D o p i s i. Štajersko. Narod in učiteljstvo. Nedavno je irael tukajšhji slavni krajni šolski svet sejo. Med drugira stavim jaz nasvet, naj bi se žrtvovalo na leto nekaj novčičev za knjižnico učencev, katere ustanovitev je nujno potrebna. Kot začetek sem predlagal v naročbo ^Družbo sv. Mohorja", »Vrtec", »Zvonček" in »Slov. Cebelarja", kateri se je poslal šoli itak že na ogled. Ha, to sera vam naletel! »Kdo bo pa čital, mi nimamo za to časa", mi zagrmi iz več grl kar hkrati. nPozimi je za čitanje dosti časa, in čitajc' lahko učenci, t. j. vaši otroci", odgovorirn. Na to dobim seveda nov ugovor, da se ueenci še šolskih knjig bojijo itd. itd. Pobil sem jim pač vsak ugovor z največjo lahkoto, a vse zaman. S svojim predlogora sem slavno — propadel. To vara je za izobrazbo ljudstva vneta šolska oblast, kaj? Omenim naj vam, da si je prisvajalo pred par leti ravno to ljudstvo pravico, kvalifikovati delovanje mojega prednika ter ga kot nezadostno kvalifikovanega (od njega seveda) tožiti zaradi njegovega nezadostnega delovanja (na podlagi tega kvalifikovanja namreč) na c. kr. okrajni šolski svet, kjer so pa dobili — dolg nos. Iz tega pač lahko izprevidite, koliko truda nas stane, preden izbojujemo mi uboge učiteljske pare po kraetih kak boj šolstvu v prid. Vi v mestih imate seveda tudi svoje nasprotnike, a ti so, rekel bi, brez izjerae, le vaši politiški nasprotniki, katerih se pa lahko izognete s preziranjem. Drugače pa je z nami. Mi imamo na eni strani iste nasprotnike kakor vi (radi politiškega raišlenja namreč), katerih pa ne morerao, niti ne smemo prezirati že radi preprostega ljudstva ne; na drugi strani nas davijo naši narodni nasprotniki in od tretje strani rnorarao odbijati udarce, zadane nam deloma vede, deloraa nevede od našega preprostega naroda samega , kar je pač najžalostnejše, ker dela s tera sam sebi največjo škodo, kar mu je pa zelo, zelo težko dokazati. Upam pa trdno, da se narn posreči vse te navedene nasprotnike šolstva in napredka sploh sčasoma premagati, zakaj tudi tu je že nekaj oseb, ki me hodijo za časnike prosit, a ne za zavijanje, kakor bi kdo utegnil misliti, temveč prav vsled vedoželjnosti, kar dokazuje to, da mi jih vrne po prečitanju sleharni, in jaz zamorern časnike zopet drugim izposoditi. Na ta način in z natančnira izvrševanjem svojih dolžnosti, mislim, nam bo najlažje premagati najbližnjega in najhujšega nasprotnika napredku: preprosto, nevedno ljudstvo. Seveda se to ne da izvršiti tako hitro, kakor si to vsak, ki napredku ne nasprotuje, želi. A prepričan sem, da se to prej ali slej gotovo doseže, če ne bomo držali rok križem. Kadar se pa to zgodi, bosta zadovoljni z izidom boja obe armadi. Vsaka bo lehko rekla: nJaz sera zmagala", nobena pa se ne bo upala reči drugi: »Ti si premagana", zakaj dobiček, napredek bo viden vsled tega na obeh straneh. Drugih nasprotnikov se nam potem ne bo treba bati. Kadar se pobotata priprosti narod in učiteljstvo (oziroma šolstvo, napredek), kadar si podasta roke k skupnerau delovanju ta dva faktorja, upara, da pobegnejo z bojišča brez sledu vsi drugi. V to pomozi Bog in naš neustrašeni zagovornik ^Učiteljski Tovariš". Cerinjski. Istra. Dne 26. februara sastadoše se u Pulu odaslanici učiteljstva iz svih kotara Istre, da razpravljaju odgovore na pitanja postavljena od dežel. zastupnika dra. Gherse svojira pismom 21. decembra 1899. Na sastanku došlo je učitelja obijuh narodnosti, pa ipak oni su se raedjusobno iskreno susretali, bratski i dostojanstveno raspravljali pojedine točke programa i u svemu postigoše potpunu slogu, tako da nije bilo pitanja, koje nije jednoglasno prihvačeno. Klerikalna BNaša Sloga" u svom zadnjem broju izmedju redaka daje znati, da joj je čudna ta sloga gdje se nije govorilo o politici. Eto ona se vec boji za svoje dionice i za one klerikalnih njezinih zastupnika. Ob sastanku u Pulu bilo je prihvaceno više predloga, što se tiču škole i učitelja; nu da ne prejudiciram stvari, necu da ih iznesem na javnost, jer to ce doci sve kada se bude pretresala zakonska osnova u buducem saborskem zasjedanju. Napomenuti cu samo da se je govorilo o izjednačenju placa učitelja i učiteljica; da kod višerazrednih rauških i ženskih škola bude jedno ravnateljstvo povjereno učitelju; da godine službe budu snižene od 40 na 35; da se ukinu podučiteljska rnjesta; da promaknuce bude slijedilo po godinama službe a ne po mjestima škole; da se povise place prama zahtjevu vremena; da se promjeni doba i iznos doplataka; da poslije ispita sposobnosti budu uračunane za mirovinu i godine službe od ispita zrelosti itd. Natuknulo se je nješto i o torn, kako bi bilo da država uzme na sebe školstvo, jer autonomne vlasti bilo opcinske, bilo pokrajinske ne upotrebljavaju autonomije u pravom duhu zakona, to jest u liberalnom duhu, nego uvijek na štetu učitelja bilo jedne, bilo druge narodnosti. Kako vidite gospod poslanec dr. Ghersa iraa dosta raaterijala da proučava i držirao, da ce on to ozbiljno raditi, kako je ozbiljno i njegovo pisrao upravljeno učiteljima. Opombauredništva: Mi smo mnenja, da se mora hrvatsko-slovensko učiteljstvo obrniti tudi na zastopnike svoje narodnosti, da se potera skupno z italijanskimi poslanci dožene izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva.