Lea Fatur: Od bojne sekire do orala. 5. Pri Sveti Mariji ob Veiiki vodi. I očcvali so v niali nižuii srodi prcrijc. Šotora sta za-I krivala ogenj.Tconji so se paeli privezaat za koie. Okoli 1 ognja so sedeli Vranjeglavci in premišljevali dogodkc I mmole noči; >.Vedež Vači je gotovo pokazal Jim-Timu | pot in iskal potem z Nikuro Črnonožec, ki so na potu I k .Sveti Mariji ob Veliki vodi — ali pa je;Šel naravnost | v vas Črnonožcev? Kamorkoli — izbrisal se je iz piemena \ ranjeglavcev.« . Misliš, da bo kar na lepom našel potujočc Črno-nožce?t podvomi Nokamo. Stari Bastel pakiraa; »Našcl! Ti divjaki čutijo kar svoj vonj in raz-ločijo po vonju, katcro plemc gre pred njiraii ali za njimi.t »Ni mi prav, da vleče ubogo dekle po taki poti,« zmajuje Nohamo. Bastel se posmeje: »Te ženske niso tako razvajene kakor naše. Mlatlo dekle od Pavnejpkega plemena je zašla v gozdu in se je preživila vso zimo z lovom na zajčiče.^ »Kako ste!"'pa prišli v to družbo, Bastel? Vi ste vendar znan postenjak.« Stari Bastel zardi pod svojimi kocinami: >Prodal sem kože in hotel nazaj pod gorovje. Jim-Tim je to z^edel in rekel, da ima on isto pot. \fisli! sem si: boljša slaba družba kakor sam! Pa sem se kmalu kesal in pazil na prvo priliko. da se znebim te družbe. Jim-Tim je nekaj govoril o bogastvu, ki ga Čaka. a nisem dosti pazil na njegove besede — pijanec cveka marsikaj.« »Je že rcs,« se vznejevolji Nohamo, »iudi jaz bi rad vedcl, kaj jc na tem. Zdi sc rui, da je ubil nekoga — ali še več njih — in najbrž je hotel najti z vaŠo pomočjo tain pod gorovjem zaklad in potem bi bil ubil vse priče.« Bastel zastrmi v govornika in sc čudi: >Star lovec sem in poznam zvijaČe lisic — Jim-Timovih naklepov pa nisem ugcnil.« »Ti razlx>jniki vedo, kam potujemo,« zamnnra Nohamo in obraolkne. Ne posluša, kaj si pripov^dnjejo možje poleg ognja: o vclikem bobru, ki je živel v prepiru z vclikanko pižmarico1: ni mu mar. kako se je spremenila neka deklica v koruzo. Nc zapisuje si, ko pripoveduje Mandanka o velikem potopu; ne, ko pripovedujc o obupani Manikuri, in ne, ko pripoveduje o hrabri Niaekoti.2 Ne zine. ko pravi Bastcl. kako so razmesarili volkovi v deželi Kentukiju zamorca in kako jim je piskal drug zainorec vso noČ na pišcal. >Tam je tolvko toUcov. da je razpisala vlnda nagrado na vsako kožo, a priiies! i stno ji tol iko koŽ, da so postali vlad i mrtvi volkovi rad i obilih nagrad bolj nevarni ko živi.^r Zdaj se oglasi Dolgolas: »Naseljenik — to je pravi volk! Najprcj po-stavi žago in koco. Tzsekava gozd. Ko napravi fencc3. se je že zaril v na^o zemljo.^ Nohamo dvigne glavo: . Vi se pa koijcie med scboj! Ravno zdaj so Shi in Očipvanci v boju zaradi Iovišc.« Utalisi gleda ooeta, ki jcmlje pipo iz ust in se nasmiha: ^-Svojc pravice braTiiino! Tn če izirebi plemc drupo pleme — pravica mora biti! Naša pra-vica ni taka kakor belokožca, ki je Šel na lov z Tndijaneem. Beli jc uiovil 1 Pižmarica je neke vrste ;podgana. O nji prifjovedujo indijanska j>ravljica. 1 Vse to so i-ndijanske ipra^vljice. a Opraja i-z hlodov okoli njiv. sturo sovo, rdeci inastnega purana. Beli pravi: .Deliva pošteno: daj tt meni puranu in vzeini sovo, ali pa vzamem jaz purana iu dain tebi sovo.'« Kczko se zasmejejo možje. Dolgolas poudari: s-Nam je sveto gostoljubje! Beii naseijeiiifc pa je kratil doŠlemu žejnemu Indijancu požirck vode. A ko je pri.še! isti naseljenik k našemu, ga je ta nasitil in napojil in inu pokazal pot iz gozda.« Bastel pogleda Nohaina. Ta se nasmehne: >No! No! Reci sam, da je takih mož prav mato med vami! Koliko naselbin ste požgali, mučili in morili uaseljenike! Ob Huronskem jezeru je bilo nekoč mogoeno plerae Huroncev. UniČili so jih Irokezi. Že dve sto let bi cvetela tam pšenica. Bili so se tam naselili misijouarji. Irokezi pa so požgali mlsijoue in mučili svete može. Tako nasprotuje hudoba resnici! Tudi očeta Friderika so že hotcli ubiti oni Otavani, ki jih kujskajo ujih vctleži in žganjarji iu kožuharji, ker ne niorejo slepariti lndijancev, ki jih j>oučuje oče Friderik.< šuntujo jih tudi protestantski inisijonarji,« pravi Bastel Nohamu. >Jezai so. ker nc opravijo kljub veliki podpori vlade skoraj nič napram ubogim katoliškim misijonarjem.« >Oa.< poudari Nohamo. »Protestantski pri Veliki vodi je pridobil v desetth letih enajst cluš, Baraga pa prvi teden, ko je prišel tja, kar pet in štirideset.« Topotanje kouj prekine pogovor. Minio šotorov zbeži žival — za njo pa neka souca ... Jezno renčanje nastane. Lajanju psov so podobni glasovi... Volkovi so. Nohamo prinie za puško. Bastel se pa otresa: »Ne pridejo k ognju! Ne lotijo se konj. Pač odžcno bivola od Črede, obvladajo jeleua in uboga srua je njih plen ...« Vendar stopijo možje s puškami v roki pred šotore, umirijo konje, gledajo zvezde in poslušajo v gluho noč, če ne pride za njimi Jim-Tim in njegovi. — — Zjutraj sc poicm odpravijo z aovim pogumom »a pot. Jezdijo preko gora. skozi gozcle in močvare, preko dežela indijanskih rotlov. Čez dolgili Štiriuajat dnl šele zagledajo med gorami široJco Mičigansko jezero. Majhfla naselbina ob ustju jezera, velik parobrod na njem, polno indijanskih Čolnov. Vse to zaniami Utalisija. Nohamu mu razloži: >To je ČiJcago. Pravijo, da bo tu še veliko mcsto. Prve naseljenike so pobili Indijanci. Tu blizu je bil ustauovtl pater Marguette misijon v Čaat Matere božje. In poglej, Utalisi: Oni misijonar je utnrl pred dve sto leti v pragozdu. Zdaj je pa v bližini kraja, kjer je umrl, nov uiisijon. Tako išče naša ljubezen vaše duše, Utalisi, in vsa stoletja bo rodila kršcanska vera može kakor je oče Friderik — može, ki bodo nosili kriŽ v vse tlele sveta.« Prišli so do Velike vode in st* bližali Sveti Mariji. Nohamo jc razlagal Dolgola.su in Utalisiju. sTa voda deH zemljo Otavancev od drugih krajev iMičigaua!4 Otovani so svobodni posestniki vsega sevemega brega te vode do Michili-Maskinaka. Vsa zemlja ob južnera bregu pa je Iast postave, lepe oblike in lase. In te predvsem. Nobeao plcme se ne postavlja s takimil Dolgolas na koDJu, v plašču las, vrže dolgo sulico v zrak, zakriči, da se vse strese, in ulovi sulico v letu. Drobne Školjke in pisani kamenčki, vpleteni v konjsko mrežo, na ujem zveue, ateklene koralde za vratom in na mokasinih sc avetlikajo. Tačas, ko uživa Dolgolas občudovanje ^j>odgan, ki rijejo po prsti^; tačas, ko se pozdravlja iu seznanja Bastel a kožviliarji in glavarji m jih gprašuje po črnonožcih in Jim-Timu, tačag primt1 .Nohamo Ltalo za roko in znigne Mandanki ter btalisiju. In odpre se ženi in otrokoma nov svet. Krotke stoje čednc lesene hišice v varstvu velike hiše. Nohamo jih pelje vanjo. Zraoči pri vratih prstc v svcti vodi, narcdi znamenjc na svojcm čelu, pokropi Utalo iu njeno inamo in njenega bratca. Plašne oči sc ozro po domu molitve kristjanov, duša srka vase nepojmljiv vonj — zdi ae ji vse to novo tako znano ia nikdar ne vidcno. Oči se zamislijo v čudne podobe na steni: Mož je tam v rdecem plašč«, trnje v čelu — njegove žalostne oči kličejo, vabijo... In gori. pred tisto steno! ... Oj, to je Črna suknja! Oni je, o katerem gre glas po Skalnem gorovju. on je, kateremu je pisal glavar Espauiel: »Oče, pridi k nam!...' Dečki in deklice, čedni Indijančki, so okoli njega, pripoveduje jim. kaže na ateno: »Pridite k JezusČku!« Utala se iztrže Nohamovi roki, teče k Črni suknjj, mu objame kolena in klikne: »Noze!«7 Čroa suknja se sklonc k otroku, se začudi: sOdkod si priletela, ti mala grlica?« »Izpod Skalnega gorovja, oče FTiderik,« se veselo oglasi Nohamo. >Glej otroka in ženo velikega glavarja \ranjeglavcev!« >Vid! Dragi lnoj rojak! Si se vrnil srečno? In ovčice st pripeljal... Takoj končam pouk. da mi poveŠ, kako stoje stvari!« Tako je hiiel Črna ?nknja in vodil Utalo pred tisto ssteno porl stenoc." Mandanka je razprostrla na tla pred stcno lepo preprogo \z sitja. Stkala jo je bila sama. Črna suknja je vesel daru. Pelje novc ovčice pf> vclikctn domu molitve in v mali svoj doni. Tam govori ¦/. Nohamom v jeziku, ki ga ni bil šc slišal Utalisi, pa mu rece Nohamo ponosno: -i-To je naš jezik. slovenski jezikU Pokaže dečku knjigo: >Ta povori siovensko!« Pokaže pa mu tudi dxugo knjigo; ¦ Ta pa govori tako. da jo razumcjo Otavani in Očip-vanci. Tudi ti jo bo.š razumel. Napisal je te knjigt* oče Friderik.r V nemem začudenju gleda deČek Črno suknjo... Tačas zasliši nagt-I ^ korak; Bastel butne v vrata. pozrlravi, zakrici: • Baraca, Fopis navad in za-držania Indiianov Polnotne Ainerike, str. 76. , ' OČe! • Pvcd nhnr. "----------------------------------------------------------------------- .•¦¦-¦¦¦ ^^H »Nohamo! Pridiie hitro z otrokoma! Čmonožci se ustavljajo prav pred ^^K Črnonožci! Jim-Tim, uLegli vedež, Nikura! Bliskoma gre to Utalisiju po ^^klavi. Gleda Nohaina, ki rece hladno: ;No! No! Bomo že prišliU In nada-^H^ujc pogovor, ki ga ne razume Utalisi, in ko gre ž njimi k Šotorom, zabijajo ^^Kmonožci že kol z& zastavo. Njih šotor že stoji, možje se pripravljajo na ^^Kojrti ples. Vranjeglavci stoje pred svojimi šotdri, gledajo prezirno in izzi-^^nrajoče... Nohanio vede otroka od zadaj y šotor in naroci Mandanki: »Ne ^^fimščaj ju ven! Dasi je mir do solnčncpa zahoda po zborovanju, se vendar ^^Kffi smemo zanašati in tudi Še ue vemo, kaj je z Nikuro.« ^V »Žena mi bo obšila novo obleko s samimi skalpi črnonožcev,« zatrjuje ^HDolgolas pa mrko gleda neljube sosede, okoli katerih se zdaj zbira ves ^K jadovedni svet. Nohamo ošinc glavarja z ncjevolfnim pogledom. On pa I ^^^^-"^ -i I "^- ,: ' ..............-........: *4 H|_........ !;ii'ic. .,;i-:n-!J.fl*j;! : >|ilH ^HMkne: »Sanii silijo pod moj no?...« Itt žo sta tu Ufala in Utaiisi, z Idkom ^^B" roki. Zagledata se v črnonožki šotor iu toliko da ne izbulita oci... Nohamo ^^B^mra: ; Divjaška kri!« in se ozre ter ostrmi: V odprtem aotoru sedi Potaka ^^B nekim drugim glavarjem in dvema možema! Vanje pa skače in jiin tuli ^^Hpkaj — vranjegJavski redež Vačil,.. ^^H »Zdaj \^aj vemo. pri čem smo,« migne Nohamo glavarju in otrokoma, ^^Ha pridejo v šotor, Za njimi pride Bastel. Plaho objame Mandanka svoja ^^H^oka: ve, da bo poboj ... ^^H. Noliauio jo pomiri: »Nikura je torej tu! Dobro dekle je. Prišla bo k ^^Raragu v hišo. Najbrž se pojavi tudi Jim-Tim. Bastel, vi pazite z nami na ^^Htpoka, kcr se laliko zgodi. da napadejo sovražniki tudi misijonsko hišo in ^^Hg» Mandanka z otrokoma in menoj v misijonski liiši. To zaradi Vačija, ki ^^^fe^priscgel. da se bo maščeval nad otrokoma.«