Prosveta pri naših nasprotnikih in pri nas. (Iz govora narodnega poslanca g. dr. Hohn j eca na obcnem zboru Prosvetne zveze v Mariboru v pondeljek:, dne 14. novembra.) Sepitemberske vaBtve v narodno sikupšfiino so bile povod, da so se po Hijihovli izvr&itvi v glasllllih vseh slovenskih strank poJjavila premišljevanija o Ijudsaci izobrazbli, M so izzvenela v Miic: »Večfizobrazbe!« Kar se tega gesla dosttaje, ga je treba presoditi z zmainim sodilom veliifc^a uoiitelja in vzgoijifelja slovenskega ljudstva akofa Slomšeka: »Šola pa, če ddbra nd, je 'boljše, da je ni.« Izobrazba, če nii dobra, je bofljše, da je ni. Kakšno izobrazbo želijo politični nasprotniki. Izobrazba, ka.kor jo želijo naiemu Ijudstvu liberalni an sooialistion.1! prvatoi, bi naj ljudsike množioe odtrgala od veralcega_mi8lljeii(ja in udejstvovanja ter jiih vpregla v jarem gosposkega, kmetskega lin delavskega laži-svobodomiselstva. Zalto so nekaferii JiLstti feti strank priporočalli izobraževanije potom naravoslovne znanostti. Ta svobodoiuisdlna gospoda, koji ooiiviidno manijka prave in stvainne izobrazbe, predpostavlja, da bi naravoslovna veda mogla biiS veri nasprotna. V resrtiioi ni tako, ker noben resničen in dokazan nauk naravoslovne zmanosti ne nasprotuje verskim resn!icam, marveč vsak jiiih potrjuje. Zgodovlinsikjo dejstvo je, da so najveBji naravoslovci bili možje globokega verskega mlšljenja in celo tudi pobožnega duha. Napol izobražena gospoda, iki nosi zvonec v takozvanem naprednem tabaru, misli na takŠTie naravosilovce, kaikor je bil neimšld profesor Haeckel, ki je učll, da 51ovek ni ustvarjeoi od Boga, marveč da iizhaja iz opice. Tak naulk je sicer povsem pripraven za to, da Hjudi odtrga od ,tako zvanega blerikaMzma, kakor naši polliltični prottivniki imenujejo lizvrševanje kršoanskih načel, ter napoM s prristaiši tabor liberalizma in sooialne demoferaoije. Ni pa nobenega dvoma, da ta nauk ne more služiti za podlago poedine in narod dvigajoee izobrazbe in kulture. Izobrazba, ki bi temeljiiila na takšnem načelu, bi bila največja nesreča aa posameznike in za narod. Pravi nagibi in cilji izobrazbe. Povolitvena razraišljanja naših poiliticnih neprijateljev o izobrazbi so dokaz, da so naprednjaski kolovodje degradiraili (zniižali) izobrazbo zgolj ikot sredstvo, ki more shižiti njihovi politiM ter piiganjati pristase v njihov polMčni tabor. To pa nii naravnii namen izobrazbe. Kar se tiče izobrajževailnega namena, je treba ugotoviti, da vladajo med ljiudstvom različni izobraževatoi interesi. Zato mora vsak prosveiten delavec paizi(ti, kateni interesi v njegovem krogu prevladujejo ter se mora potruditi, da jih kolikor mogoce oplemeniti. V vsaikem človeku je ve^ji ali marajši nagon po lizobrazbi, hrepenenje po znanju in izipopdlnjevanju. V slovenskem narodu je ta iizobraževailni nagon jaiko razvit iin v tem se naš majhen narod razlilkuje in ¦odlikuje od drug^ih, po števihi in moci večjiih nairodov. Ako bi v kakem poedinou ta naravni izobraževalrti iiiteres iiie bil dovdlj jako irazvit, je treba pokazati na vellike prakHiiione koristi izobrazbe za živl/jenje, za gospodarski napredek, za dnjžabno v^ijavo in oasit. Oblažitev izobraževalniih nagiibov }e v tem, da kažemo na izobrazbo kot na stremljenje po popolnosti ier kot vestno dolžnosit. Zlasti pri mladini je treba ta etični (nravni) nagib krepko poudarjati. Delo je dolžnost človeika, delo mladine pa je učenje >in izpopolnjevanje sposobnosti duha in volje. Posebno je treba rdasti dandana&nlji naglažati socialne nagibe za iizobrazbo, iki jo je treba ;smatraiti :kot doilžnost proti dražbi, famli(Ji, občimi, stanu, narodu, državi in oerkvi. V poliii meri mora te dolžnosti izvršiti samo izobražen «51ovek. Upoštevajoč te prave d-n dobre izobraževaine namene, kličemo tudi mi: »Vec izoljrazbe«, in to prave izobrazbe, prave po vsebM in namenu. Mladeniške in dekliške zveze. Ta iklic vsebuje poziv k intenzivneimj in širolco razpredenemu prosvetnemu delu med Ijudstvom. Posebno pozornost moramo posveoevatl mladlinji. Kjer se to ne zgodi fam 'iriladtai nevamoistt ipre*ti. Žrtev te nevamoati postane mla-diina povsod, kjer jl niso na raizpolago krščanske prosvetne orgainizacilje. Dokaz za tto je Francija. Zadnjl oas so katoMški (Ksti na Franco&kem opozartjali na žalostno stanje ikmetsike mladine v Franciji. Posledice brezversike draavne šoile se kažejo v vsej pogubnosti. Kmetska mladina, izlasti moška, je v mnogih krajih Francije zapadla verslci mlačnoiSlti alii celo izraziti protivnosti veri in Cer]cVi ter moralnL pokvarjenosti. Kršoanske prosveitne organizacije, ki bi eduma mogla temu velikemu zlu prM v okom, pa ni. Da se ne ibi to strašno zlo, M bi moglo ogrozM obstoj vsega našega naroda, razširilo tudi med nami, moramo posnemati zgled ikatoiMške Nemčilje in katoliške Belgiije, k\ je vso mladino: mestno, kmetsko, obrtno lin deilavisiko, obsegla z razniml oblikami izobraževailnih in vizgojevalniih organizacij, v katerih naraščaj naroda lizobrazuje, resuje in izpopolnjuje. Kq vam staviim za zgled Nemčijo in B&lgijo, vas moraiin oipozoriti na prepotrebne niladeniške in dekliške zveze. Ker je izkusltvo dokazalo, da Onlwska organiizacilja ne imore obsefii vse mladine osobifto na deželi, ije potrebno, da kmetsko mladino zbiramo v miladeiiiilkih lim deblišikih zvezaih. Že na ilaiisikem obonem zborn Prosvetne zveze ije bil ipoudaTJen ta opomin, iki ni ostal brez praktičniih posledic. Ker pa še ni našel povsod dovolj odmeva in raizumevanja, ga je letos treba obnovM. Prosvetna organizacija in šolsko vprašanje. Kažoč na TastSoo verako mlačnost in moraJino ipokvarjenoslt kmetske mladine po mnogiih krajih Francije, sem ugdtovil, bakšne isadove rodi brezverska šola. ŠoHa je tako važna lizobraževialTia usitanova, da se njen pomen ne more dovolj visoko cenliti, kamo-li preceniti. Zato imaijo prosvetni delavci med Ijudstvom doilžnost, da vse slaje ljudstva pod učijo ter prepricajo o pomenu sole, o važnosti dobre šoJe, o slabih uoinikih nekrščanske šole. Papež Leon XIII. je rekesl: »Š<^la je »bojišoe, na katerem se mora odločiti, ali bode clovešlka družba ohranlilla svoj krščansikiii značaj. Šolsko vpra šanje 'je tordj za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt.« Sedanji papež Pij XI. pa je v svojem govoru franoosikim romarjem le!ta 1925 izjaviil: »Naljvečja moč krščanskega naroda v daTiašnjeiin ča&u je kršcanska šola iin naijibodjše delo fe 'kristijainizacija šole.« KatoOdčani po vesoljnem svetu se t polnem obsejju _evedajo velikega pomena šole kot velevažne ustanove za pod uk in vzgojo mladine. Zato se po vseh državah, kjer etanujejo, bcKrijo za kristijiaiiizacijo šole. Oster boj v tem oziru &e sedaj vrši v Nemčiji, kjer se katolioani neizprosno borijo za vzgojne pravice staršev, ki zahtevajo konfesianalno (versko) šolo. Tudi v naši državi se bliža čas, ko bo šo^ski zaikon stopil v razpravo. Ako bodo vsi ikatoličainii v nasi državi stopili na branik za versko-moralno vzgojo mladine, ki je zajamčena edino-le v krščansM šoli, potem ni dvoana, da bodo naše zahteve zmagale. Ob grobu slovenske prosvetne organizacije na Goriškem. Končno smatram za svojo dolžnost, da se na obč. zboru Prosvetne zveze spominjamo tistib naših bratov, katerim luč narodne izobrazbe in prosvete ne sme več svetiti, ker jo hoče s siilo pogasifi in zatreti nestrpni italijanski fasizem. Prejšnja leta nas je na občnem zboru razveselil pozdrav slo venske prosvetne organizacije iz Gorice. Sedaj je ta pozdrav izostail, ker je fašistovska zagrizenost unicala slovensko kHlturno organizacijo, ki je leta 1926 štela 158 prosvetnih društev, med njimi 29 mladeniškib. im 45 dekliških zvez. Vsa ta društva so vzorno delovala na prosvetnem in verskem polju fer prinesla obilno sadov, kakoršni so obIjubljeni samo nesebičnenm, požrtvovalnemu, z mučeništvom združenemu delu. Sedaj je to lepo delo nasiiiliio presekano, fašisti so prosvetna društva razpustili in njih lastnino, če ne razdejali, po vecbii ikonfiscirali. Z mescem oktobrom so lašisti podpisali zadnje mrtvaške Mste prelepti prosvetni organazaciji na Goriškem. Ob Vseh svetib. so zasuli zadnji grob. Iz tega groba pa nam doni nasproti obupni klic nasih bratov: »Morituiu vos salutant.« Mi jim danes ta obupni pozdrav vračamo z islkreno željo, naj bi se vsaka siovenska famiHja na Goriskem in Tnžalkem pretvorila v prosvetno organizacijo zlaisti za mladino in ono deco, M jo hoče potujčiti italijan&ka državna šola. Reaiti slovemsko deco ter jo ohraniti slovenskemu nairodii: to mora biti glavna naloga naših bratov v Italiji. Ako se to posreči, bo kmalu prišel čas, jko bo slovenska prosvetna organizacija na Goriškein zopet vstala iz groba^