČAJKOVSKI PIKOVA DAMA opera v treh dejanjih (sedmih slikah)
Abonenti imajo 50% popusta.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave, v nedeljo eno uro pred začetkom predstave pri blagajni (Kulturnega doma. Rezervacije po tel. 734-265.
Bazovica ime svoj Prosvetni dom. Slovesna otvoritev je bila v nedeljo, 15. februarja popoldne. V novem domu imajo svoj sedež krajevne organizacije. Dolgoletna želja zavednih domačinov se je torej izpolnila. V veži doma je vgrajena spominska plošča v NOB padlim domačinom
Obvestilo
Zaradi zvišanja stroškov smo prisiljeni zvišati tudi ceno lista. Posamezna številka stane 50 lir. Letna naročnina ostane nespremenjena, t. j. 1000 lir.
Uprava
Občni zbor Kmečke zveze v Trstu
V nedeljo, 1. marca ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu jubilejni občni zbor Kmečke zveze.
Uredništvo našega lista čestita Kmečki zvezi in želi, da bi tudi v bodoče talko plodno delovala v korist vseh kmetov.
Predstavniki kmetov pri tržaškem županu
Tržaški župan je sprejel predstavništvo Kmečke zveze, ki mu je prišlo obrazložit stališče te organizacije glede novih urbanističnih norm.
'Sindikalni predstavniki so zopet poudarili, sklicujoč se tudi na zadevno študijo, ki so jo izročili že leta 1968 Deželni ustanovi za razvoj gmetijstva in krajevnim u-pravam, da je edina alternativa urbanizaciji hitra valorizacija krajevnega kmetijstva. Ko so izrazili namen organizacije, da prispeva svoje predloge med pripravljanjem podrobnih načrtov za kraško področje, so delegati posredovali županu zaskrbljenost zaradi resnih težav, katerim so okoliški kmetje podvrženi v tem času, ko jim fii omogočeno, da prilagodijo svCje stanovanjske razmere potrebam družin.
Zato so predlagali, naj se da normam tako tolmačenje, ki naj o-mogoči zidanje kmečkih hiš tistim, ki obdelujejo zemljo ter naj se reši že več kot 7 let trajajoča situacija na področju Sv. Ane pod Rovtami.
Ponedeljek,
Prepričani smo, da so redni poslušalci slovenskih radijskih poročil tržaške RAI, bele vrane. Kvaliteta pač zahteva svoje. Kljub temu pa nam prijazni u-redniki vedno smehljajoče se postaje, ki jo po kulturni angažiranosti opredeljujejo kvarteti «Marjetica» in vsemogoče «mamice», da o dramatičnih prireditvah Mirka Javornika molčimo iz diplomatske obzirnosti do letalonosilke «Forrestal», njegove — kot znano — prednje straže, ne smejo zameriti, če se jih lotevamo. Med «belimi vranami» na Tržaškem smo pač tudi mi.
V ponedeljek, 23 februarja, je za italijansko radijsko in televizijsko oddajno mrežo bil pomemben dan: časnikarji in kulturni sodelavci vseh postaj so stavkali zaradi «političnega terorizma», ki ga v Rimu, s pomoč-« kartotečnih označb» izvaja znani socialdemokratski cenzor, Italo De Feo. Več o njem bi bilo pretirano, saj je osebnost vsakomur znana.
Naslednjega dne je časopisje v naslovih objavljalo • «Stavka je bila stoodstotna», vekak «ne damo se», ki so ga radijski možje iz. vse Italije naslovili visokim oblastem v imenu svobode do objektivnega poročania (primer tedenske oddale TV-7 je zgovoren). Vendar naslovi niso bili do pičice točni, vsaj za Tržaško ne. Res je namreč, da so se stavke udeležili uredniki italijanskih oddaj tržaškega radia, ne pa sodelavci in uredniki radia Trst A.
Čemu? Saj bi imeli tisoč in en razlog za še ostrejši sindikalni nastop! Pomislimo samo na gmotno in normativno zapostavljanje v prid italijanskim ( in vendar stavkajočim) kolegom
Poleg tega pa bi urednikom radijske postaje Trst A morala cen-
23. februar
zura v De Feovem stilu pošteno presedati, saj jo na lastni koži občutijo, ko jim visok demokr-ščanski funkcionar italijanske narodnosti narekuje tudi «slovnična» pravila o branju kratic Pecei, Peessi, cegeiel itd. Slišali smo, da je v tem smislu bila razširjena celo posebna okrožnica! De Feovemu vzklikanju, da je v vrstah radijskih sodelavcev ( rimske RAI, seveda) dve tretini komunistov, ena tretina pa radikalcev in levih ( bognasvaruj ) katoličanov, pa se je pri nas pridružil tudi epigon, ki je v KG objavil pismo, da «plove Trst A v marskističnih vodan»...
Političnega terorizma in cenzure nič manj, da o naših manjšinskih zadevah ne govorimo. Ali ni res, kar smo slišali, da morajo slovenski uredniki in sodelavci pri Trst A prevajati vse svoje izvirne izdelke v italijanščino (v kolikor niso iz italijanščine prevedeni in neizvirni ) ter prepustiti cenzuri, oziroma nadzorstvu italijanskih funkcionarjev iz vrst KD in PSU? In da obstaja celo «indeks» prepovedane glasbe?
Kljub temu pa radijska postaja Trst A ni stavkala.
Možnosti sta dve: ali se uredniki in sodelavci radia Trst A boje lastne sence, ali pa velja tudi z.anie znani pregovor, da so po-turice hujše od Turkov!
* * *
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
Nadaljevanje
O dvojezičnosti slovanskega časopisja
nam pa pričajo, kje so pravice, kje je svoboda narodov, v imenu katere je bilo prelite že toliko dragocene človeške krvi. In vendar: kljub 'temu, da ljudstvo ne pride do besede skoro v nobeni buržoazni državi, kljub temu, da se povsod narodnim manjšinam odrekajo pravice do življenja, do izobrazbe v jeziku, ki ga razumejo, kljub temu je vedno vse polno ljudi, ki se dajo mamiti z 'demokratičnimi in narodnimi idejami, še vse pblno takih, ki ne razumejo, da je odveč iskati pravice v družbi, ki temelji na krivici. Kako naj da sod dobro vino, če so spravili vanj le petjot? Le proletarski vladi je do tega, da dobe njeni narodi vsi enake pravice. Le komunizem, ki ne goji narodne ošabnosti, ki ne goji in ne potrebuje narodnega sovraštva, ki šteje kulturo in vse njene pridobitve za last in nujno potrebo vsega človeštva, ki hoče in mora dvigniti ljudsko izobrazbo do najvišje stopnje in ki ve, da je to mogoče doseči le, alko se nudijo vsem ne le prostost in pravice, marveč tudi potrebna sredstva za življenje, za razvoj in za blaginjo vseh narodov,
Mirno, brez patosa in brez pretenzij se borimo proti nazadnjaškemu fašističnemu gibanju v vseh njegovih delih, v vseh njegovih aplikacijah. Zato je čisto odveč, alko povemo, da gledamo tudi na nesmiselno in poniževalno politiko fašistične vlade do Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini z očmi bojevnikov, ki se bore proti krivici in za pravico. Toda v boju za pravico in proti krivici morajo biti bojevniki dosledni in morajo sprejeti vse konsekvence svojega boja.
Krivica in pravica se ne začenjata pri narodnih, marveč pri človeških pravicah. Ni mogoče odpraviti odvisnosti malih narodov in narodnih manjšin, afco se prej ne odpravi odvisnost proletariata. Izkoriščanje in trpinče-nie posameznih narodov po drugih narodih se bo nadaljevala, dokler bo vladala na svetu taka pravica in svoboda, ki dovoljuje, da smejo posamezniki izkoriščati in trpinčiti posameznika. Današnja družba je krivična v svojih temeljih. Kdor se ne bori za odpravo teh krivičnih temeljev, ki dele svet v izkoriščane in izkoriščevalloe, se ne bori resno niti za svoje narodne pravice.
Intervju
Dr. DRAGO LEGIŠA
Kljub temu sodim, da vprašanje še ni popolnoma razčiščeno in da so v tej zvezi še vedno možna nadaljnja kolebanja, čeprav bi vsaj za izvršno oblast zadeva morala jasna.
2. Potrebna je predvsem politična volja. Ta naj pride do izraza zlasti z jasnimi zakonskimi osnutki, ki jih mora odobriti parlament in ki naj omogočijo, da se duh in vsebina posebnega statuta uresničita v vsakdanjem živ-lienju, in sicer na področjih družbenega dogajanja. Enako volio bi morale pokazati tudi politične sile.
DUŠAN FURLAN Bivši župan v Nabrežini in pokrajinski svetovalec KPI, časnikar
1. Zavrnitev priziva na odmero občinskega davka, ki sta ga pristojni občinski komisiji v slovenščini posredovala dva slovenska davkoplačevalca, predstavlja očitno še en nesramen diskriminacijski ukrep — v vrsti neštetih drugih — naperjen proti pravicam
naše slovenske narodne skupine v Italiji. To dokazuje po eni strani, da sta škodi j va šovinizem in nacionalna nestrpnost še vedno močno dejavna in kar nekam odločujoča v domala vseh javnih uradih, po drugi pa, da se v vsem tem času, odkar so se odnosi med obema sosednima državama normalizirali in postali domala skoraj prijateljski, to v ničemer ni odrazilo na področju notranjih odnosov na relaciji državna oblast - slovenska manjšina. Potem še nekaj : občinska davčna komisije je sestavljena od dveh tretin članov, ki jih imenuje občinski odbor, 1 tretino, ki jo imenuje prefektura. Občinski odbor v Trstu sestavljajo in vodijo predstavniki levosredinskih strank. Ta je torej imenoval dve tretjini članov komisije, kar predstavlja mislim, sklepčno večino v okviru iste. Kakšne elemente pa so levosredinske stranke, ki so že marsikaj imenitnega povedale in dale tudi marsikatero obljubo v zvezi z našimi slovenskimi pravicami, torej, kakšne elemente, kot rečeno, so imenovale v to komisijo, da se zdaj, kljub vsemu sklicevanju na svoja demokratična prepričanja, ti znotraj omenjene komisije, zdaj obnašajo kot čisto navadni strupeno zagrizeni šovinisti?! Meni se zdi, da se z našimi potrebami vodi nekakšna dvojna politika: po eni strani se nam naše pravice in potrebe z besedami priznavajo in dajejo naj raznovrstne] še obljube, da bi se nato v praksi z dejanji čim manj napravilo. Minister Resti-vo, ki je v odgovor poslancu Škerku in senatorju Semi na njuno interpelacijo zagotovil, da je treba določila Memoranduma in Spomenice spoštovati, se zdi v tem primeru kot tisti general, ki nekaj svojim vojakom zelo gromko zapoveduje, a ga ti sploh nočejo čuti in delajo po svoje. To pa se spet zelo čudno sliši, če vemo, v kako podrejenem položaju se nahajajo nasploh razne krajevne ustanove nasproti osrednji državni oblasti v Rimu. Poraja se, potemtakem, upravičen dvom, ali ne pristajajo tudi najbolj legitimirani predstavniki vlade v tem primeru na politiko — eno zagotavljati in obljubljati, drugo pa delati.
2. Vlada bi v najkrajšem času na osnovi ustreznih pozitivnih zakonov morala začeti ustvarjati tiste prepotrebne pogoje na podlagi katerih bi se ustavna določila, zadevajoča naše pravice in obstoj, začela končno jasno in dosledno izpolnjevati. A naloga političnih sil, ki se sklicujejo na demokratična načela, bi zatorej v tem trenutku predvsem bila v tem, da parlament čimprej te zakone izglasuje. Zakaj ob pomanjkanju teh nam bodo kateri si bodi državni ali kak drugi uradniček, katera si bodi komisija, lahko delili pravico, kakor se jim bo hotelo in zdelo
VITO JERCOG Clan vodstva tržaške federacije PSIUP
1.	Zavrnitev priziva, napisanega v slovenščini je pripisati politiki, ki ima nacionalistični in diskriminacij siki značaj in ki je v nasprotju s stvarnostjo sedanjih ■odnosov med Italijani in Slovenci.
2.	Katera koli vlada, ne glede na to, po kakšni formuli je sestavljena, bi morala zahtevati od javnih predstavništev na vseh ravneh, naj spoštujejo določila mednarodnih dogovorov, ki so bili svobodno podpisani.
V tem okviru se meri demokratična obveznost političnih sil bodisi na ravni parlamenta kot na ravni mestne uprave.
Stranka PSIUP bo tudi v deželi zahtevala, naj se dela za premostitev ovir, ki niso formalne temveč so bistveno važne.