TRIKRAT ENA NI ENA
"Trikrat ena bodi ena! zapovedal je na5 kralj," so deklamirali So.= lar5ki na proslavah 1.decembra. Zedinjenje, ali kot so lepo pisali Uedi= hjehje Srbov,Hrvatov in Slovencev v eno... Temu slabemu računstvu je sle öilo bratomorno klanje in danes se Tito neutrudno baha,da je reSil napeto narodnostno vprašanje Jugo slavi j e,ki je pred vojno povzročalo stalne heprilike.
Mnogokrat smo pisali,da med Slovenci,Srbi in Hrvati v emigraciji ne toore biti sporazuma,če ne bo temeljil na priznanju stvarnosti posameznih, harodov in jo upošteval. Ni realne miselne osnove za skupni nastop jugo= slovanske emigracije, dokler smo o tem nejasni ali negotovi. Predvsem o= Tirani in zatirani nacionalizem je bil gonilna sila v usodnem toku,ki je hpropastil predvojno Jugoslavijo in nato omogočil medvojno revolucijo. . Povsem brez haska je zdaj opravičevati ali tolmačiti polom .predvojne na= bodnostne politike z naglico, češ da se taka vprašanja ne,.,dajo rešiti v dvajsetih letih,ko so drugod potrebovala stoletja. Predvojna nasilna uni taristična praksa je uničila domala vse,kar bi sicer moglo v posebnem Pravcu voditi k tesnejšemu sožitju Juanih Slovanov. S silo so zapravili hnogo ugodnosti.	...... .
Tako se je potem med revolucijo pričelo v osnovi reševati jugoslo = vansko narodnostno vprašanje; revolucija je stvari postavila na tisto me sto, kamor so tedaj miselno in razvojno spadale. Takšna politika prizna= hja nacionalnih etničnih in političnih enot je omogočila v času na jhujSe fcrize, ko je tekla srbska,hrvatska in slovenska kri kot za stavo, da se je ideja jugoslovanske skupnosti ne le mogla ohrahiti ampak se je Celo ječala. Tudi v bodoče bo samo tak pravilen medsebojni osnovni odnos kre= Pil to skupnost, vse drugo pa jo bo rušilo.
Gotovo emigracija ne more nič vplivati na to stanje odnošajev med harodi Jugoslavije.Za to tega problema ne bi načenjali, še manj pa pogre= Tali,- če ne bi imela emigracija izgledov, da pred svobodnim svetom posta= he glasnik neme Jugoslavije. To pa more postati "samo, če bo priznala na= bodom Jugoslavije to, kar so si priborili in kar danes predstavlja njiho To lastnino, njihovo pravico in šivILjenjsko silo.
Zdrava pamet nam pravi,da je demokratična Jugoslavija močna samo na ■takšni osnovi. Drsava, ki bi državljanom odrekala pravico, da. živi jo v za . ključenih narodnih, političnih in kulturnih enotah, bi,bila nedemokratič ha in slejkoprej 'obsojena na pogin. Dovolj je bila ena izkušnja.	_
"Ne, ni vprašanje v emigraciji Jugoslavije: kdo je za &A ali za tri harode, kdo je za eno ali za tri držgve, ampak kdo je nacist in kdo je . v demokrat," je zaključil g.V.Vilder v avgustovi PORUKI. Ugotovitev je pri Tlačna in globlje razmišljanje jo v glavnem ne omaje. Nacizem skuša s si lo vcepiti svoj nauk in brezobzirno doseči cilj. Jugoslovanski nacizem (Če ga tako imenujemo) je nasilno skušal Slovence,.Srbe in Hrvate spre= ženiti v Jugoslovene. Demokrati svojega prepričanja ne vsiljuj ejo.Pogoj demokraciji je strpnost. Demokratični Hrvati,Slovenci in Srbi bodo sami heprisiljeno našli način sožitja in pot k tesnemu združenju bo odprta, '■ ako bo njihov nacionalni razvoj nemoten. Nacizem pa je tudi pri njih na šel odjeka. Prav jugoslovenski nacizem podžiga hrvatske,srbske in sloven ske nacizme. Ta pot vodi v zmedo in polom.
Triglava"
1.septembra izide 100. ŠTEVILO "Klica
cm A STO BO Dl
Koliko je vredna borba proti komunizmu,če naj bo njegov naslednik đik^ tatura nove vrste in nove garniture? Kako je mogoče govoriti_o svobodi, sc’ moodločbi narodov, človečkih pravicah, če ta protikomunistična'T'borba pred^ stavi ja družbo fašističnih ustašev,gardistov,puščičastih križarjev in mi= litaristov? Družbo nacistov v zgodovinskem pomenu besede? ili ni čisti rs sizem teorija,ki pač utegne jutri postati praksa,da je nek narod korpora^ tivno odgovoren za nasilniški režim,ki se je povzpel na vrat temu narodu samemu in mnogim drugim? Ali ni po tej zločinski teoriji,ki ne prizna o -snovnih pravnih načel, za ustaške pokolje odgovoren potem celotni hrvat = ski narod enako, kot naj bi bil ruski narod odgovoren za zločine boljše = viškega režima?
T "Antiboljševiškem bloku narodov" (ABS) so se znašli ljudje in skupine nedemokratičnega mišljenja,ki danes sicer govore, o demokraciji,ker je tako moderno. Iz miselnih krogov teh ljudi je izšel načrt o Karpatski uni ji,v kateri Slovenci izginemo kot samostojen narod;izhaja zamisel o "avto normi Sloveniji" v K ez a vi sni državi Hrvat ski (z avtonomnim Sandžakom); taJ3 je doma pleme "gorskih Hrvatov". Od teh ljudi ne moremo Slovenci pričako* vati zmage nad komunizmom,še manj pa' pomoči pri vzpostavitvi slovenske di žave.
■ "Slovenska narodna zveza" •slovenskih beguncev in izseljencev .v Združe^ nih državah Amerike,ki zastopajo idejo samostojne slovenske države,je pri stopila v novo "Društvo, ameriških prijateljev Antiboljševiškega bloka na^ rodov" v Chicagu. Razumemo, da demokratična "Slovenska narodna zveza" iš* če zaveznikov v pro tikomunističnem bo ju.Teda v Vezanju s skupinami takegS slovesarin značaja se je morala hudo zmotiti. ; .
, .V : • Xoc'-''
GLAS IH KOMUNISTI, OBOJE ISTA 1SK0 . !:'r j -' T :
-----------------1--------------- vr
Teseli smo,da vemo,odkod je črpal HRVATSKI CLAS svoj "Interesantni i& veštaj iz NR Jugoslavije",o katerem smo pisali v 94.štev. Kaša nevolja j^ povzročila odmev,o katerem, poročamo na naslednjih straneh.Angleški IHTEim LIGEN CE DIGEST,ki je GLASE slutil za vir, je v isti številki najavljal tikomunistično konferenco",katero je nato priredil v juniju.Glavni govof^ nik na konferenci so bili sami pni nadvojvoda Oton Habsburški,ki ga je B GEST označil kot "najbolje obveščenega človeka na svetu".Ta hvala odkriti kaže na sicer manj javno tesno zvezo med Otonom in visokodonečim Dl GESTO?'1 Kaže tudi na razsodnost in verodostojnost, lista,čigar poročlb je HRTATSI# GLAS objavil s toliko vnemo.Tede ali nevede se je GLAS vključil v proga * gandni aparaf'Habsburške hiše.ki ne bi rada porušila samo Jugo slovijo,am: pak bi s c.k.žezlom roda pobila tako Slovence kot Hrva t e,k a t er e bi pq tls* čila pod krono sv, S t.e|ana( kljub temvi, d;a smo v 26 .s to let ju) 1	\Zx ,
Stavek o voditeljih Rahkoviču,Pijad.i in Kardelju smo točno ponatisni^ iz HRV.GLASU in ga opremili z narekovaji,ki k temu spada jo.Urednik GLASU se je nekam pozho spomnil,da je navedbe treba popraviti.Opazil je napako v KLICU TRIGLAVA.Kako da jo ni preje opazil v lastnem časopisu ali.še PF je v DIGESTU,odkoder jo je pobral? Öe bi,bolje; bral.svoje lastne izdelke» bi si prihranil zadrego,da kara nas za svojo lastno' napako.Če pa bi pri branju DIGEgTA bolje mislil, bi si tudi svojo, napako prittranil.A GLASOVO popravo moramo še enkrat popraviti.Politbiro CK KPJ nima le osem članov* Slovenec Franc Leskošek je deveti.
; Vsak se lahko zmoti.Tudi mi smo se ver jetho* prenaglili glede Franje Pirca.Danes objavljamo izvirno poročilo iz Trsta,kjer bolje vedo.,kaj se dogaja preko meje.Pa še tam so v dvomih glede Pirčeve narodno sli.Vsekako^ se je na Vzhodni fronti boril v hrvatskih edinicah in je poveljevalhrva^ skemu letalstvulo tem smo ga sodili,čeprav morda prenagljenö.Zelo neveri tno pa je,da“bi Slovenec zastopal Hrvate v hrvatskem Saboru.In Černi,d^ gi sporni mož, je bil "narodni zastopnik",o čemer lahko postreženo s fotograü:0'
------------------------------------ ...Kakšno mero zlobnosti bo po "vsem ^
jtem urednik GLASU pripisal samemu se' tl? Grda beseda na račun KT mu je'PJ
KLIC TRIGLAVA	_
hitr'o ušla z jezika .Na splošno kaže ^ tudi v svojem listu malo premišljen^ sti .Dobro mu bo .delo ako .bo nehal Pl, , . . ,	_	snemati psa,ki lovi lastni rep,kot &
Izhaja l.m 3.ponedel3ek v mesecu, dejali y drugem uvodniku 97.številk^
53,Bucks Hill,Chapel Ends Nunea ton, Warm ckshir e
FRANJO PIRC IN JOSIP ÖERNI
V 94.Številki KLICA TRIGLAVA smo piseli v Vivodniku o "Hrvetskih ko= munistih.". Osporavali smo pisanje kanadskega tednika HRVATSKI GLAS, po ka terem imajo v Jugoslaviji srbski in slovenski komunisti privilegiran po= lo"aj, hrvatski komunisti pa da so zapostavljeni. Tedaj smo citirali od= lomek iz "Jednog interesantnog izveš ta ja o.NR Jugoslaviji",ki ga je pona tisnil od nekje drugod HRVATSKI GLAS dne 15.aprila. V tem citatu je piša lo, da "sedanjo jugoslovansko kompartijo sestavljajo po "VeSini Srbi in Slovenci.Med voditelji sta dva Srba,Rankovič in Pi jade, eden pa je Slovenec,Kardelj." Ugotovili smo,da ni mogoče resno govoriti o "nacionalnem prepričanju" komunistov, ker so vsi enako dobri komunisti, na j bodo to S]o venci,Hrvati ali Srbi. Ker pa je HRVATSKI GLAS s ponatisom tistega "inte= resantnega poročila" tudi Slovencem prisojal privilegiran položaj v Tito vini, smo mu pač posvetili v temi in našteli nekaj hrvatskih. komunistov z njiLovimi visokimi položaji. Med temi sta bila omenjena tudi admiral Josip Öerni in gen.Franjo Pirc.
"Hrvatski glas"
pa ni ostal dolžan odgovora "Klicu Triglava" ter je T.julija priobčil u= rednikov komentar, ki ga ponatiskujemo v prevodu:
"Slovenski bulletin 'Klic Triglava’ omenja članek 'Intelligence Di = gest', 'o katerem je svoječasno pisal 'Hrvatski glas’, in nas 'poučuje’, kot da prikaz ne odgovarja stvarnosti. Na ta ’poduk’ je vredno,pa tudi potrebno, pripomniti. 'Klic Triglava’ pravi,- da sta 'med voditelji dva Srba,Rankovič in Pi jade,eden Slovenec,Kardelj...' Da se ne bi gg.od 'Klica Triglava’ še naprej brez cilja zaletavali,je prav,da jih opozori= mo na netočnost njihovega ’poduka’. Politbiro KPJ, torej ’voditelji’( so) Tito, Gošnjag( Hrvata), Kar d el j, Kidrič ( Slovenca ),Rankovi d, Ne ško vid, D jilas in Pijade (Srbi),četudi se Srbi odrekajo Gjilasa in Pijade kojfc Črnogorca in Žida, toda jih ne moti, da si prisvajajo vse Črnogorce in Z,ide s Pali kul e!
No, do tu moremo smatrati,da so gospodje in gospodične s 'Klica Tri= glava’ nedovoljno obveščeni. Toda oni niso samo 'neobveščeni'. Oni so tu di zlobni. Navajajo celo listo vodilnih komunistov Hrvatov,četudi mnogih več ni, med njimi pa nam poklanjajo svoje gore listj| Franca Pirca(letal= stvo) in Josipa Öerni (mornarica)." HRVATSKI GLAS nato nadaljuje:
"A to su ga pa obedva kranjski premajzduši,a ako ne vjerujete,pogle= dajte negdje po starim novinama,pa čete vid jeti,da tisti z vaše dežele prihajajo! Mi imamo svojih do sta, pa i previše, pa nam nisu potrebni i vaši fanti,da se s njima dičimo."
"Ameriški Domovini"
je moralo biti to pisanje "Hrvatskega glasu" zelo všeč, ker je-v"Kanadw ski Ameriški Domovini" (priloga clevelandske) dne 15.julija omenila pi= sanje "Klico Triglava" in ponatisnila drugi del komentarja "Hrvatskega glasu".
Kdo sto Pirc in Öerni?
Trst, 8.avgilsta (Od posebnega dopisnika)
Ni mi bilo mogoče dokončno ugotoviti narodnosti Franje Pirca.Neka= teri so mi zatrjevali,da izhaja iz neke družine v Kranju, dpčim pravijo drugi, da je Pirc po prednikih morda slovenskega porekla, vendar pa da se je družina pohrvatila. Samo ime sicer zveni slovensko, vendar ne iz= ključujem, da so Pirci tudi na Hrvatskem; isto je namreč tudi n.pr._ z Dežmani: imate jih na Hrvatskem in v Sloveniji.
Gotovo je, da je bil Franjo Pirc pred vojno častnik v krci j. jugo slo venskem letalstvu. Ko so leta 1941 iskali ustaše oficirje za hrvetsko domobranstvo, se je prijavil tudi Pirc in postal letalski podpolkovnik. Kasneje je bil poslan na vzhodno fronto,kjer je bil odlikovan z visokim nemškim odlikovanjem. Pozimi 1943/44 je z manjšo skupino oficirjev pobqg nil z letalom na Bližnji vzhod. Javil se je poveljstvu Kralj.jugoslovan skega letalstva v Kairu,kjer pa so ga označili za kolaboracionista,mu predložili njegove slike iz nemških časopisov ter odklonili. Toda takoj Za tem ga je sprejela Titova vojna misija v Kairu, mu izposlovala čin generalnega majorja ter položaj Titovega letalstva. V letu 1946 je tedaj ^e generalnega poročnika Pirca zamenjal v poveljstvu Zdenko Ulepič,ki je dotlej bil politični komisar Grupe divizij. Pirc pa je bil nato po =
stavljen za ambasadorja v Argentini, kj er je uspešno propagiral repatria= cijo starih izseljencev v Jugoslavijo. Zanimivo je,da je v letu 1948 ali 1949 zaprosil za politično zaščito pri argentinski vladi in tako postal sam "begunec", toda kmalu se je spet obrnil, postal Titovec in nato sam sebe "repatriiral", se vrnil v jugoslovansko letalstvo, vendar, je bil po tem kmalu upokojen.
Josip Cerni je rodom Hrvat, predvojni jugoslovanski oficir. Med voj no je slutil v KDH mornarici,vendar je leta 1943* prestopil k Titu in po stal kom'ndant Titove mornarice. V letih 1944-45 je vodil operacije pri osvobojevanjn dalmatinske'obale, pri katerih so sodelovale po angleški zapovedi tudi ladje Kr.jugoslovanske mornarice, z zastavami brez krone.
V letu 1946 je bil Öerni izbran za narodnega zastopnika v hrvatskem Sabo ru,kjer nastopa v mornariški uniformi. Svoje mesto poveljnika celokupne mornarice je kasneje.prepustil viceadmiralu Mate Jerkoviču, tudi Hrvatu, sam pa zavzema podre jen-poveljniški položaji.
; (Poročilo se nanaša na-uvodnik "Glas in komunisti, oboje hrvatsko".)
SLABO Y1W IH KULTURA V KOZARCIH (Dopis)
Gostilne ir. hoteli v Jugoslaviji,ki so prešli v "socialistični sektor," kar se pravi,da jih je dobila v roke državna birokracija,doživija jo slabe čase.V prvih štirih mesecih tega leta so imela gostinska podjetja v Slo = veniji 57 mili j.din izgube. K tej čedni vsoti prispevajo nekateri večji hoteli tudi po pol milijona din izgube na mesec.Hrvati so še hujši.V pe= tih mesecih so dosegli celih 800 mili j.din izgube.
Kar so komunisti skuhali,to morajo po jesti.Podjetja,ki delajo z izgu= bo,zalaga Narodna banka in jim izplačuje vsaj 80$ plač.Denarnih izgub so krive "objektivne težave",to je "davki in visoke cene. V glavnem pa je iz guba maščevanje za slabo postrežbo in slabo upravijanje.Naprednost gostih stva se predvsem izraža do gostov.Ti pa celo v socialističnem sektorju^no čejo plačevati pretirane cene za slabo blago.Niso to morda kapitalistične ali reakcionarne misli,ampak jih je po. svoji dialektični navadi povedal SL0Vi3ffSKI POROČEVALEC: "Pretirano povišanje cen in neupoštevanje delova= nja objektivnih ekonomskih zakonov je imelo v mnogo primerih za posledi= co tako občutno nazadovanje prometa,da se je navzlic višjim cenam izguba še povečala'."
Iz. obzirnosti do Slovencev prinese POROČEVALEC primer iz daljnega Du= brovnika.Tam so se pripravili na mol^o tujih gostov tako, .da so podražili črno kavo od 20 na 42 din.In prodaja kave je padla od 400 na 30 porcij na dan. "Sploh so hoteli na Jadranu postavili za letošnjo turistično sezi= jo nesorazmerno visoke cene." Hoteli so pač skubiti tujce.Toda teh še ni bilo,domačinom pa so bile cene previsoke.
Cene so ena in postrežba je druga slabost gostiln v "socialističnem_ sektorju". Nekdanje ponujanje sicer "ni bilo izraz samo gole uslužnosti, temveč tudi in predvsem izraz brezposelnosti in konkurence", pa.vendar s® POROČEVALCU na skrivnem kolca po tistih časih, ko "še reči ni bilo treba-pa je že imel na mizi vino,za katerega je lastnik gostilne vedel,da gosth prija." Otožno se spomni, kako so včasih pripravljali "ledvičke za gospo^ da profesorja... Gotovo je bilo to pretirano in takih stvari danes nihče ne zahteva.Toda zakaj bi se morali zadovoljiti s tistim medlim,nedoločlji vim namiznim belim in-rdečim...! In po tem kozarci!" toži POROČEVALEC. "Ns vse mogoče lahko naletite,celo na take od gorčice,samo ha nič pametnega ne. Vsak kulturen človek ni ravnodušen do teh drobnariji"
Kulturnost pa reže na dve strani."Gostinci" se pritožujejo nad "nekul^ turnimi gosti", ki o^iga-jo mize in prte «s cigaretami, meče jo ogorke na tla in, seveda, onesnažijo stranišče. Ne bi dvakrat rekel,da se pojavi ta vr^ sta kulture po zalivanju medlega vina iz nekulturnih kozarcev. Dialekti^ ka nas privede do vira zla .Podjetja so se preskrbovala z živili in pijano "pri določenih podjetjih,ki so izkoriščala svoj monopolni položaj",r.ačuhS la visoke, cene in dobavljala slabo blago. Monopole, to grdo kapitalisti^ no iznajdbo,je v tem primeru ustvaril komunizem.
"Marsikatero podjetje zaposluje...preveč delovne sile." Zagrebški primer je sijajen. V hotelu " »Esplanade» so imeli do nedavnega' kar 300 udin bencev nasproti 175 pred vojno,Čeprav je danes obseg poslovanja isti ko ^ kor prej." Toda mnogo osebja ne pomeni boljše postrežbe? "»pretirana»vLN dnost spada menda v staro šaro!...Da bi vam kot starejšemu gostu danes.v
i( Zaključek na 6.strani
Štev.99.
rac TRiaim

9tr«5*
PO LONDONSKEM SPORAZUMU
Trst,10.avgusta (Od nagega dopisnika)	.
Sporazum, ki so ga sklenile 9.maja 1952 ameriška,britanska in 1 tališ* janska vlada v Londonu glede uprafne ureditve cone A je sredi julija stow* pil praktifino v veljavo. Tedaj je prevzel posle ravnatelja za civilne za=5 deve biv*i genovski prefekt dr.U.Vitelli. V njegovo pristojnost spada com lokupnä uprava z izjemo polici je,sodstva in obveščevalne službe. Vendar je pa že pred prihodom novega civilnega ravnatelja Zavezniška vojaška u = prava prekršila ta dogovor: 28.junija je namreč italijanska radijska druž ba prevzela tehnično upravo obeh tržaških radijskih postaj. Takojšen pro= test vseh tržaških indipendentističnih strank proti odstopu tržaških ra = dijskih naprav italijanski družbi doslej ni imel uspeha.
£e takoj po objavi sklepov londonske konference je Jugoslavija tudi na zunaj v demonstrativni obliki še bolj vključila cono B v jugoslovanski politično-gospodarski sistem. Zgodilo se je tako to,kar Italija na noben način ni hotela in Amerika ter Anglija sta jo pri tem podpirali: da lon= donski sporazum ne prejudicira končne rešitve tržaškega vprašanja. Jugo= slovanski demonstrativni postopek nujno vodi v prejudic. Nekateri angleš= ki časopisi so maja meseca to predvidevali in niti najmanj niso izražali navdušenja nad izidom konference,pri kateri Jugoslavija ni sodelovala.Kot so računali, utegne imeti ta konferenca kak vpliv na izid kasnejših občin skih volitev v Italiji. Dejstvo je, da so se tržaški volivci bolje odreza 11 kot pred dvemi leti in pol. Zdaj je videti, da počasi upada tudi prvot no navdušenje italijanskega tiska za majski sporazum.Rimski gospodarski dnevnik H» GLOBO toči krokodilje solze, washingtonski dopisnik milanske= ga CORRIERE DELLA SERA pa že napoveduje za konec septembra sestanek treh zapadnih zunanjih ministrov, kjer naj bi razpravljali tudi o Trstu ter po iskali rešitev,ki bi omogočila dovolj zgodaj ne le jugoslovansko-itali jan sko vojaško sodelovanje, ampak kot se zdi predvsem, da cona B ne bi popol noma izginila v jugoslovanskem objemu. Tudi Lahi, ne samo Angloamerikaner se zavedajo važnosti Jugoslavije v obrambnem sistemu južne Evrope; nereše no tržaško vprašanje vzbuja namreč pri Titu kaj malo volje po vojaškem zavezništvu z Italijo.
Vendar pa je jugoslovanska politika glede Trsta vsaj nejasna.Nekoč j je bilo govora o zamenjavi Gorice za Trst, potem o delitvi obeh con med Italijo in Jugoslavijo, nato o ohranitvi Svobodnega ozemlja. Nedavno je Kidrič odklonil razpravijanje'o bodočnosti cone B, pač pa je dopustil razgovore glede cone A. Takšna nejasna politiko nikakor ni" pogodu tukaj = šnjim demokratičnim Slovencem. Smatrajo,da bi bil naš položaj pred svetom vse drugačen, če bi Jugoslavija jasno izrazila svojo politiko glede Trsta in če bi potem pri tem stališču tudi vztrajala.
Za Narodni dom
Ob dvaintrideseti obletnici italijanskega pomiga slovenskega Narodne ga doma v Trstu (13.7.1920 ) je Odbor za slovenski osrednji kulturni dom priredil 23.julija spominsko svečanost. Ta odbor sestavljajo vse slovendce in slovensko-hrvatske prosvetne in kulturne organizacije.Na prireditvi je bila sprejeta resolucija,ki zahteva,da se kot nadoknada za požgani dom "čimprej iz javnih sredstev v središču mesta zgradi za kulturne in prosvet ne potrebe tržaških Slovencev osrednji kulturni dom,da se povrnejo tržaški Slovencem nekdanja in še obstoječa kulturna središča v mestu in okolici, da se povrne materialna škoda" in da se pred dozidavo novega doma dajo Slovencem primerni prostori v središču mesta za njihove kulturne priredit ve, vključno pravica do uporabe Verdijevega gledališka.
Škoda,ki je nastala ob požigu Narodnega doma, je bila v tedanji de= narni vrednosti cenjena na 11,180.000 lir,kar bi danes odgovarjalo eni mi* lijardi sto osemdesetim milijonom lir.V tem znesku pa ni vračunana škoda prizadeta privatnikom. Italijanska vlada je sicer kasneje izplačala odško< nino za jugoslovanske državljane v skupni vsoti tedanjih 5,000.000 lir. S tem je seveda priznala italijansko odgovornost za požig in svojo odgovor= most,da niti ni požiga preprečila niti ne požar omejila. Pobudnik_tega zl< Sina,tajnik tržaškega Paši ja odveimik Prancesco Giunta ni odgovarjal za to dejanje, ampak je kasneje postal minister v Mussolinijevi vladi.
Zanimivo je,da je zavezniška tržaška policija pred kratkim odkrila dve skrivališči orožja.Po vseh znakih ne gre za orožje,ki bi ga skrili Komunisti niti ne Slovenci.
Obisk pri generalu Wintertonu
23.julije ste bila sprejeta pri poveljniku A cone dr.J.Agneletto in dr.J.Dekleva»svetovalca v tr^aSkem obninskem svetu. V poldrugournem rezgo voru sta obrazložila poveljniku cone težave in skrbi,ki jih imajo Sloven= ci na Svobodnem ozemlju. General Winterton je izjavil,da londonski aklepi v ničimer ne bodo oškodovali Slovencev, predloge pa da bo preučil.
Ko se je prvak Tr^a^kega bloka dr.M.Stocca mudil v -Avstriji, 'je o tržaškem vprašanju razpravljal z avstrijskimi vladnimi činitelji.Zdaj na= povedujejo drugi Stoccin obisk na Dunaju.
"Z-A VIŠJO KORIST VERE11
Čedad, 2.avgusta(0d našega dopiatika)
Videmski tednik L-A VITA C-ATTOLI C.A je priobčil 2o. julij a izjavo šentlenardskega župnika č.g.Angelo Kračine, v kateri pojasnjuje zakaj je umaknil tožbo proti CORRIERE DE LLA SERA in MESSAGERO VEKE TO (KT96)
"Ker sem bil pismeno in ustmeno znova naprošen od prevzvišenega red škofa z ozirom na višjo korist ve= re, sem umaknil tožbo» za to so me prosili tudi obtoženci potem, ko so uvideli in priznali mojo politično in duhovniško poštenost; sporazume li smo se,da jaz ne bom plačal ni= ti stroškov na procesu niti drugih ne."
Pojasnilo je bilo potrebno, ker so se po skrbnem prizadevanju ita= lijanskih šovinistov razširjale ve sti, da je župnik g.Kračina umak = nil tožbo samo zato,ker je uvidel, da bi jo sicer izgubil.
PESEM KOROŠKEGA "SLAVČKA"
Kaši koroški Slovenci imajo do= ber oktet "Slavček",ki se je 18.7. podal na turnejo po Z a pa dni Evropi. Obiskal je slovenske rudarske kolo ni je na Westfalskem,v Holandiji, Belgiji in v Franciji. Zbor je na= pravil dober vtis tudi na tujce,saj je pel na štirih radijskih posta= jah. 28.julija so "Slavčki" obiska li pariško Radio postajo in zapeli slovenske pesmi v oddaji za Slove= ni jo. Pevci so bili sprejeti tudi v mestni hiši,pogostil pa jih je tudi knjižni založnik Slovenec g. Dore Ogrizek. S posredovanjem Ra= dio postaje je bila prirejena Ol.e skovna konferenca,kjer so mogli ča snikarji spoznati slovensko pesem in probleme koroških Slovencev.
Pevski zbor je nastopal pod vodstvom dr.Valentina Inzka. Sku pa j s pevci je potoval po sloven skih naselbinah tudi prvak koroš kih Slovencev dr.Jožko Tischler. Izkoristil je izredno priliko, da je številne osebe seznanjal z ne= re&iim problemom koroškega sloven stva.
SPOMEKICA ZDRU*EKIM KARODOM
Kot poroča "Krščansko demokrat ska novinska služba" je Krščansko demokratska zveza srednje Evrope 9.junija predložila tajništvu od' bora,ki raziskuje prisilno delo, spomenico,ki opisuje položaj pri= silnega dela v Jugoslaviji. Odbor je razpravljal o tej spomenici na seji 13*junija.
SLOVEKSKA KARODKA ZVEZA
je v času bivanja ameriškega zuna njega ministra g.Achesona na Duna ju poslala naslednjo brzojavko:
"Gospod Acheson! Amerikonci slo = venskega porekla Vas vljudno pozi vajo, da zaščitite slovensko manj3* šino v Avstriji.Sedanja uprava AV stri j e dosledno prezira njihove narodne pravice. S spoštovanjem, Frank Shonta za Slovensko narodno zvezo v Ameriki."
SLOVEKSKE KKJIGE si morete izpo soditi v knjižnici Slovenske Pravde: 24 Starley Rd.,off Croft
Rd., Coventry,Worwickshire,ErgUnd
G.Franc Pirnat, pri katerem mo= rete naročiti Jerucove "VEÖERKB FESMI"( cena 5. ~) je spremenil nssloV Hardwick Sq.S., Keswick Hcus9 BUXTOK,Derbyshire,England.
©e©©e©e©©©e&©e©
Slabo vino in kulture v kozarcih( zaključek s 4.strani)
' '	1 " "	#	v
kavarni ali restavraciji kdo pomagal pri slačenju ali oblačenju boste w ko doživeli." Zaman bi upali,da bi vam v polnem lokalu natakar poiskal on zo ali stol.Saj gre gost lahko kam drugam,če mu ni prav!
Še dolga je "pot,ki vodi h kulturnemu gostinstvu v socialističnem sek tor ju."
..oO o ..
J a v n. o mnenje
Zadrževanje.- G.urednik! Že aprila je pariški LE MONDE namenjal vprs= ^anje sožitja s SSSR in dosegel mno go slabše zaključke kot MANCHESTER GUARDIAN(,KT 98).Smatral je, da boso šitje omogočeno z oborožitvenim ravnotežjem,za katerim stremi Za = pad,ne da bi sploh mislil nakakrš nokoli osvobojevanje.Le Nemčija ne more ostati razklana na dvoje; o = stala ozemlja, zasedena po 1945, pa je po mnenju francoskega lista tre ba prepustiti usodi. "Sožitje brez križarskih vojn",pravi jo taki krat kovidneži.	M.
I.,z dodatkom.- G.urednikJIz "zadr= ž.evanja" še Ji zapadna politika ne opazno spremenila v političen in gospodarski protinapad .Tako je p3£đ meseci pisal angleški tednik ECONO MI ST,ki se mu to zdi naravno."Zadr ževanje z dodatkom" ima dve osnov= ni postavki: l)Zapad nikakor ne mo re za stalno sprejeti sovjetsko za sedbo Vzhodne Evrope; 2)enako ni govora,da bi Sovjete s silo napodi li. Kot srednjo pot naj bi zapadne sile izjavile,da obsojajo komuni = stične režime in delujejo proti zlo rabi človeških pravic.- Ni mi jas= no,kakšno Korist bi imeli od takih besed zasužnjeni narodi.	L.V.
Srbi in Trst,- G.urednik! Pri, Vaši uvodniški omembi (KT 98),kateri Sr bi se zavzemajo za Trst, ste prezr li,da je tudi zboraška "Iskra" pi= sala 1.junija t.l.o "Vprašanju Tr= sta".
Januarska konferenca.- G.urednik^ l^ako to, da niste pri Vašem pisanju o januarski konferenci Evropskega gibanja v Londonu poročali,da je tudi SLOVENSKA DRŽAVA 2o.februarja pisala o tej konferenci. Njen za = ključek je bil:"Za nas Slovence je važno,da smo bili povabljeni na ko nferenco kot Slovenci,da smo na Lo nferenci samostojno nastopili in da se je slišal glas Slo ven i j e.izkazalo se je,da more biti na še delo le na tak način plodonosno.
D.T.
(1.avgusta 1952 je o konferenci po ročala še londonska PORUKA,ki jo iz daja Jug.nar.odbor.Prečej prostora je posvetila dokazovanju,da so SHS predstavniki zastopani v predsedni žtvu,ki se vsakih šest mesecev za= nje menja, pod imenom Jugoslavije.— - Objavljanje pisem^o tej konfe= renči je s tem zaključeno.Ur.K.T.j
..oo..
Alternativa.- G.urednik! Debatni maraton gg.Zupana in Farkaša se vle če skozi šest številk .Ker se mi moč no zdi,da tečeta vsak v svojo smer in tako nikdar ne bosta dosegla skupnega cilja,jima ponujam alternativo : preiščeta na j,kaj pomeni predstavništvo in kaj alternativa. Morda bi bilo bolje uporabljati iz raz Eamena.Öe se smem vtakniti •vmes, bi rekel, da sta za Tita v resnici možni dve zameni: demokratični red ali kominformovsko nasilje.V demo= kratičnem redu bi bilo prostora za vse različne stranke(kar nekaterim ne gre v glavo).Po takem pojmovanja bi "predstavništvo" z demokratični mi pogledi predstavljalo možno za= meno.Reakcionarji ne pridejo v po = štev.V preteklost ni povratka in vsiljevanje starega reda,kakor vsak poskus totalitarizma,bi povzročil prej ali slej polom - zato ga ne štejem med možne 2amene.	M.T.
G.urednik! Zemlja je okrogla,se vrti okrog sonca; francoska demo = krači ja je mnjava, Stalin je krvolo čen nasilnik - za vse to pa bomo težko našli dokazov v izjavah odgo vornih politikov demokratov.Podob= no bo težko ustreči zahtevi g.Far kaša o dokazu za nevarno mišljenja da je Tito nenadomestljiv.Vendar ga moremo zaslediti na drugih me = stih.KT je bil dovolj pošten,da nas je obveščal o člankih in knjigah, ki so bile za'Tita ugodne, tako da " si j e" bilo mogoče ustvariti približ no pravilno sodbo o nevarnem titov skem ozračju na zapadu.Drugi časo= piši in nekateri begunci raje žive v utvarah in si zatiskajo oči pred vsem,kar jim ne bi bilo všeč.Ali je naj pameten,ker vtakne glavo v pe= sek?	J.G.
G.urednik! Na Zapadu ni navade, da bi se za neko prijateljsko državo javno uradno govorilo o njeni vla= di ter alternativi. G.Farkaša opo zorim na psihozo,ki vlada v angl. tisku glede Balkana;to nam utegne za dolgo dobo biti daleč bolj ne = varno kot pa ev.kakšna oficiozna izjavi ca,da alternative ni. Dne 13' avgusta je pisal v uvodniku MANCHE STER GUARDIAN: "Na Balkanu so po letu 1918 vojaki( no mejah) mogli _ streljati drug na drugega,ne da'U motili mir ostalega sveto..." Kate re demokratične.države na svetu so kaj takega sposobne? Mišljenje, da je pač trda roka na Balkonu potreb na, le do ne moti ostalega sveta, ni za nas ugodno.	J.D.
Javno mnenje.- G,urednik! Kadar se govori o vplivu na javno mnenje, je treloa govoriti, tudi o izražanju javnega mnenja, ako govorimo o de= mokratinnih državah.Pri totalitar= cih oLstoji seveda samo vpliv na javno mnenje - z demagogi jo,poli = tirnimi cirkusi ter s pendreki. V demokracijali. obstoji vplivanje, a obenem tudi izražanje mnenja,ki je svobdono.To je velika razlika.Zato je nemogoče govoriti samo o vplivu ali samo o izražanju javnega mne = nja.Eno je z drugim povezano,
G.urednik! Kot sem "e pred časom omenil pod Razgledi(KT88),se je s citati mogoče igrati po mili volji in vedno najti nekega,ki ugaja.Ne= davne navedbe o "javnem mnenju" so lepa iltietracija.Pisci so po.kazali da je javno mnenje pod vplivom viš jih duhov, potem, da je svojeglavo 3n se ga mora vlada bati, potem spet, da je nepoučeno in zato omejeno.Ce bi posegli če po totalitarnih av = torjih,bi mogli pisati,da je javno mnenje nevarno in da ga je treba”s silo zatirati,(oziroma,da je mno^i ca nespametna in jo je treba nauči ti s silo). .Vse to pisanje nudi, ker je svobodno, nazoren primer,da je javno mnenje lahko slabo, poučeno,' zapeljano,okorelo? je pa v demokra ciji osnova oblasti.In do danes če nismo iznačli boljšega načina vla= danja. J^vno mnenje, ki je svobodno ni zlahka vpreči v voz krivice,kaj ti svoboda jamči,da se tudi priza= deti more oglasiti.	A,K,
CVETKI IZ DOMAČIH IH TUJIH LOGOV
"Ali ni posrečeno,da je ob priho= du admirala'Mountbattena v Trst za veznička vojačka godba zaigrala po leg anglečke tudi - italijansko lim no?! V italijanski himni so namreč tudi tele besede: "Va fuori,s-traraßEf" (Poberi se, tujec!)
"Pavliha",L jublj ana, 12.7.52.
"...Med tem ko so stari begunci leta 1945 zapuččali svoje domove, hična ognjičča, čene in deco, ker' so bila ogrožena njihova življenja, ko so od 1941.-1945.slutili ne Pa= velicu,ne Ustačem,ne Nemcem ali 1= tali janom,ampak svojemu Narodu,Hr= vatskemu narodu in Dr" «vi Hrvatski, je mnogo od teh 'hovih" beguncev (po 1.1948.)mislilo,da se bo "dalo živeti s Titom in njegovim komuni= stičnim režimom."
"Hrvat",London,junij-julij,1952.
"Srbsko-hrvatsko vpračanje".-G.u = rednik! Prebral sem bročuro Dragi= če Cvetkoviča "Srpsko-hrvatsko pi= tanje i putevi sporazuma"( Pariz 52) Najbolj sta mi padli v oči sledeči dve trditvi:
1)	"Namesto,da bi z odločnimi me rami,ki jih je preko zaveznikov i= mel« na razpolago., prisilila Paveli ča,da ustavi'zločinsko uničevanje srbskega prebivalstva,istočasno pa da prepreči tudi nasprotno maččeva nje, je vlada dopustila,da usteči nemoteno iztrebljajo preostale, da se preko nedoyolj obveččenega be = gunskegn tiska razpalijo strastijn mrčnja,da se zlouporabibbol in ža= lost onih,ki so doma izgubili svo= je najbličje."(Str,30.)
2)	"...ta le potrjuje slutnjo na roda v domovini o neiskrenem in do umnem zadržanju pučistične vlade (vlade 27.marca 1941,op.pisca) do sporazuma( srb.hrv.iz leta 1939,op) kot tudi motive samega puča.Če vza memo v obzir,da je pučistična vla= da sprejela Trojni pakt,potem je brez dvoma videti,da to ni bil raz log za državni udar,ampak da je treba te razloge iskati v notranjih prilikah,odnosno v sporazumu s Hr= vati."(Str.34.)
Ti dve trditvi sta tako zanimivi, da bi bilo dobro vedeti,kaj o njih menijo prof.S.Jovanovič( tedanji preds.emigr,vlade) in dr.Maček ter dr.Krek,ki sta sedelavpučistični vladi gen.Simoviča.	Z.L.
DROBNE IZ JUGOSLAVIJE
-Pri Vranskem,na cesti Ljubljana-Celje betonirajo 8 m čiroko cestiČ če.
Umri je slovenski kipar Ivan Zajc ki je znan po svojem kipu Pr e čer na*
-	Novinarska in diplomatska visoka čola v Beogradu je ukinjena.
-	Anglija bo dobavila železarni v Zenici novo opremo za topilnico, ^ vrednosti 1 milijona funtov.
-	Ljubljanska filharmonija in ba= let ljubi j.opere sta uspečno naäco pala v Avstriji.
-	Dr.inž.Anton Kuhelj je bil izvo Ijen za rektorja 1jublj.tehničke visoke čole.
-	Mile Klopčič je postal novi raV natelj ljubljanske Drame.
NAROČNINA KLICA TRIGLAVA : 1 etno 24 s,četrtletno 6 s. Za inozemstvo odgovarjajoča vsota z dcplačilomaa letalsko dostavo.