V ■' JI \ f GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA Leto VI Redna izdaja Št. 3 — Marec 1980 n o ji. n Izdaja DO Avtoteiir.a n. sol. o. Ljubljana* Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po ’;'%tfjepu 421-1/72. avtotehna / Kako bomo gospodarili Vprašanje je naslovljeno na vse delavce v DO Avtotehna, izvira pa iz naslednjih zvezmiih ali republiških dokumentov, ki so: 1. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 11976 do leta 1980 v letu 11980 (Ur. 1. SFRJ, št. 67/1079). 3. Odtoka o skupni devizni politiki Jugoslavije za leto 1980 (Ur. 1. SFRJ, št. 67/1970). 3. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 11976—1900 v letu 1900. (Ur. 1. SR Slovenije 1/1980). Pri vseh navedenih dokumentih se izhaja iz ciljev in nalog družbenega plana, rezultatov njihovega uresničevanja v preteklem obdobju, izraženih tendenc, razvojnih pogojev in možnosti, oblikovanih v najvažnejše naloge družbenoekonomskega razvoja v 1. 1080, kot so: — Poostritev osebne in kolektivne odgovornosti za dosledno izvajanje dogovorjene politike. — Splošna aktivnost in ukrepi za nadaljnji gospodarski razvoj, krepiti izvozne sposobnosti, krepiti proizvodnjo, ki nadomešča uvoz in zmanjšuje devizni primanjkljaj. — Posebna pozornost bo posvečena razvoju SAP Kosovo in ostalih manj razvitih republik. — Obnova potresnih območij v Črni gori. — Krepitev materialnega položaja združenega dela z večjo proizvodnjo, večjo učinkovitostjo in ekonomijo dela in sredstev za ugodnejšo delitev dohodka v vseh sferah. — Razvoj družbenoekonomskih odnosov naj bo doslednejši pri uporabi si-sistemskih rešitev. Samo tako bo lahko združeno delo prevzelo svoje funkcije in odgovornosti v družbeni reprodukciji. — Na področju družbenega sistema planiramija bodo izdani predpisi, ki so nujni za izvaj.anje tega sistema, ki se mora usvojiti v praksi pri vseh subjek- lealna rast družbane-tizvoda vsega gospo- darstva bo rasla po stopnji 5%. — Industrijska proizvodnja bo rasla realno za 61 %. — Kmetijska proizvodnja bo rasla za 3'%. — Produktivnost dela v družbenem sektorju bo porasla za 2,5 %. — Porast zaposlenih bo 3 %, pri čemer bo rast v gospodarstvu hitrejša kot v negospodarstvu. VAŽNO: — Do 31. 1. 11980 je potrebno izdelati plane im programe varčevanja in sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovi dosledno izvajanje im smotrna uporaba splošno družbeno varčeva-čevanje in smotrno uporaba proizvajalnih in potnoš-ndh dobrin s tem, da osebna, splošna in skupna poraba naraščajo počasneje od 'družbenega proizvoda in dohodka. — Osebni dohodki v celoti lahko rastejo 5-odstat-no počasneje od rasti mase dohodka. V SR Sloveniji 25%. — Sredstva za skupno porabo OD in delovnih skupnosti v gospodarstvu, izvzemši sredstva za stanovanjsko, gradnjo smejo rasti nominalno največ do 14% v masi. V SR Sloveniji za 115%. — Osebni dohodki trgovinskih organizacij na debelo in zunanje trgovinskih skih organizacij smejo rasti v masi največ do 8 odstotnih točk pod rastjo mase dohodka v gospodarstvu, sredstva skupne porabe pa do 10 % nad sredstvi za te potrebe v 1. 1979. — Do 31. marca morajo biti sprejeti samoupravni splošni akti o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. — Izvršiti se mora kontrola začetih investidj ter njihovo nadaljevanje uskladiti z resolucijo. Izvršiti selekcijo investicij po pomembnosti. — Nadrobne cene morajo ‘rasti za 210 % počasneje. Do 31. 1. 10®O morajo biti Sklenjeni medrepubliški dogovori o izvajanju politike cen. Poleg navedenih nalog so v dokumentih navedene tudi podrobne opredelitve nalog Službe družbenega knji- govodstva, Narodne banke in ostalih organov, ki bodo skrbeli, da bo resolucijia tudi v praksi spoštovana — realizirana. Ena najvažnejših zahtev pa je določba, da morajo vsi nosilci planiranja sprejeti v letu 1980 dogovore o osnovah planov in plane za dobo od leta 1981 do leta 1985. Na podlagi teh dokumentov so izšla še priporočila ostalih zveznih ali republiških družbanio-ipioliltičndh organov, pomembna pa so priporočila iz leta 1979, kot sledi: — Stališča predsedstva republiškega sveta zveze Sindikatov Slovenije o upo-rafoi samoupravnih sporazumov dejavnosti v 1. 19710 (Sindikalni poročevalec št. 7, z dne 14. 7. 11979). — Stališča republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju ih razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu (Knjižica Sindikati št. 21, maj 1070). Že iz naslovov je razvidno, da se pmiiporočila nanašajo na delitev po zaključnem računu za leto 1079. Naše obnašanje pri razporejanju dohodka in delitvi čistega dohodka ob ZR 79 bo pokazalo našo zrelost im tudi pripravljenost za razreševanje splošne ekonomske problematike. Nalog in priporočil je veliko, vprašanje pa je, kako smo v Avtotehni pripravljeni nanje? Ta prispevek ima namen spodbuditi čim večje število delavcev k razmišljanju, kako podpreti najširše družbene skupnosti v smeri stabilizacije. Določeni strokovni delavci v Avtotehni se soočajo z izredno zaskrbljujočimi podatki načenjanja akumulacije preteklih let. Na žalost pa o tem še nii stekla prava samokritična beseda tako v posameznih TOZD in tudi ne v DO kot celoti. Objava tega prispevka bo izzvenela že v čas sprejemanja zaiti j učnih računov v TOZD in DO kot celoti, bomo pa zato lahko primerjali dosedanja zapaža-nja z resničnim stanjem. Pomočnik gen. dir. za finance A. PLEVCAK O 6 mi Čez nekaj dni bomo praznovali dan žena, osmi marec. Naj kar na začetku izrečemo čestitke našim sodelavkam v delovni organizaciji in našim penzionistkam, saj z visoko zavestjo pravimo, da je to njihov praznik. Z visoko zavestjo pravimo zato, ker ta praznik pripada zgodovini razrednega boja. Saj je tudi zamisel zanj vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju v prvih desetih letih tega stoletja. Zakaj pravzaprav praznujemo osmi marec? Predvsem zato, da spodbujamo boljše vključevanje žensk v borbo za socialno in ekonomsko osvoboditev njihovega položaja. V takem duhu revolucionarnega izročila se mora torej odvijati praznovanje tega dneva. Če tako gledamo na pomen tega praznika, si ne smemo dovoliti, da praznovanje zdrkne na raven malomeščanske manifestacije, ki lahko razvrednoti žensko kot osebnost. Ali naj potemtakem ukinemo darila in raznovrstne proslave? Ali 8. marec lahko praznujemo tako, kot se spodobi — kakorkoli že to je? Po mojem da. Z dekretom lahko odločimo, macec da naj bo letos dan žena drugačen, takšen pač kot se spodobi. Toda ali bi takšen dekret kaj bistveno predrugačil naš svet? Morda. Morda bo v njem za en dan malo manj zlovolje, tako žensk, ki jim vedno ni čisto jasno, zakaj naj bi sprejemale čestitke k svojemu spolu, kot sindikatov in mož, ki si ves začetek marca ože-majo možgane v zadregi, kaj pravzaprav storiti, ukreniti, prirediti, kupiti. Vse ostale dni v letu pa pozabimo, da so ženske pri nas le dosegle vidni premik v izboljšanju svojega družbenega položaja. Torej naj bo osmi marec priložnost, da se vsi v svojem delovnem okolju vprašamo, do kam smo že prišli v uveljavljanju prej omenjenega družbenega položaja žensk. Dalje, da je ta praznik priložnost ozreti se na probleme, ki so pred našo družbo in da bo reševanje le-teh prisotno skozi vse leto. Naj bo torej 8. marec lep praznik, naj bodo tudi šopki, vse s poudarkom na pozornost ženski, ki pa ne sme dovoliti, da se to spremeni v potrošniško manifestacijo, ki ji jemlje dostojanstvo. S. 2. Kritično in ustvarjalno Izkušnje, ki smo si jih pridobili v razpravah ob zaključnem računu za leto 119718 tako v TOZD, 'kot na ravni delovne organizacije, morajo biti podlaga za še bolj poglobljen pristop k obravnavi zaključnega računa tudi za leto 1079. Ne glede na to, da boste, cenjeni samoupravijalci, Ita prispevek brali morda že po uradni izdaji bilance naših TOZD oziroma DO, ali drugače povedano, da bodo razprave že mimo, morate kljub temu vedno upoštevati načeto: "•Razprave o poslovanju morajo postati stalne, ne glede na to ali je bilanca leltaa, polletna ali trimesečna in ne glede na to, ali pristopamo k razpravi na podlagi računovodske izdelave materialov ali pa se na razprave pripravimo na podlagi lastne evidence, ki jo vodi vsak dober gospodar sam zase.« Naj ob tej priložnosti spomnimo predvsem organizatorje obveščanja, sindikalne aktiviste in tudi poslovodne organe na vsebino 150. člena zakona o združenem delu, ki pravi, da pred ugotovitvijo periodičnega obračuna oziroma zaključnega ‘računa delavci v (nadaljevanje na 7. strani) Tudi tak pregled je lahko koristen V času, ko vsi na vseh področjih svojega dela želimo izvojevati bitko za stabilizacijo, bi v pomoč nam vsem lahko v vsaki številki našega časopisa objavili ustrezen prispevek. Tako enkrat o problemu zah log, drugič n. pr. o problemih realizacije plana itd., skratka o raznih postavkah ali naslovih stroškov, ki brez analiz in napotkov za izboljšanje sicer ne povedo dosti. V želji, da spodbudimo taka razmišljanja, vam danes predstavljamo eno od takih možnosti, kako prispevati za časopis, in sicer: DSSS Aktivni Bolniška Skupaj % % na skup. zaposl. akt. bol. Moški 28 16 39 50 41 26 Ženske 55 58 11.3 49 51 74 Skupaj 78 74 152 52 48 100 TOZD Zast. Moški 49 96 145 34 66 40 Ženske 121 32 163 80 20 51 Skupaj 1170 128 298 57 43 100 TOZD Serv. Moški 71 97 168 42 58 86 Ženske 15 12 27 56 44 114 Skupaj 86 109 44 56 100 IZOSTANKI Z DELA ZARADI BOLEZNI Večkirajt sliišlitrnjo', da odnos do dela ni na zadovoljivi višini, da je vse več ne-uipravičemih izostankov, da so boleznine v porastu itd. Res je, da pravega odnosa do dela ni več možno zagotavljati birokratsko kot v neposredni preteklosti, res pa je tudi, da večina delovnih ljudi želi imeti urejene odnose delovne discipline, pa tako tudi pri izostankih z dela zaradi boleznim. Nikakor ne bo odveč, če ta vprašanja proučijo vsi, ki jih to zadeva: zbori delovnih ljudi, samoupravni organi, disciplinske komisije (v okviru svojih prisfojno-s|ti), delavske kontrole in ne nazadnje ZK in Sindikati. Pa poglejmo, kako je bilo z »bolniško« v naši DO v času OD 1. I. 1979 DO 31. VII. 1979. Za uvod naj najprej omenimo nekaj misli o zdravju. Narodno gospodarstvo temelji na proizvajalnih sredstvih in silah. Med slednje uvrščamo človeka, venidar samo s pogojem, da je zdrav. Zdravje pa je nenavadno kompleksen sistem, ki je produkt interakcije med dednostjo in okoljem: fizičnim, biolo- škim in socialnim. Številne definicije zdravja kažejo, da prave definicije pravzaprav še nimamo. Najpogostejše so tiste, ki ga povezujejo z odsotnostjo bolezni ali invalidnosti. Poleg že navedenega smo se za analizo bolniških odsotnosti odločili tudi zato, da ljudem, ki so večkrat bolni, omogočimo kompleksen sistem zdravljenja (ambulantno ali hospiltalnd) glede na potrebe, ki bi se pokazale. Dobro nam je namreč znano, kaj pomeni zdrav človek na delovnem mestu. Analiza zajema stanje od li. 1. 1079 do 3I1l 7. 1979 zaradi lažjega dostopa do podatkov, iki so bili potrebni za dejanski prikaz bolniške odsotnosti. V analizi so za^ jeti vsi tisti delavci, ki so v omenjenem obdobju kori-ristUi bolniški stalež. Pregled je izdelan po TOZD in za DO v celoti. V teh tabelah niso upoštevane žene, ki so v tem času bile na porodniškem dopustu. Iz teh tabel lahko potegnemo še stanje za celotno delovno organizacijo in dobimo naslednjo sliko: V času od 1. 1. 1979 do 31. 7. 1979 je bilo od 7119 zaposlenih 377 (52 %) aktivnih in 342 (4'8 0/o) na bol-ški. Od tega je bilo moških 170 (44%) aktivnih, 22i8 (56 %) na bolniški, žensk pa 108 (64 %) aktivnih in 1114 (36%) na bolniški. Zaposlenost glede na spol, gledano v %, je minimalna. Moških je zaposlenih za 13 % več kot žensk. Če odštejemo omenjene odstotke, ugotovimo, da so moški tisti, ki se večkrat pojavijo v bolniškem staležu. Lahko Od 7110 zaposlenih je v prvi starostni grupi 208 (41 %) delavcev, v drugi 2134 (38 %) in v tretji 187 (216%) delavcev. Podatki iz bolniške odsotnosti pa po-kažejoi, da je v prvi grupi 148 (21%), v drugi 106 (15%) in v tretji 89 (12%) delavcev bilo na bolniški). Tu so upoštevane tudi žene na porodniški. Skupni odstotek delavcev na bolniški je torej 48 %. Zanimiva je tudi finančna stran bolniškega stale-ža. Ker ni bilo možno dobiti podatkov po TOZD, navajamo podatke za celotno DO. V znesek, tki ga navajamo pod postavko »V breme podjetja«, niso vštete denarne dajatve za nego bolnika na domu, ker te stroške refundiira socialno skrbstvo. Bolniška do 30 dni: V breme DO 20.797 ur ali 818.225,215 dn. V breme soc. zavarovanja pa 41i.496 ur ali 9518.8109,310 din. torej trdimo, da v naši DO žene z otroci sploh niso tako pereč problem, kot ga nekateri laično prikazujejo. Ustavimo se za trenutek ob tabeli TOZD Servis. Ta TOZD ima največji odstotek odsotnosti gleden na ostale TOZD in kjer je pretežno zaposlena moška delovna sila s povprečno sita- Niaijboij pogoste diagnoze odsotnosti z dela so: 1. Vnetje dihal (pljučnica, angina, kronični bronhitis). Po številu 150 ali 27 %. 2. Nega bolnika oz. družinskega člana 130 diagnoz ali 23%. 3. Zlomi in poškodbe 51 diagnoz ali 9 %. 4. Črevesna obolenja (želodec, prebavila, slepič) 33 diagnoz ali 6 %. 5. Obolenja ledvic in hrbtenice. Vsaka po 28 diagnoz oziroma po 4 %. Ostale diagnoze so zastopane v manjšem številu. Zanimiv je podatek Skupnih diagnoz, ki jih je 36I5. Torej odpade na ostale diagnoze 27 %. Ob pregledu odsotnih delavcev, ki so koristili bolniški stalež se konstantno pojavlja 315 delavcev (eni in ista). V omenjenem številu so delavci, ki so več kot dvakrat koristili bolniško od 1 do 112 dni. Tu nismo upoštevali porodniških dopustov in tistih, ki so bili odsotni nad 12 dni. Prav je, če bolniško odsotnost v naši DO primerjamo s povprečjem v Slo-veilji oziroma v DjuMjanii. Tako dobimo naslednjo sliko: Vseh odsotnih (na bolniški), kot smo že zapisali je 48 %. Odstotek odsotnosti v dnevih je torej v naši DO 5,64%, v Sloveniji 4,00 % in v Ljubljani 5,45%. Pri teh podatkih moramo podčrtati, da so za Slovenijo im za Ljubljano vštete vse sobute in nedelje, za našo DO pa samo delovni dnevi. Odstotek bi torej bil večji (nam v škodo), če bi tudi mi obračunali vse dneve. rosltno dobo 30 let (upoštevani so seveda tisti, ki so koristili bolniško). Torej lahko začnemo razmišljati o vzrokih odsotnosti z dela. Možnih je seveda več variant, npr. odnosi v kolektivu, sistem nagrajevanja, kvaliteta obveščanja itd. Zanimiva je tudi starostna struktura vseh zaposlenih: Iz vseh navedenih podatkov, ki smo jih izvlekli iz analize, bi lahko razpredli nekaj komentarjev in primerjav. Zavedajoč se dejstev, ki smo jih že navedli, in sicer, da morajo slklepe povzeti odgovorni, smo se raznim mnenjem izognili. Naj strnemo naš prikaz z mislimi RK ZSS: »Omeniti je potrebno-, da se v simptomih za bolezni in izostanek z dela zelo pomembno kažejo psihični razlogi zanje. Reflektirajo socialne odnose. Drugače povedano, gre za iracionalnost v socialnih stikih, to je za slabe, napete, neiskrene in podobne odnose v delovni sredini. Govorimo o avtoritativnih odnosih, o nezaupanju, o patriotizmu, o kratenju pravic itd. Ne smemo dovoliti, da nezaupanje z ene strani potegne za seboj nezaupanje z druge — to pa je tisto, kar vsaja potrebo po prikazovanju tudi na drugi strani socialne Skupine, pri delavcih nasproti vodstvu gospodarske organizacije. Kot posledico tega ugotavljajo razni avtorji, se ljudje takim fizičnim in psihičnim obremenitvam ognejo s produciran jem simptomov, bohezni — v glavnem, ne da bi se sami tega zavedali — podzavestno protestirajo obrambni mehanizmi proti takim razmeram.« To je ena stran medalje. Druga pa je verjetno tista, o kateri nismo spregovorili besede. Če jo obrnemo v vprašanje, bi se naijibrže glasila takole: Ali so vse bolniške res bolniške? Po podatkih sl. za Druž. Standard sestavil Urednik TOZD Zaposleni Bol. odsotni Maks. Štev. dni bol. Maks. štev. ur % bol. odsot. štev. % štev. % del. dni odsot. v urah N. Tr. 74 100 31 413 11.248 556 94.498 4,9 DSSS 15.2 100 74 48 213.104 2.830 104.124 0,8 ZAST 298 100 112(8 40 45.206 2.70® 380.546 6,1 SERV 195 100 109 56 29.640 2.092 249.015 7,0 DO 719 100 342 47,5 109.288 7.676 918.183 6,9 PRIKAZ ODSOTNOSTI PO SPOLU TOZD filriinoi % % N. T. akt. bol. zaposl. Moški 36 19 55 65,5 34,5 74 Ženske 7 12 10 37,0 68,0 2.6 Skupaj 43 31 74 57,0 43,0 100 Starost Absolutno število Bolniška odsotnost NT DSSS Zast. Serv. NT DSSS Zast. Serv. 17—29 38 77 99 84 18 39 40 51 30—39 22 36 mo 6 9 15 46 34 40—56 14- 39 89 45 5 18 42 24 Ob zaključku predstavitve naših predstavništev Problemi v vzdrževalni službi S serijo prispevkov v nekaj Stefvdlkah našega časopisa smo predstavili zaposlene delavce in lokacije posameznih naših predstavništev. S samoupravnim sporazumom so za vsa pradstavniiištva začrtani načini vodenja in izpolnjevanja planskih ciljev. S tem v zvezi in po samoupravnem sporazumu o osnovah plana za leto 1979—1980 bomo razvili predstavništva v vseh republikah in pokrajinah. Torej še v: — Kosmetu, — Črni gori in — Vojvodini. To so še bele lise na zemljevidu, ki se danes si^ cer še pokrivajo iz drugih repuMiških centrov. V Okviru StaJbilizaelijsikiih ukrepov bomo obstoječa osnovna sredstva izkoristili za čim večje poslovne uspehe ter izvršili zato potrebne organizacijske Ukrepe. 'Poglejmo na kratko problematiko na tam področju: 1. Predstavništvo Beograd: V delu je adaptacija poslovnih prostorov v Kaita-ničevi ulici 14—16. Pripravlja se izgradnja po fazah K pisanju tega članka me je navedlo, ker se bliža čas zaključnega računa za leto 1979, po katerem je v DO in TOZD potrebno s strani delavskih svetov določiti komisije (Pravilnik o delovnih razmerjih, čl. 23), ki bodo po zaključnem računu analizirale delo naših »glav« oz. bolj strokovno — individualnih poslovodnih organov. Sam sem bil preteklo leto celo član dveh takih komisij, ki pa se nista nikdar sestali — morda je delavski svet pozabil določiti sklicatelja ali pa je bil mnenja, da je to zgolj formalnost — kdo ve? Res je precej nehvaležno spuščati se v ocenjevanje nosilcev funkcije vodenja, ker le-ti pretežno neradi vidijo, da se jih ocenjuje, vendar pa mislim, da je analiza te pomembne funkcije še kako potrebna ter je ne bi smeli pozabljati pri analizah celotne organizacije. Na tej funkciji sloni namreč vsakodnevna ope-rativai vse priprave, organizacija dela, informiranje, izvajanje odločitev organov samoupravljanja, izvrševanje dogovorov, samoupravnih sporazumov in ne nazadnje sestavljianje niza načrtov in predlogov. Vsekakor je lahko analiza boljša, kadar se razpolaga z nekimi sistematiziranimi podatki; v vsakem primeru pa je potrebno oceniti doprinos posameznika, potem videti številčno Stanje vseh vodilnih (v funkciji) in povprečne ocene delovnega doprinosa v organizacijski enoti. na zemljišču v Novem Beogradu. 2. V predstavništvu Zagreb in Sarajevo: Iščemo nove poslovne in prodajne prostore. 3. V predstavništvu Ri-jeka: Iščemo nove prodajne prostore. 4. Predstavništvo Skopje: Za sedamji obseg poslovanja prostori ustrezajo: 5. Predstavništvo Split: Iščemo nove poslovno-prodajne prostore in skladišča, da bi lahko razširili obseg ponudbe. 6. Predstavništvo Varaždin: Iščemo lastne prodajno-pdslovne prostore, da bi lahko povečali ponudbo). Služba za investicije je s tam v zveži že dobila ponudbo za izdelavo elaborata, ki bo predlagan DS v potrditev. Direktorji predstavništev! Na osnovi navedenega pričakujem vaša mišljenja in predloge, ki bodo 'služili kot osnova za sestavo investicijskega plana za leto 198'0 in 11981 do 1985. V tem članku bi rad nakazal, kaj vse se da ocenjevati pri analiziranju delovnega doprinosa posameznika in kako. Pri tem bi rad pripomnil, da sama metodologija ni zrasla na mojem »zelniku«, ampak sem jo našel v časopisu »Planiranje in analiza poslovanja 4/79«, kot fragment v prispevku M. Janoševiiča »Ekonomska analiza poslovanja OUR v praksi«. Katere pokazatelje je možno upoštevati pri oceni delovnega doprinosa posameznika : 1. Rezultati dela posameznega vodilnega delavca so razvidni iz produktivnosti (njegove osebne ali njegove organizacijske enote). 2. Kvaliteta dela in učinki'. 3'. Zatem izpolnjevanje rokov. 4. Ekonomičnost (njegova osebna in organizacijske enote, ki jo vodi). Vzorno očiščeni parkirni prastari in poti na Celovški c. 288 dajejo prijeten videz tudi ob izdatnejših snežnih padavinah. Tokrat rai bilo zastojev Vozil pa tudi pešci so bili lahko zadovoljni. Povsem nasprotno je bilo na Celovški c. 175, kj;ar ni bilo delavca s toMiko poguma, da bi vsaj za pešce napravil pot, pa čeprav z lopato v roki. Več o tem je povedal vodja vzdrževanja tov. Mitja Furlan. 5. Rezultat poslovanja (npr. dohodek in ostali). 6. Racionalnost v postopkih (tako v enoti kot izven nje). 7. Izpolnjevanje delovnih obveznosti (svojih in njegove organizacijske enote). 8. Odnos do delavcev. 9. Medčloveški odnosi v njegovi enoti. HO. Iniciativa in inventivnost posameznika, ki ga ocenjujemo. 11. Kakšen je v ostalih rednih delih. 12. Sposobnost pri izrednih delih. 13. Obnašanje v nujnih primerih. 14. Kakšen je pri važnejših delih. Mnogo podatkov od na» štetih pokazateljev je sicer težko dobiti, kajti taki podatki se ne spremljajo sistematično, vendar pa se ocena daje le za primere, kadar se zgodi za delovno Vse bi bilo v redu, če bi dokončno rešili viogo od septembra 1979 za nabavo hlildravljiično krmiljenega pluga, katerega bi montiina-li na sarvlilsno Vozilo OM Cerlbdaitto. S tako opremljenim vozilom bi lahko očistili vse parkirne prostore in polti v kratkem času, v vseh vremenskih neprili-kah in na različnih lokacijah. Zadnjikrat smo čistili z viličarjem, na katerega smo pritrdili odrivno de- orgamizacijo, TOZD itd., kakšen bistven dogodek. Verjetno je v vsaki taki ali drugačni organizacijski enoti dovolj bistvenih ali za enoto relevantnih dogodkov, da je možno podati neko oceno. Ocenjuje se od 5 — 1, s tem, da ocene pomenijo: 5 odlično oz. ne more biti bolje, 4 je prav dobro ali tako je treba, 3 je dobro, lahko pa bi bilo boljše, 2 je komaj zadovoljivo a na žalost ne more narediti boljše, 1 pomeni nič ni bilo narejenega in tu je »Mlfes«. V pripomoček ocenjevan nju bi bil lahko tudi tabelaričen pregled (priloga). Če bo ta prispevek komisijam vsaj dedno v pomoč, je dosegel svoj namen. Pa srečno! (IPO = individualni poslovodni organ). MATIJA HOČEVAR V LETU 197....... Sko. Z viličarjem zaradi slabih voznih razmer nismo mogli na Celovško c. 175, zato ni bilo dičšoano, kar je tudi za nas neprijetno. Zelo neugodno je čiščenje z viličarjem, ker je voznik v takem vremenu izpostavljen najislabšim vremenskim pogojem: hud mraz, veter, sneženje ali dež. Za čiščenje snega imamo tudi RODDBO, katera ima ome-jiano uporabnost, za odriv snega je prelahka, za odmetavanje v daljavo je potrebno več prostora, zato je nismo mogli koristno uporabiti na Celovški c. 175. V upanju, da ne bo obilnejših snežnih padavin ter da bado nabavili predlagani plug, bo prihodnjo zimo čiščenje bolj učinkovito. Vloga za nabavo pluga, ki je bila naslovljena na TOZD Servisi s predračunsko vrednostjo ca. 70.000, dinarjev, je obravnaval DS na seji s pripombo, da se glavni nabavni stroški enako porazdelijo po temeljnih organizacijah in DSSS. Nazadnje je o tem razpravljal še poslovni svet gani. direktorja, od koder ni stekla realizacija 'kljub ugodni rešitvi. Prav gotovo smo lahko optimisti, da bo do prihodnje zime plug kupljen. Jasno je, da maramo Skrbeti za čim ugodnejši dostop strankam v servisne delavnice lin kupcem konsignacijskega skladišča tudi v snegu. Vsi velmoi, da se sleherni voznik želi pripeljati z avtomobilom prav do praga, torej pobuda ni odveč, da bi jih saj še kaj bilo v tekačem letu. Mimogrede pa še tole: Kar preko GLASILA naprošamo vse, ki imajo kakorkoli opravka s kartonsko embalažo, da te ne puščajo na dežju ali snegu, ker s tam zelo onesnažujejo okolje in povzročajo vzdrževalni službi dodatno neprijetno delo. Že vnaprej vsem hvala za razumevanje, če se boste zares trudili za lepše Okolje tudi pri vestnem ravnanju s kartonsko embalažo. Tekst in slika M. CAJHEN OCENA DELOVNEGA DOPRINOSA POSAMEZNIKA Vodilno delovno mesto ..............., ime in priimek vodje Datum zapažanja Produk- tivnost Kvaliteta Roki Eko- nomič- nost Rezul- tati Racio- nalni po- stopki Delov. disci- plina Odnos do ljudi Medčloveški odnosi v enoti Iniciativa in inventivnost Ostali redni posli Izredni posli Nujni posli Važni posli dela materiala osnovnih sredstev dohodek ostali njegova tu ■g S v enoti izven enote njegova enote Končna ocena je lahko aritmetično povprečje vseh ocen ali pa se da določenim elementom oziroma pokazateljem večja teža (ponder). A. PLEVCAK Ocenjevanje »IPO« po zaključnem računu Naloge OOZK in delovna organizacija Na 6. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bila beseda o nalogah zveze komunistov pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj v naši družbi. O tem je v uradnem komentarju govoril tudi Milan Ku-i čan, ki je predstavil predlog sklepov o nalogah komunistov v našem političnem sistemu, ti naj vsestransko prispevajo k uravnavanju gospodarskih tokov. Centralni komite je po razpravi sprejel sklepe o nalogah ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in sklep o organiziranosti občinskih konferenc ZKS. Po sklepu OOZK DSSS objavljamo povzetek uradnega komentarja tov. Milana Kučana na 6. seji CK ZKS. ZA NAPREDEK BO POTREBEN PRISPEVEK, SAMOODPOVEDOVANJE IN ODREKANJE VSAKOGAR NA VSEH RAVNEH Tov. Kučan je v svojem uradnem toomentarju pou-daril, da je naloge, ki jih je opredelilo predsedstvo CK ZKJ, moč uresničiti samo z ustvarjailnim, zavzetim in načrtnim delom znotraj poilitičnega sistema socialističnega samoupravljanja, kar zahteva tudi od organizacij in vodstev ZK ustrezne usmeritve, akcije in organizacijsko uspo-bitev. V tem cilju je bila že na 5. seji CK ZKS osnovana delovna sikupina, ki je imela nalogo, da na podlagi razprave na seji in v organizacijah ZKS pripravi predlog sklepov. Pri obdikovar r.ju sklepov je komisijo vodila misel tov. Popita in njegove sklepne besede na 5. seji, da v sklepih ni treba ponavljati načelnih opredelitev, ker so že znane, temveč le izostriti nekatere oisnovne poudarke, na katerih temelji aktivnost ZK pri utrjevanju in razvijanju političnega sistema sodaMistič-nega samoupravljanja. Osnovni poudarek in zahteva 5. seje CK je bila, da je treba varovati in razvijati politični sistem socialističnega samoupravljanja. Tov. Kučan je v povezavi s tem svojim izlaganjem poudaril, da to pomeni zahtevo, da odnose in sistem demokratičnega uveljavljanja pluralizma samoupravnih interesov ter pravice in odgovornosti, ki jih pri tem ima, razume sleherni član naše družbe, sleherni delovni človek in občan. Zato je toliko bolj pomembno, da utrjujemo socialistične samoupravne odnose in stabiliziramo gospodarske tokove, saj so to poglavitni elementi notranje trdnosti, moči in vpliva Ju-goslavijev »MARSIKJE BO TREBA PLAVATI« PROTI TOKU NAŠIH RAZVAD nedoslednosti in nedisciplini, je poudaril tov. Kučan, »saj je uresničevanje stabilizacijske politike tudi razredno in revolucionarno vprašanje tega časa. Precej razšir- jeno logiko gospodarjenja, na kateri se bohoti inflacija, pogojuje še vedno ne-presežna odtujenost delavca, tako od odločitev o dohodku kot tudi od odločitev v delegatskem in skupščinskem sistemu ter v njegovih institucijah. Pred nami je torej vrsta zahtevnih in med seboj povezanih nalog, ki jih lahko poimenujemo s stabilizacijskimi prizadevanji, ki pa zadevajo tako napore za uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kot tudi napore za umirjeno, a stabilno gospodarsko rast, ki bo temeljila na povečanju oselbne in družbene produktivnosti dela im zmanjševanju vseh proizvodnih in družbenih stroškov. Potrebno nam je spoznanje in zavest o tem, da gre tudi za spopad z našimi lastnimi napakami, nedoslednostjo in nenačelnostjo, kar zahteva med drugim, da se brez kompromisov spopademo s tistimi, v zadnjem času večkrat ugotovljenimi slabostmi, ki izvirajo iz takega obnašanja in ki se kažejo v nespoštovanju načel in dogovorov, neodgovornem gospodarjenju z družbeno lastnino, v ne dovolj učinkovitem izkoriščanju razpoložljivih kapacitet kot posledici slabo pretehtanih programov in slabe organizacije dela, v zastojih v proizvodnji, v prevelikem produkcijskem »škartu«, v malomarnem odnosu do kakovosti proizvodov, pomanjkanju inventivne dejavnosti, slabem izkoriščanju delovnega časa, velikih izostankih z dela itd. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov zahteva tudi bitko proti precej razpasenemu lokalizmu, katerega nosilci želijo z zelo formalističnimi sklicevanji na ustavnost in sistemskost svojega obnašanja opravičiti ozke, egoistične in sku-pinsko-lastndške interese ter zavirati normalne gospodarske tokove. Sedanji družbenoekonomski trenutek in iz njega iz- hajajoče težnje in procesi, ki se izražajo ali napovedujejo za prihodnje leto in za naprej, zahtevajo od vseh družbenopolitičnih dejavnikov na vseh ravneh družbene organiziranosti, brez izjem odgovornost in doslednost za izvajanje dogovorjenega v napovedovani bitki za stabilizacijo. Pri tem je pomembno, da se sleherni komunist, osnovna organizacija ali organ zveze komunistov zaveda, da se gospodarski in razvojni tokovi ne bodo ustalili sami po sebi temveč bo za to potreben konkretni osebni in družbeni prispevek ter določeno samoodpovedovanje in odrekanje vsakogar in na vseh ravneh. Delo organizacij in vodstev zveze komunistov pa bo uspešno, če bodo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami povsod dosegli mobilizacijo vseh delavcev in delovnih ljudi pri oblikovanju in sprejemanju odločitev, ki naj pomenijo konkretno stabilizacijsko obnašanje im pri njihovem uresničevanju ter ugotavljanju odgovornosti zanj.« »Ljudje ne marajo politiziranja, ki nikogar ne zavezuje, ne marajo ponavljanja im.' govorjenja v prazno, temveč spričo aktualnih razmer doma in v svetu pričakujejo in so pripravljeni sodelovati v prizadevanjih, ki bodo na različnih področjih našega življenja in dela spreminjala neustrezna stanja in odpravljala slabosti, vključno z nekaterimi kadrovskimi spremembami kot posledico slabega dela posameznikov. Zveza komunistov kot avantgardna sila delavskega razreda in vse naše socialistične samoupravne družbe, mora aktivno sodelovati v skupnih naporih socialističnih sil za ustvarjanje družbenih pogojev, v katerih bodo vsi delovni ljudje in občani na podlagi svojih interesov in potreb nosilci tokov družbeno-politionega in gospodarskega razvoja. To pomeni zastavljati si stalne naloge in govoriti o konkretnih vprašanjih in problemih ter zahtevati, da sklepe dosledno uresničujejo tisti, ki so zanje, glede na delo, ki ga opravljajo in družbeni vpliv, ki ga imajo, odgovorni. Ko govorimo o odgovornosti, si moramo biti na jasnem: v naši družbi so vsi ljudje nosilci odgovornosti. Da bi bili tej odgovornosti kos, morajo biti usposobljeni za samoupravno in druž-benopilitično delo! Ves politični sistem stremi k temu. da odgovornost ne bi bila niti v rokah posameznikov, ki hi drugim tako ali drugače krojili usodo, niti da bi bila to nekakšna splošna odgovornost, kjer nikomur ne bi bilo jasno kdo pije in kdo plača zapitek. Se vedno pre-radi pozabljamo, da samoupravni položaj človeka opredeljujejo njegove pravice in odgovornosti. Zato pre-radi govorimo le o pravicah, o dolžnostih in odgo-vornostih pa neredko molčimo. Primerov za to je dovolj, pa naj gre za ustvarjanje na funkcijah, četudi jim posamezniki niso kos, nedoslednost pri izpeljavi posameznih sklepov in nalog, za parazitizem, ki se kaže v razmetavanju sredstev, pa naj si bodo investicijska aii iz najrazličnejših skladov za službena potovanja brez kakršnihkoli rezultatov, za neusklajenost najrazličnejših investicijskih načrtov, katerih posledica so neracionalno potrošena družbe- na sredstva, za malomaren odnos do dela, pa tudi za odločanje mimo demokratičnih institucij in postopkov naše družbe, s katerimi se praviloma uveljavlja ozke interese posameznikov, skupin, občin, regij, pa tudi republik na škodo interesov drugih. Tov. Kučan je na kraju svojega izlaganja tudi poudaril, da je delovna skupina za predloge sklepov, sklepe oblikovala in dopolnila na podlagi razprave v osnovnih in občinskih organizacijah za 6. sejo CK ZKS iter da je sprejela vse tiste sugestije, ki poudarjajo, da morajo biti delavci pravočasno in na ustrezen način informirani o aktualnih vprašanjih in stališčih družbenopolitičnih dejavnikov, tiste, ki se nanašajo na vsebino in smeri njihovega reševanja, o odgovornosti ZK pri sporazumevanju o združevanju dela in sredstev, o zagotavljanju demokratičnih odnosov pri uveljavljanju pobud in pri izražanju in usklajevanju interesov. Kajti s temi poudarki želimo še povečati nadaljnjo demokratizacijo življenja, ne samo v zvezi komunistov, ampak 'tudi na drugih področjih družbenega življenja. Priredila M. Blažič 1980 V AVTOTEHNI Leto 1980 prinaša v naše poslovno delo in življenje veliko novih obveznosti. Predvsem je to leto stabilizacije celotnega našega gospodarstva, v katerem zavzema svoj delež tudi Avto-tehna, ki se mora vključiti v širšo družbeno akcijo, za dvig produktivnosti in zmanjšanje porabe. Po nesreči sovpada slabše poslovno leto Avtotehne z vrsto »družbenih« problemov v letu 1980, kot so npr.: — nezadostna rast izvoza blaga in storitev ob veliki uvozni odvisnosti in povprečnem uresničevanju nalog pri racionalni substituciji uvoza; — neustrezna struktura proizvodnje in novih investicij z neugodnimi plačilnobilančnimi učinki; — velika odvisnost od uvoza nafte; — nizka lastna akumulacija TOZD; — pritiski na rast OD na račun zmanjševanja materialne osnove dela, itd. Zaradi navedenih problemov predpisujeta Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SFRJ za obdobje 1976—1980 v letu 1980 in Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SRS za isto obdobje: — rast realnega družbenega proizvoda v združenem delu za 3—4%, — izvoz blaga za 6 %, — povečanje investicij za največ 4 %, — zaostajanje rasti OD za rastjo dohodka za 25 % oz. maksimalno povečanje za 16 % v primerjavi na leto 1979, — zaostajanje splošne in skupne porabe za rastjo dohodka oz. maksimalno povečanje za 15:% glede na leto 1979. Stabilizacijskih ukrepov se moramo lotiti na dva načina: 1. povečati prihodek, 2. zmanjšati stroške. Največji »prihranek« dosežemo z večjo produktivnostjo, torej z več dela. Truditi se moramo za nova področja našega delovanja, da bi v najkrajšem možnem času nadomestili izpad dohodka zaradi prekinitev zastopniških pogodb. V iskanju novih virov dohodka smo dolžni sodelovati vsi, predvsem pa lahko tu veliko pripomorejo tudi družbenopolitične organizacije. »Vse premalo smo aktivni na predstavništvih,« je bilo večkrat omenjeno na sestanku v začetku decembra, ko smo analizirali stanje. V letu 1980 moramo torej iskati notranje rezerve predvsem tu. Če smo seda.i v glavnem govorili o TOZD Zastopstva, je bilo to predvsem zato, ker je bila prav ta TOZD »zlata jama«, iz katere smo vsi jemali. Končno pa se bosta morala postaviti na lastne noge tudi druga dva TOZD, Servisi in Notranja trgovina. Pri vsem tem tudi Delovna skupnost skupnih služb ne more več živeti na proračunski osnovi. Kako bi želeli delati v letu 1980, je pokazala prva varianta plana za to leto, ki jo namenoma imenujemo prvo, ker je nesprejemljiva. Po tej varianti bi ustvarili eno četrtino manj prihodka kot v letu 1979, za eno tretjino manj čistega dohodka, za dve tretjini manj ostanka dohodka, ob tem pa bi delili za 20% višje osebne dohodke. V času pisanja tega član-pripravljamo drugo varianto, ki bo poiskala notranje rezerve, predvsem pa bo zaradi načela sočasnega in kontinuiranega pl aniran j a predvidevala tudi obveznosti in iz tega izhajajoče pravice predstavništev. Zavedamo se namreč, da brez sankcij ob neizpolnjevanju planskih zadolžitev ne bomo mogli uresničiti zadanih ciljev. Najboljša stimulacija pa je nagrajevanje po rezultatih dela. V to varianto bomo vnesli tudi vse obveznosti iz družbene resolucije, ki se nanašajo predvsem na zmanjšanje stroškov. Tako je potrebno zmanjšati stroške za reprezentanco za 20 %. Reprezentančna kosila naj ne bi bila sama sebi namen, torej za dobro počutje naših delavcev, ampak so upravičena samo tedaj, kadar z njimi zaključimo nek poslovni dogovor, ki bo prinesel dohodek. Prav tako ogromno porabimo z reprezentančnimi boni, za katere največkrat kar sami pijemo kavico. V tujino potujemo velikokrat zelo upravičeno, vendar je tudi med tujimi dnevnicami plevel. Vsa službena potovanja v tujino naj bi predhodno odobril delavski svet, seveda po tem, ko je temeljito pretehtal potrebnost potovanja. Domače dnevnice za komercialiste so potrebne prav gotovo v še večjem obsegu kot jih imamo, za razne sestanke, ki ne rodijo koristnih zaključkov, pa ne bi smelo biti denarja. Tudi s pismi se da marsikaj dogovoriti. Pri stroških kilometrine smo prav razsipndški. Za potovanja bo odslej potrebno izbrati vedno le najracionalnejše prevozno sredstvo. Telefonske pogovore bo potrebno številčno in dolžinsko omejiti. Nujne pogovore s tujino in predstavništvi moramo preusmeriti na teleks, tiste manj nujne pa na pisma. Kar se tiče izrabe delovnega časa in bolniških odsotnosti, bi bile potrebne občasne kontrole s strani samoupravne delavske kontrole. Še in še bi lahko naštevali. Morda bo nekdo dejal, da so to drobtinice, ali da se gremo lov na čarovnice, ipd. Nič takega nismo želeli, tudi se ne nameravamo držati resolucije kot »pijanec plota«, gre preprosto, za to, da se bomo najbrž morali vsi skupaj malo spremeniti, ker pač to od nas zahteva položaj, v katerem v tem trenutku smo. Nihče od nas namreč ne želi preveč zategniti pasu v tem letu, vendar smo bili vse doslej preveč občutljivi za svoj osebni denar, pa premalo za skupen, Avto-teihnin, naš. Tega pa več ne bo v izobilju in, če ga bomo brez pameti trošili, imamo pred seboj slabo perspektivo. Kakšna pa je naša perspektiva? O srednjeročnem planiranju smo pred časom že mnogo govorili in tudi pisali, potem pa zaradi objektivnih in subjektivnih problemov akcijo izpustili iz rok. Sedaj jo ponovno začenjamo. Ko bo izšlo Glasilo, bodo najbrž že vsi Delavski svati sprejeli dva sklepa — Sklep o pripravi srednjeročnih planov in sklep o delovnem programu. Za boljšo informira^ nost povzemamo delovni program z zadolžitvami in roki za DO AT: 1. Izdelava sklepa o pripravi srednjeročnega plana Zadolžen: PAS Rok: 28. 1. 1080 2. Izdelava delovnega programa Zadolžen: PAS Rok: 28. 1. 1980 3. Sprejem sklepa o pripravi srednjeročnega plana Zadolžen: DS DO Rok: U 2. 1080 4. Sprejem sklepa o delovnem programu Zadolžen: DS DO Rok: 1. 2. 1980 5. Analiza stanja Zadolžen: PAS Rok: 30. 3. 1980 6. Analiza možnosti razvoja Zadolžen: Odbor za pripravo srednjeročnega plana Rok: 20. 4. 1080 7. Seznanitev delavcev o analizi stanja in možnosti razvoja — zbori, pripombe, dostaviti odboru v 5 dneh Zadolžen: IO OOS Rok: 30. 4. 1980 8. Osnutek smernic za srednjeročni plan Zadolžene: Komisije, ki jih imenujejo zbori delavcev Rok: 6. 5. 1080 9. Uskladitev smernic Zadolžen: Odbor za pripravo srednjeročnega plana DO Rok: 110. 5. 1080 10. Osnutek predloga elementov za Samoupravni sporazum o temeljih plana Zadolžena: Murko, Plev-čalk, predsedniki OO sindikata, pravna služba Rok: 10. 5. 1080 11. Predlog elementov in smernic Zadolženi: Odbori za pripravo srednjeročnega plana Rok: 12. 5. 1080 12. Začetek razprave o elementih in smernicah Zadolžen: DS DO Rok: 113. 5. 1980 13. Razprava o elementih in smernicah Zadolžen: IO OOS Rok: 28. 5. 1980 14. Sprejem elementov in smernic na zboru delavcev dne 28. 5. 1980 15. Izdelava osnutka Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zadolžena: PAS, pravna služba Rok: 30. 6. 10.80 16. Določitev predloga Samoupravnega sporazuma o temeljih plana in pričetek javne razprave Zadolžen: DS DO Rok: 1. 7. 1030 17. Razprava Zadolžen: IO OOS Rok: 15. 7. 1080 18. Sprejem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za DSSS na DS DO dne 16. 7. 1980 19. Izdelava osnutka srednjeročnega plana Zadolžen: PAS Rok: 28. 10. 1080 20. Predložen osnutek plana DS DO Zadolžen: Odbor za pripravo srednjeročnega plana Rok: 1. 1(1. 1080 — Za razvoj em in uresničevanjem sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu si delavci širijo in utrjujejo zavest o celovitosti svojih pravic, odgovornosti in dolžnosti v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. — Le socialistično samoupravi jam j e nudi možnost razreševanja problemov, protislovij in zapletov. Delovni ljudje imajo možnost napredka v svojih rokah in to spoznanje je treba nenehno krepiti v zavesti delavcev. Zaradi malomarnosti in lagodnosti ter pomanjkanja odgovornosti pred samoupravnimi organi in odločanja mimo združenega dela, protiustavnega in protizakonitega toleriranja neodgovornega obnašanja se pojavlja težnja po iskanju vzorov v tujih, že preseženih sistemih. In kako pri nas? Ali se z dovolj odgovornosti lotevamo zaupanih nam nalog? In če se jih ne, kako se obnašamo do kršilcev? — Socialističnega samoupravnega sistema ne smemo zavijati v plašč idealne harmonije, kajti demokratično samoupravno usklajevanje, dogovarjanje in sporazumevanje posamičnih interesov ni lahka stvar. — V praksi je še vedno premalo prisotno poslovno-tehnično sodelovanje, racionalno investiranje, sporazumevanje o ciljih bodočega srednjeročnega obdobja in skupnega načrtovanja razvoja. Namesto tega je mno- 21. Usklajevanje in dopolnjevanje — delni zbori Zadolžen: PAS Rok: 1. 12. 1980 22. Določitev predloga in začetek razprave o pred logu Zadolžen: DS DO Rok: 1. 12. 1980 23. Razprava o predlogu plana Zadolžen: IO OOS Rok: mesec december 24. Sprejem srednjeročnega plana na DS DO dne 30. 112. 1080 Če bo potekalo vse po predvidenem programu, bomo torej konec leta videli naše možnosti razvoja za naslednjih pet let. Prav ga- go odločanja v ozkih krogih, mimo delavcev. Tudi tu se lahko vprašamo, kako pri nas rešujemo takšna vprašanja. Koliko si sami prizadevamo vplivati na posamezne odločitve in koliko nam je omogočeno odločanje? Če pa nam je odločanje že omogočeno ali odločamo vselej po svoji vesti in svojem prepričanju? — V okolju, kjer je politično življenje zoženo le na informativne sestanke, ni pravega zanimanja za družbenopolitične teme in je zanemarjena skrb za širjenje politične izobrazbe in formiranje delavcev v politično izražene osebnosti. Kvaliteti sestankov naše OOZK moramo posvetiti več pozornosti, saj so vse prevečkrat zgolj informativni. — Samoupravni interesni pluralizem ne pomeni anarhičnega prepletanja interesov brez vloge več vestnih tovo imamo možnosti razvoja, o katerih pa danes parcialno in nesinbroinizira-no razmišljamo1, čeprav nam ni vseeno, kako bo z nami jutri. O našem jutri se bomo v letu 1980 torej Skupaj dogovorili in odločili, o našem danes pa se je prepozno dogovarjati. Našemu danes se moramo samo prilagoditi, spremeniti se ga več ne da, lahko le omilimo njegove posledice. Zato še enkrat apeliram na vse delavce, zlasti člane ZK, da s svojimi dejanji pripomorejo k večji delovni disciplini v najširšem pomenu besede. CVETKA PERŠAK, dipl. oec. sil in znanja. Če bi dopustili to, bi ustvarili možnosti za samovoljo in bi dovoljevali manipulirati z ljudmi, kakor je to mogoče v našem delegatskem sistemu tam, kjer ne delujejo subjektivne sile in je zanemarjeno strokovno znanje. Ali vse naše odločitve res temeljijo na strokovnem delu in znanju? — Da bi zveza komunistov lahko izpolnila svoje naloge moramo zagotoviti, da so vsi organi za svoje delo odgovorni članom in celotni socialistični samoupravni družbeni skupnosti, da je delo v organih kolektivno z opredeljenimi osebnimi odgovornostmi vsakega člana in organa im da temelji na zamenljivosti vseh, ki so jim zaupane te funkcije. — Prizadevamo si za utrjevanje političnega sistema, kjer bo delavec lahko vplival na vse tokove družbenega življenja ter tako s polno odgovornostjo utrjeval svoj družbenoekonomski položaj. ^Njegova usoda ni odvisna od države ali kake druge mistične sile, temveč od njega samega in od njegove samoupravne organizacije, katere enakopravni član je,« kot je rekel Edvard Kardelj. To so v najkrajši obliki podane osnovne misli iz govora tov. Franca Popita in vprašanja, ki se mi ob njih porajajo. Odkrito si odgovorimo na vprašanje in si prizadevajmo, da bo naše delo takšno kot družba od nas pričakuje in naredili bomo mnogo. po materialih iz »Dela« A. Ž. l^korting DOBRODOŠLI PRI KORT1NGU Poleg Vam prilagamo nekoliko prospektov, razglednic, in eden mali poklon. Mi upamo, da se Vam ročni krožnik dopade. GORENJE KORTING ELECTRONIC GmbH & Co. Izvozni oddelek Slovenščina pa taka ... NAŠE ODLOČITVE — STROKOVNO DELO IN ZNANJE Leto, ki je pred nami in nam obeta trda prizadevanja v boju za stabilizacijo gospodarstva, nalaga organizaciji ZK in drugim družbenopolitičnim organizacijam pomembno vlogo. Zato menim, da ne bo odveč, če zapišemo nekaj glavnih misli iz govora tov. Franceta Popita s 5. seje CK ZKS, o katerih menim, da bi se morali na sejah naše OOZK še posebej pogovoriti, saj več ali manj zadevajo naše delovanje in naš odnos do samoupravljanja. Sindikat TOZD Zastopstva je položil račun in sprejel nov delovni načrt Delovni načrt OOS za leto 1980 V divoranli občinske skupščine Šiška je 1. januarja letos zasedala osnovna organizacija sindikata naše TOZD Zastopstva. Kljub temu, da so člani sindikata omenjane TOZD že obveščeni o dosedanjem delu, oziroma o načrtih za naslednje obdobje svoje organizacije, je prav, da preko našega časopisa o tem obvestimo še ostale naše sodelavce. Ker pa poročanje v časopisu ni (in ne more biti) zapiismikansfco, mi, cenjeni bralci, dovolite, da v nekaj stavkih opišem poročilo dosedanjega predsednika IO OOS tovariša D. Gasparija, ki je s tem, kar je povedal, dal smernice za še boljše delo novemu vodstvu. Poročilo zajema delo dveletne mandatne dobe. Iz tega Sledi, da je sindikat delal v skladu s smernicami 8. in 9. kongresa ZSS. Ne glede na težave ob kadrovskih spremembah v IO so pred dvamd leti sprejet načrt zadovoljivo opravili. Na žalost na tem mestu ni bilo izrečene nobene besede, kako se prilagoditi politiki enoletnega mandata, ki pa konltinuinaniosti dela ne sme oteževati. Delo sindikata se je odvijalo v sodelovanju z osta-limi družbenopoMtičmimi in samoupravnimi organi v DO, kakor tudi s sindikati občine Center. Dokaz za to so pregledi dela ob vsakem četrtletju in pregledi' istih' z načrti. V preteklem času so v prisotnosti strokovnih in vodstvenih delavcev sodelovali na izpopolnjevanju organiziranosti svoje TOZD iln DO v skladu z ZZD in pri tem ugotovili, da odstopanj ni bilo, da pa je še veliko možnosti za izbolj-šajve. Sredi lanskega leta, je poročal predsednik, so v sodelovanju z ostaliimd IO sindikata v Avtotehni zastavili zahteve za uresničevanje delitve OD po delu. Tu So jim bile v pomoč strokovne službe, analize in druge ugotovitve. Vendar pravega rezultata še ni. Zato je povsem naravno, da bo novo vodstvo moralo to speljati že v prvem kvartalu letošnjega leta. Glede informiranosti v TOZD Zastopstva ugotavlja poročilo, ni bilo pri- pomb. S tem pa, kot so dejali v TOZD, ne smejo biti zadovoljni in bo potrebno na tem področju še veliko storiti. Dogaja se, razberemo iz poročila, da informacije oposlovnem delu in o globalnih spremembah v Avtotehni še niso povsem na pravem mestu in pravočasne. Še vedno se dogaja, da kuloarske novice prehitevajo uradne. Vse to se seveda da popraviti, pred-vse če bi strokovni delavci pravočasno poskrbeli za prave oblike informacij, ki morajo priti do vsakega delavca. Naslednji problem, nakazan v poročilu, je eden tistih, kateremu bo novo vodstvo moralo posvetiti precejšnjo pozornost. Gre za delo in priprave okoli referendumov v TOZD, oziroma v DO. Ne smemo se namreč uspavati ob uspelih izidih dosedanjih referen-dumov, pa tudi ne ob sprejemih raznih Saš na zborih delovnih ljudi. Za temi izidi se namreč skriva podatek, da so nekateri referendumi bili komajda speljani. To dokazuje odstotek udeležbe in izidi sami. S strani uredništva lahko temu dodamo samo en zanimiv podatek, da se je namreč Skoraj na vseh referendumih (in drugih volitvah) na tisti dan (v DO kot celoti) povečala odsotnost (bolniška ali dopust). V poročilu tovariša D. Gasparija so tudi opisani uspehi in pomanjIMjivosti sodelovanja sindikata na področju LO in DSZ, še posebej v akciji NNNP 79. Delo na področju druž-žbenega standarda ni bilo zanemarjeno. Vendar se pozna, da se še zgubljamo ob prehodu te dejavnosti na strdkovmo službo, M bi seveda morala bolj sodelovati s sindikatom. Izmed mnogih akcij naj tu omenim samo dve. Uspelo akcijo ob letu otroka in pomoč ogroženim delavcem. V delu sindikata TOZD Zastopstva se je negativno odražala nepovezanost s KS tako z ene, kot z druge strani. Najbolj pereč problem pa so naše delegacije, oziroma delegati, to sploh ne delajo. Tu so mišljeni predvsem delegati v ZZD in SIS, ki ali ne hodijo na svoje seje, ali pa ne pre- našajo problematike v svojo sredino. Torej še ena naloga za novo vodstvo. Ob dejstvu, da mladinska organizacija tako rekoč ni obstajala, je povsem razumljiv predlog, ki so ga na konferenci sprejeli, da bodo mladinsko organizacijo postavili na noge in poživili njeno dejavnost. Za konec pa iz poročila povzemamo še: »Naloge din bistvo delovanja sindikata poleg statuta ZSS točno opredeljuje tudi ZZD. Zakon in njegove določbe neposredno zadevajo Sindikat kar v 48. členih in 83. določbah, tu pa niso vštete še tiste določbe iln členi, ki posredno omenjiaijo sindikat! To je dovolj zgovorna dejstvo, kako važna je vloga sindikata v združenem delu in nasploh v naši ureditvi. Kljub temu pa se še sami ne zavedamo tega dejstva in odgovornosti pri delovanju sindikata. To se odraža ne de pri nas, tudi drugod. Piri nas se je to odražalo v naši organiziranosti in kadrovski -strukturi v IO. Organizirani nismo bili v odnosu na 34., 35., 36. in 44. členom statuta ZSS. Ti členi jasno poudarjajo-, če je ena OOS razdeljena v dve občini ali več, da se mora ob vseh pozitivnih pogojih organizirati več IO, ki se povezujejo v svojo sindikalno konferenco. Drugače se delavčevi interesi v prevelikem in še dislociranem kolektivu porazgube. Prav tako pravi statut, da je IO OOS kolektivni, demokratično izvršilno politični organ, v katerem imajo vsi člani enako pravico in odgovornost! To omenjam zato-, ker se je pri našem delu točno odražal ta problem, prevelike TOZD, ki je še disilociirana na trii dele v dveh občinah. Delegati kljub načelno kolektivnemu delu niso mogla povsem prenašati vseh interesov -svojih delavcev. Zares smo dobro delali, oe pogledamo rezultate in ta dejstva. Vsekakor smo uspeli doseči vse te rezultate tudi zato, ker smo imenovali predsedstvo, to se je lahko -sestalo na svoji seji in pripravilo program naslednje seje in oblikovalo delovno usmeritev na pro-blematičnejišdih sejah IO. Delo tega telesa se je odlično pokazalo ituldi ob pripravi Občnega zbora. Povzetek -tega je naslednji. Pripravili simio predlog na osnovi statuta ZSS, da se organizira v Ljubljani dva IO v Šiški in Centru s sindikalno konferenco, ki im-a sedež na Titovi 36, kjer je tudi sedež TOZD. Konferenca -predstavlja OOS,- V konferenco se Vključujejo tudi naša predstavništva. Ta predlog kot tudi kandidatno listo smo pregledali Skupno -s sekretariatom OO ZK v naši TOZD, tako da je tudi (to sodelovanje potekalo skladno z našo družbeno politično usmeritvijo.« IO OOS TOZD Zastopstva bo v svojem naslednjem mandatnem obdobju zlasti v letu 1980 razedjal politično aktivnost v skladu s sklepi 9. kongresa ZSS, resolucije 8. kongresa ZSJ, programom -dela RS ZSS, -delovnih usmeritev OSS in v Skladu z dedom diružbenopOlitilčndh organizacij v okviru -delovne organizacije AT. Za svojo delovno usmeritev dajemo prednost zlasti naslednjim nalogam: 1. Na podlagi ZZD zlaisti uveljiavljati in utrjevati položaj delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi in pri odločanju o vseh diružbenih zadevah. 2. Uveljavljanje načel deddltve po delu in 'rezultatih deda v skladu z -zakonom o združenem delu. Gled na zakasnitev -pri izvajanju te naloge jo je treba iizvaslti v prvem 'kvartalu. Za to nalogo se zadolžuje zlasti Individualni poslovodni organ. 3. Na osnovi pokazateljev zaključnega računa poslovanja TOZD za leto 1979 pripraviti kriterije in ukrepe za -dvig produktivnosti in delovne -discipline v delovnih enotah, ki -so poslovale negativno ali na meji rentabilnosti. Pripraviti iln izvajati merila za dvig splošne -delovne discipline v TOZD za doseganje kar največje produktivnosti, delovni proces pa racdlonali-zii-raltd in pravilno organizirati. 4. Uveljavljanje samoupravnega planiranja in priprav za oblikovanje srednjeročnih planov razvoja za obdobje od 1. 19(81 do 1. 188oi. 5. Uveljavljanje dohodkovnih -adnosov in svobodne menjave dela med TOZD in DSSS. Na tem področju zlasti sodelovati s sindikalnimi organizacijami ostalih TOZD in DSSS. 6-. Sodelovati s službo za družbenii -standard in izvajati uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. 7. OOS bo skrbela za izobraževanje dlegatov v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah TOZD, da se bo izboljšalo uveljavljanje delegatskih načel v družbeno poKitilč-n-emi sistemu. 8. IO OOS se bo zavzemal za pravilno uveljavljanje varstva samoupravnih pravic delavca in v -tej smeri reševal eventualno nastale spore. 9. Nadalje razvijati si- stem obveščanja delavcev zlasti o aktualnih zadevah ekonomskega, -družbenega in poiitičnega delovanja v TOZD in OZD. Zavzemati se za razumljive im jedrnate informacije, -ki bodo dostopne vsakemu delavcu. (10. OOS se bo zavzemal za ustrezne delovne razmere in celovito zdravstveno varstvo delavcev. S tem v zvezd sodelovati -s službo -za družbeni standard. Z odborom za šport in-rekreacijo sodelovati na področju telesne kulture, rekreacije in oddiha. lil. Skrbeti -za krepitev ljudške obrambe in družbene samozaščite. Sadelo-vati s strokovnii-mi službami! na tem področju. IO se bo zavzemal predvsem za nadaljnjo pravilno Organiziranost in kadrovsko usposobljenost osnovne organizacije. -112. IO -bo neposredno sledil razvijanju in uveljavljanju 'kadrovske politike, planskemu zaposlovanju ter Usmerjenemu izobraževan mju talko šiiperidiistov ko-t izobraževanju ob delu. 413. V tem letu se bo IO zavzemal -za dokiončno in družbenopolitično organiziranost v predstavništvih in povez,avo njihovih družbe-napdlitičndh organizacij z našimi, (skladno s sindikalnim statutom. 1!4. DOkončno organizirati mladinsko organizacijo v TOZD ter jo povezati: s konferenco OO SMS v DO AT. Tukaj bo potrebno aktivnejše sodelovanje z OOZK. Rok do 31. III. 1980 15. Pri organizaciji poslov in drugih masavnejšiih akcijah sodelovati z ostalimi IO OOS v DO AT ter s Službo za družbeni standard, V delovnem načrtu so osvetljene bistvene -usmeritve in naloge, -ki Izhajajo iz dokumentov ZSS in ZSJ. Vsekakor -pa bo delo IO OOS poleg tega delovnega načrta še obsežnejše in zlasti v skladu z 39. členom in 4)3. členom statuta ZSS. Aktualnejše delovne usmeritve bodo izhajale iz tekočih smernic OOS ter tekoče problematike v DO dn TOZD. Za vse navedene točke načrta bo IO OOS aktiven pobudnik in organizator in ne le izvrševalec akcij. IO se obvezuje koritrol-i-rati izvajan-je danih nalog iz tega načrta kvartalno ter ga istočasno po potrebi dopolnjevati. Konferenca OOS DO Avtotehna 10 TOZD Zast Šiška sedež Cel. 228' Center sedež Tit.36 10 TOZD Zast 10 Predstavn Konferenca 10 T0ZIJ Zastop. sedež Titova 36 Dopisni intervju Kot pobudnik člankov »Dopisni intervju« v GLASILU se bralcem opravičujem, da je že po prvem prispevku do sedaj nastal večmesečni premor. Razlog, bolezen. Uvodoma je bilo že rečeno, naj se javijo entuziasti, ki bi kakorkoli sodelovali, prispevali ali oziroma skrbeli za reden prispevek z novimi, morda boljšimi idejami, s katerimi bi še popestrili zastavljeno zamisel. Kljub temu želim ponovno spodbuditi bralce, da bi več sodelovali s članki v GLASILU, saj je dovolj aktualnega, kar preveč za tako ozek krog sodelavcev. Ce se le komu vsiljuje želja, da bi kaj napisal, pa nima dovolj korajže, naj se obrne na urednika GLASILA, ki bo zagotovo ljubeznivo pomagal. Pa poglejmo današnji intervju s tovarišem J. Gazvodo. MATIJA CAJHEN K »Dopisnemu intervjuju« objavljamo sliko iz leta 1954. Posneta je v prodajnem prostoru konsignacij na Celovški cesti, št. 38. Na njej je v prvem planu tovariš Jože Gazvoda GAZVODA JOŽE NOTRANJA TRGOVINA Vodja maloprodaje Tov. Gazvoda, kdaj ste prišli v Avtotehno? V Avtotehni sem od njenega nastanka, tj. 1. 10. 1953. — Kolikokrat ste menjali delovno mesto in koliko ste s tem pridobili? Delovno mesto sem v glavnem menjal enkrat. Naijiprej isem 24 let delal kot prodajalec v italijanskih konsignacijah FIATOM, Marelli, Sasbre, Durai-dur, Adige, FIAAM, OMT. Leta 1001 sem postal vodja omenjenih konsignacij in jih vodil do leta 1076. Ob ustanovitvi blagovnice sem postal vodja blagovnice. V začetku leta 1070 pa sem postal vodja maloprodaje. — Ali ste se izobraževali ob delu? Da, ob delu sem končal enoletno administrativno šolo, 4 tečaje italijanskega jezika, poislovodsfco šolo, s katero sem pridobil Visoko kvalifikacijo, v februarju leta 1078 pa sem diplomiral na višji šoli in si s tem pridobil višjo izobrazbo. — Ali ste dosegli svoj cilj v Avtotehni? Da, mislim, da sem dosegel svoj cilj. — V kakšnih pogojih ste delali, ko ste prišli v Avtotehno v primerjavi z današnjimi? Za tedanje čase pogoji na Celovški 38 niti niso bili tako slabi. Posebna pozornost se je pripisovala konsignacijskim skladiščem, saj carinski predpisi niso bili nič manj strogi kot danes. Skladiščnih prostorov smo imeli okrog 1000 kvadratnih metrov. Seveda jih z današnjimi v marsičem ni možno primerjati. Zelo pomembno prevozno sredstvo za odpremo blaga je bil tedaj TRICIKEL. — Kako se s stopnjo napredka izboljšujejo pogoji dela v trgovski stroki in kakšne izboljšave oziroma napredek predvidevate? Vsekakor so se pogoji dela zelo izboljšali. Kar se tiče specializacij e, pa je ta dejavnost zelo slabo- organizirana. Tu nekaj ni v redu s predpisi, saj ni težko ugotoviti, da je samo v Ljubljani mnogo trgovin z avtomobilskimi deli, ki imajo skoraj isto registracijo. Če pomislim na tisti čas, ko sta bila ustanovljena Avtotehna in Volan, je bil s predpisi točno določen predmet poslovanja. Avtotehna je lahko zastopala tuje firme in opravljala konsignacijsko' prodajo ter s servisno dejavnostjo za zastopniški program. Volan pa se je lahko bavil samo z dinairsko prodajo. Slovenija avto je bil v glavnem uvoznik in izvoznik itd. Danes pa vsi lahko delamo vse in ni čudno, če kaka firma po tolikih letih pride v težave. Isti primer je tudi v naši DO. Npr. Notranja trgovina je bila ustanovljena kot podaljšana roka zastopniške dejavnosti. Tako naj bi v DO poleg konsignacijskega dohodka izkoristili tudi igrosi-stično in maloprodajno maržo in s tem dosegli, da se artikli iz zastopniškega programa prodajajo v naših trgovinah. Pred nekaj leti se je za maloprodajo regi- striral tudi naš servis in si s tem izboljšal kritično situacijo, sedaj pa še TOZD Zastopstva. Iz vsega tega je razvidno, da vsakdo dela, kar hoče. Takšne razmere lahko pripeljejo Notranjo trgovino v zelo težak položaj. Poleg tega pa so predpisi Skoraj vedno liberalnejši pri uvozu za nekatere artikle. Tedaj pa vsi trgovci pohitimo, da bi prvi prišli do teh artiklov in kdor je zadnji, gorje njemu, ker je potem zaloge dovolj za več let in nato sledijo znižanja cen, odpisi, sanacije in ostale neprijetne zadeve, kot smo jih imeli tudi pri nas, npr. Comesco in Letve. Mislim, da so to glavni vzroki, da je večina malo-prodajaln in tehnične stroke v Ljubljani zašlo v težave. Vsekakor bo moralo priti do sprememb, da bo tudi tovrstna trgovina dobila svoje mesto, kot ji gre. — Kako ocenjujete energetsko krizo? Energetska kriza je nastala umetno, ker je bodočnost predvsem v atomski energiji. — Kako ste delovali v samoupravnih organih nekoč in kako sedaj? V delovanju samoupravnih organov danes in nekoč, mislim, da ni bistvene razlike, razen, da imajo danes samoupravni organi mnogo več pravic. Razlika je v tem, da so bili včasih vsi sestanki vedno popoldan in sklepčni, sedaj pa so med delovnim časom in je sklepčnost slabša. — Kaj menite o mladini v Avtotehni in kakšen odnos ima do starejših? Mislim, da je mladina v Avtotehni dobra. Mnogim sem bil neposredno nadrejen In lahko rečem, da ima dober odnos do starejših. — Kakšna je razlika med vajencem pred 15 leti in danes? Bistvene razlike ni. Razen v tem, da spadajo tudi učenci v trgovini v usmerjeno izobraževanje. Razlika je v tem, da prvi dve leti ne bodo imeli praktičnega učenja, razen en mesec obvezne prakse. Šele v tretjem letu učenja pa bodo dva dni tedensko imeli praktično učenje, ostalo pa v šoli. Razlika je tudi v tem, da prvi dve leti ne bo obvezne učne pogodbe. — Ali imate še kakšne želje, da po tej poti pridejo v Glasilo? Zelo rad bi povedal, da dohodkovni odnosi med TOZD niso pravilno urejeni, saj se ves dohodek steka v eno od TOZD, čeravno vsi delamo za isti cilj nekega zastopstva. — Kaj napovedujete za leto 2000? Mislim, da bo čez 20 let atomska energija tako pomembna, kot je danes nafta. — Kako ocenjujete širitev prodajalen v Avtotehni in prevzem prodajalne v Subotici od Volana? Širitev prodajalen je nujna, posebno ker smo generalni zastopnik in zaradi tega dolžni obdelovati celotno tržišče v Jugoslaviji. Slično velja za servisno dejavnost. Zelo pravilno smo organizirali Korting prodajo, saj je prisoten v večjem delu Jugoslavije, kar velja tudi za servis Korting. Seveda tudi v tem primeru ni nihče siguren, da bomo želi uspehe. Isto velja za prodajalne in predstavništva, če jih ne bi imeli, Avtotehna sploh ne bi mogla več obstajati, ker ni težko ugotoviti, da v Sloveniji zelo malo prodamo. Kar se tiče prevzema prodajalne v Subotici, smatram, da je nujno, da smo tudi v tem delu države prisotni. Zavedati se maramo, da je uvoz bil in bo in mislim, da je pravilno, da se Avtotehna tudi v bodoče bavi s to dejavnostjo, saj imamo vse potrebne kvalifikacije. Kritično in (nadaljevanje s 1. strani) temeljni organizaciji obravnavajo in ocanjpjejo rezultate svojega deda in poslo-vamije temeljne organizacije na podlagi informacije in poročila, ki ga predloži po-poslovodni organ temeljne organizacije. Za točnost podatkov in za strokovno oceno je odgovoren poslovodni organ oziroma tisti, ki je gradivo pripravil. Po obliki in vsebini mora biti informacija dostopna in razumljiva vsakemu delavcu, torej ne sme biti nlilti »friziraina« niti »‘Okrašena« z odvečnimi informacijami, ki bi namesto obveščenosti', dosegle napačno obveščenost oziroma neobveščenost. V 5:50. členu pa zakon med drugim govori tudi to, da poslovodni organ krši delovne obveznosti, če ne izpolni svoje dolžnosti glede obveščanja delavcev in sindikata. Tako bomo bolj in pravočasno pripravi j eni. Lažje bomo sprejemali pravilne ukrepe za bolj ekonomično poslovanje, za realno načrtovanje bodočega razvoja, za pravilno delitev OD, za pravilno ugotavljanje razmerja med razporejanjem dohodka in razširjeno reprodukcijo. Lažje bomo zagotavljali, povečanje delovne sile z dejanskimi potrebami, večji vpliv na družbeni standard delavcev itd. Še bi lahko našteval naloge in probleme, ki jih moramo ob bilanci ne samo načeti, temveč zanje ustvarjalno poiskati ustrezne rešitve. Seveda pa pri: tem ne gre le za ito, da bi se samo seznanjali z ugotovitvami, ki jih bilanca talko rekoč matematično postavi pred nas, gre za to, da na podlagi spoznanj in ocen pričnemo z glavnim delom, ki pomeni korenito spreminjanje dosedanjega vedenja povsod tam, kjer odstopamo od predvidevanj, oziroma no-vsod tam, kjer imamo objektivne možnosti, da začrtamo doseženo. Razprava ob vsaki bilanci mora prinesti in sprejeti nekakšen program kot zaključke, ki bodo oblikovali nadaljnje naloge, določili nosilce, roke in način ugotavljanja, kako se uresničujejo naloge. Ena izmed najbolj konkretnih nalog sedanjega družbenopolitičnega trenutka je zagotoviti pogoje, na podlagi katerih bodo delavci lahko smotrno odločali o delitvi ustvarjenega dohodka in o vseh oblikah porabe in s tem v zvezi tudi o svojih rezultatih in načrtih. Zaključni računi morajo zato dobiti ne le izjemno pozornost pri sami pripravi in obdelavi podatkov, marveč morajo spodbujati delavce k vse bolj odgovornim samoupravi j alskiim dejanjem. Samoupravljalei v naših DOZD in DSSS pa morajo za lažje razumevanje in odločanje zahtevati vso pomoč od svojih sindikatov in OO ZK, ki so nosilci vseh aktivnosti pri našem delu. SARIN prišli ► ◄ odšli DSSS Odšli: lil. 1. 1080 STRBAN Miša — potek za določen čas TOZD NOTRANJA TRGOVINA Odšli: 3. 1. 1980 ŠABIČ Satko — služenje voj. roka 31. 1. 1980 SLIVNIKER Smiljama — sporazumno TOZD ZASTOPSTVA Prišli: 1. 1. 1980 GALOGAŽA Milan — Zagreb 13. 1, 11980 LIPOVAČA Fuad — Sarajevo TOZD SERVISI Prišli: 14. 1. 1080 SMOLIČ Jože 22, 1. 1980 ŽIBERT Jože 22. 1. 11980 ŠKRJANEC Zdinavfko Odšli: 8. 1. 1080 ŠKERL Vinko — invalidska upokojitev HAVEL, “pApCA 60ČOV— pse t/ teEA- VTAE-— KS/TEC. OEV/ Hr7j£>— eje. zehu-VE AV5-T/7- roL.IT/E Ctuu/vSj K/EZAA- A/EC. p/BAVO- ^LAVAA VEPStA TppopA -r&p U 4J > t^TČE \/fZE>-rA LEFo — TKJEOA o^EQ. ZALEfEE EECToVo OP/2A- 1SIU0 HoČAV. Cceee) i-— —1 T&PoCr KVA ZEiACA rej vteoEu LEE -■žEAUtov tlo-ETAJI *OZAC7 rot-rT. PELAV- VbHr&f- Seva ?>eEp- UZEEl pVETTtL-EA Z- PAEIA- •SET/El OHI-57&1 P/EA — -TELT7 FLEM/ES A<=*-TA — ZA' UK/f C^l/A a/ AT/LS./ tZEVŽE Š-. IME <=,LO- MEA/. L.ITE- fZAT CZcSir) ČEŠEc, M.tAiB LEPE- CsPtcžTA Cf&RAH ► KAA CHgUAJT) \ytL. : peetee- L-/KS J>C?&DK/- cvwoe /A-1E PEŠAL- (LA ‘pCHEVIA K/A7-OE-ZSVA KriZO — ZEM, L-UKAI tevea ‘Z&PEA/ fJEEo- PEAJ SToVEk. 91AV&A ■PLA — oalaj/ KLLJJfŠ. MILANO OKJ PEL. TEATEA PcsiAČe H./ME C^^>) AbAMlt E-TA- fScEHA VAf^CfU!- -TiS /tt&e / 2>EUA -ZvCLCSl. heoolu- HAIAJV AAJToAJ AŽPEEC u4>e/— AtA/TA, PAZ— UarCA LOHA ©<* Tte- K/Ef-i HoEVU V ' Vt/ŠČAV. ecs EoZME- -T/ČAJA (ZOLEfE CJ7A jueve- * NA 9 CICERO JE ISTANBUL ISTO KOT KONSTANTINOPEL? Mesto ob Bosporju ima za seboj1 nemirno zgodovino in valiko imen. Današnji Istamfoul je bil najprej Bizanc, zgrajen v 7. stoletju pred našim, štetjem. Leta 324 je irimislki1 cesar Konstantin dal poiStaviti na kraju prejšnjega grškega naselja »Novi Rim«, ki: pa ga niso dolgo tako dmeno-valim, marveč so ga preimenovali v Kanstanitinopiol. To mesto se je dolgo upiralo1 številnim naskakoval-cem, ter 29. maja 14153 padlo v roke Turtkom, ki so iz njega naredili prestolnico ter ga prekrstili v Istanbul. Edinole tujci še danes uporabljajo ime Konstantinopel, kar pa Turkom ni všeč, tako, da je pošta pripravljena vrniti pošiijalcu pismo, naslovljeno na »neznano mesto«. • JE HAAG GLAVNO MESTO NIZOZEMSKE? Med države, ki jim je težko vedeti glavno mesto, sodi tudi Nizozemska, kajti večinoma velja prepričanje, da je prestolnica Haag. Toda v tem mestu so samo sedež vlade, sodišča in diplomatskega zbora, medtem ko je uradno glavno mesto Amsterdam. JE MAGINOTOVO LINIJO POSTAVIL ANDRfi MAGINOT? Lahko bi rekli, da je odpustljiv greh v prepričanju, da je slovito in obenem neučinkovito francosko utrdbo iz tridesetih let postavil A. Maginot, po katerem se linija še danes imenuje. V resnici je A. Maginot v letu 1920 minister za vojno, samo pospešil gradnjo utrdb, imenovanih »defenzivna organizacija meje«, za katro se je veliko pred njim zavzemal Paul Painlleve, ki je bil od leta 11917 do 11925 predsednik francoske vlade. TEŽKA VODA JE GOSTEJŠA OD NAVADNE. VPRAŠANJE ČE JE? Težka voda, ki jo uporabljajo za zaviranje jedrskega cepljenja v nekaterih atomskih baterijah, je le na vi-dej podobna vodi. Njena kemična sestavina je čisto drugačna. Težka voda je devtardjev oksid, ki sestoji iz težkega vodika, vodikovega izotopa z večjo atomsko težo. REKLI SO: MAZVRANIČ: Kadar so dolžnosti enake, bi morale biti tudi pravice enake. DEMOKRIT: Velika stvar je misliti v nesreči na dolžnosti.