POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
V	u
GLASILO TURISTIČNEGA DRUŠTVA ILIRSKA BISTRICA
LETO I A ŠTEVILKA 1
JANUAR 1967
CENA 1,5 N DIN
v
Časniku na pat
Zaželimo našemu časniku srečno pot! Rojen je bil iz dobrih namenov: dati našim bralcem v mestu in v vaseh, v domovini in tujini čtivo, ki ne bo le obveščalo, hvalilo in grajalo, temveč bo tudi vzpodbujalo k vedno novim uspehom, naporom, iskanjem in premagovanjem. Ce se je izdajanje lista lotilo ravno turistično društvo, se bo to morda komu zdelo nenavadno, toda prav to društvo dobiva danes tako v naši občini, kakor tudi v drugih krajih ši-rom Slovenije posebno nalogo in pomembno poslanstvo: obveščati ljudi in jih vzpodbujati, če že ne organizirati, skupna prizadevanja za dvig tujskega prometa.
Naša prva in najvažnejša naloga bo posredovati bralcem v ilirskobistriški občini vse novice, uspehe in načrte, težave in spodrsljaje pri aktivnosti za dvig tujskega prometa, krepitev turistične zavesti in za vsestranski razvoj te panoge, ki jo vedno bolj zatrdno imenujemo — gospodarska. Se vedno je veliko pomislekov, tako o turizmu nasploh, kakor tudi o turizmu v naši občini posebej. Zato bomo kazali na uspehe, ki ste jih dosegli, kar nedvoumno kaže, da je naš — ilirskobistriški turizem — na pravi poti.
Seveda pa pri tej turistični usmerjenosti ne bomo in ne bomo mogli ostati gluhi za vse drugo dogajanje v naši občini, saj pravzaprav ni področja, katero bi ne bilo povezano s samim turističnim prometom. Že dolgo velja utrjeno pravilo, da je zares turistični kraj tisti, kjer se s turizmom ukvarjajo prav vsi po vseh svojih močeh. Ilirska Bistrica pa želi biti turistični kraj, ker se ji ta gospodar-
(Nadalj. na 3. str.)

Srečali smo jih malo po drugi uri. Bil je lep dan, pa so odšle na sprehod v park. Vsi jih poznate, to so naše meščanke: Majda, Neda, Frida, Marija, Mirka in še ena Marija
Vsem bralcem srečno novo leto
Doma nimamo denarja za razvoj turizma
Razgovor z Marijo Midžič, referentko za turizem pri občinski skupščini
Tema razgovora je občina in turizem. V razgovorih z ljudmi je bilo slišati stališča o tem vprašanju: občina se ne briga, občina nima denarja, občina nima pravilnega odnosa do turizma in tako naprej. Vsekakor so to mnenja, s katerimi se ne moremo kar tako strinjati; skušali smo osvetliti to vprašanje in smo prosili tovarišico Marijo Midžič za kratek razgovor. Kot referent za turizem, obrt, gostinstvo, blagovni promet, kontrolo cen in celo za del šolstva naj bi nam o tem lahko kaj povedala. Ko smo našteli njene funkcije, nismo vedeli, katero naj damo na prvo mesto, toda dali smo turizem, pač zaradi teme razgovora.
Kako to, da imate toliko zadolžitev, saj je drugod v navadi, da ima en referent na primer le turizem in gostinstvo. Tu pa »pokrivate« zelo široko področje.
—	Pri nas je pač tako.
—	Kaj lahko odgovorite na pogosto slišan očitek, da se bistriška občina ne zanima za turizem, da ga ne podpira. ..
—	Očitek vsekakor ni pravičen, občina bi se zanimala in ga podpirala, če bi imela več sredstev. Turizem rabi veliko denarja.
—• Se na pomlad se je precej govorilo o gradnji motela kot prvega objekta, ki bi dal bistriškemu turizmu osnovo in perspektivo.
—	Bojim se, da je motel že padel v Reko. Pred tremi leti, ko smo si ga vzeli v načrt, bi stal okrog 230 milijonov, danes pa gotovo za kakih 50 odstotkov več. Danes je to že neaktualno vprašanje.
—	Doma v občini torei ni denarja, kai na. čp bi dobili koga zunaj občinskih meia. da bi kai investiral. Verietno bi <=<= našlo kosa?
—	Prav radi bi dobili koga. toda kie in kako? Domači gostinci nimajo denarja, da bi se samostojno lotili motela ali kake podobne večie gradnje, tujim gostincem pa se, kakor kaže, vrata ne odpirajo preveč na široko.
—	Slišali smo. da so se za »prodor« na bistriško področie zanimali najrazličnejši, med drugim tudi postoniski Nanos, ljubljanska Prehrana. ki je hotela »Sočo«, razen tega še liublianski SAP, ki je hotel graditi avtobusno postajo in restavracijo. So te govorice točne .. .?
— Vsekakor je nekaj v tem. Med vsemi se najboli energično zanima za nas »Nanos«, ki bi rad gradil trgovsko hišo. toda prav -t§ko hišo ima v mislih naša domača »Ilirija«, saj so io že pričeli graditi niri občinskem bloku. Nekoč, še prei, smo se nekai pogovarjali z Opatiio, ki je bila zainteresirana za nekatere objekte nri nas. pa ie yse skupaj padlo V voda Kar pa se'tiče avtobbsne' bostatč. ^ ftif zdi. kolikor sem obveščen, da je koprski Slavnik prevzel iniciativo, vendar ne vem. če so Koprčani tudi pripravljeni graditi avtobusno postajo. Vsekakor, kakor kaže. Bistrica še ne bo kai kmalu dobila prepotrebne postaje, ki je lahko pomembno žarišče turističnega prometa.
—	Kaj pa krediti iz tujine?
—• Razpravljali smo o tem in se strinjali, da so dobrodošli. Načelno nima nihče ničesar nroti. Tu so mišljeni predvsem krediti za razvoj snežniškega nodroč^a.
—	Kako mo^an je sklad za turizem v vaši občini in odkod črpa svojo »energijo«?
—	Pri nas nimamo pri občini takega sklada. Dali smo le dotacijo turističnemu društvu.
—	Kai ka*eio razprave o turizmu v vaši skupščini; po d noro prizadevanjem. negotovost ali nezaupanje do prave turistične perspektive?
—	Mnogi meniio. da ie pri nas premalo tradiciie. da imamo premalo denaria za turistični razvoi in tudi, da ni pravih nogoiev.
—	Obstoia kakor veste, turistični institut v Liubliani. ki lahko na tako vprašanje strokovno odgovori in tudi predlaga določene ukrepe. Ste že stopili v stik z njimi?
—	Seveda! Program turističnega razvoja za dobo 20 let je bil letos poleti naročen na inštitutu. Za celotno bistriško področie. posebej na še za Snežnik. Kakor vem, bo program gotov še pozimi ali pa zgodaj na pomlad.
—	Koliko bo stal ta program in kje boste vzeli denar zanj?
—	Osem milijonov bo treba zbrati zanj; domenjeno je, da bodo prispevale vce zainteresirane stranke, predvsem pa občina, gostinci, trgovina in drugi.
—	Znano je, da je bilo v Bistrici in Trnovem pred voino veliko gostiln in da ie zasebnih gostiln sedaj znatno manj. Ali je občina proti zasebnim gostilnam?
—	Nikakor ni proti, saj dajemo dovoljenje vsakomur. Celo v samem mestu.
—	Zakaj celo, saj so tudi v mestu take gostilne menda zaželene in potrebne?
—	Seveda so, toda domače gostinsko podjetje tega dejstva ne« sprejema s prevelikim navdušenjem.
—	Ali zasebnim gostincem pomagate s krediti? Znano je, da mnoge gostilne niso najbolje opremljene.
—	Dosedaj niso dobili kreditov. Banka ni imela sredstev za pokrivanje tega področja.
—	Ste turistične kredite dajali zasebnikom za urejanje sob?
—	V ta namen je bilo dovolj denarja in mnogi so dobili pomoč.
—	Naj še vas vprašamo o podgrajski gostilni. Se vam zdi prav, da je ta gostilna zaprta ali pa da je nevarnost, da jo vsak čas zapro? Zadeva, ki postaja že prava afera, vam je verjetno znana.
—	Seveda mi je! Aco bi res moral urediti stranišče. Na občini so
mu obljubili vso podporo, toda kakor kaže, niso našli skupnega jezika s Stanovanjskim podjetjem v Bistrici, ki je mlado in res nima veliko denarja. Ponujenih 20 % od najemnine, kolikor je Stanovanjsko podjetje pripravljeno in upravičeno dati, pa je premalo. Zdi se mi. da bi moralo biti v celi aferi malo manj vztrajanja tako na eni, kakor na drugi strani. Ni pa naš interes, da ta gostilna neha delovati, saj imamo od nje koristi, razen tega pa je njen sloves koristen za naše občinsko gostinstvo nasploh.
—	Pred kratkim so odprli »Vinotoč« KZ iz Kopra. Je res, da niso bili vsi preveč navdušeni z njim?
—	Saj sem že dejala, da se domači gostinci boje vsakega tekmovanja, ker imajo pri tem težave. Tako zasebniki kakor tujci so cenejši, kar se tiče uslug pa sodite sami.
—	Zakaj je bila zaprta gostilna »Pod orehom« v Topolcu.
—	Ni edina, ki je še vse preveč primitivna, da bi lahko delovala. Dobro, da nam sanitarna ni zaprla še kake druge.
—	Govori se, da je v vsej Sloveniji bistriška občina tista, ki ima najmanj »tujcev« na svojem trgovskem in gostinskem področju.
—	Ne vem, če jih je res pri nas najmanj, toda lahko vam povem, kdo sploh je. Omenili ste Vinotoč. to je edini gostinski »tujec«. Od trgovcev je le majhna tekstilna trgovina »Soče« iz Kopra, tri trgovine čevljev (Planika, Peko in Jadran) ter trgovina »Preskrbe« iz Sežane v Podgradu. Če se ne motim, je to vse.
Na novem delovnem mestu
ZAPISEK IZ BISTRIŠKEGA TURISTIČNEGA BIROJA
Soba je majhna. Privesek kavarne »Turist«, ki je nedvomno najbolj živahen in hkrati naiboli zvočen kotiček v vsei Bistrici. Tudivmaih-nem turističnem biroiu je ž;vahno. OKrog mize, kier so kuni potnih .listov, razglednic snominčkffv in^ listkov za športno''^'avo je polno ljudi. Kmetje iz okoHcv mladina, voiak'. Vsak ima sv>\° notreb°. vsakega nekaj zanima. V zadnjem času pa je le največ interesentov z? potne liste.
Prisluhnem razgovoru. Mlado, bledoliko dekle, ki pravi, da je s Knežaka, se zanima za potni list. Toda, ko slišim, kam bi rado potovalo. me kar privzdigne...
—	Ali mi lahko t"kai naredite »riašanort« za Avstralijo?
—	Seveda lahko *--ove dekle, ki mora vedeti marsikaj česar doslej ni vedela. Mariia Štemberger. doma iz Novokračin, ie šele nred nekai dnevi prišla v službo v turistični biro.
—	Ali bo treba dolgo čakati? vpraša mlada Knežanka.
—	Kakor vsi drugi, odgovarja Marija.
—	Že. ma iaz ne grem tja na izlet ali počitnice, temveč za zmerom.
—	Rabite garantno pismo in ker verjetno še nimate dovolj let, potrdilo staršev, da nima nihče nič proti.
—	In kdai lahko potem pridem?
—	Če bo dovolj rdečih knjižic, pridete čez osem dni.
Mnogi so se ozrli za dekletom v rdečem usnjenem suknjiču, ki je tako mimogrede povedala, da gre za vedno v Avstralijo, kakor da bi r^klo, da gre jutri na potep v Ljubljano. Svet je zares postal majhen.
Ko se »promet« malce zredči, vprašam Marijo, kam največ potujejo ljudje.
—	Vprašujejo za države, za katere sem prej komaj kdaj slišala. Natančno moram tu vedeti, za katere države je potrebna viza in za katere ne, kje so konzulati, kakšne formularje imajo in kakšna ga-rantna pisma zahtevajo, koliko slik
in kakšne podpise. To ni vsakdanja stvar.
—	Je to prvi primer, da hoče nekdo v Avstralijo?
—	Odkar sem tu, teh par dni, iih je že bilo nekaj, ki so se zanimali za potoyanie tja. Večisa ima tam kake sorodnike.
—i Kako pa vas je zaneslo sem mM »*uriste«?
—	Najrrej sem bila na občini na financah, pa me je potem odpihnilo <=em. Imam s^ednio ekonorrako šo-io v Kopru in nekaj izkušenj v pi-
F-ar-.ah.
—	Je tu prijetneie kakor dmjgje. kai imate raiši. mirno in dolgočas"o pisarno ali hrunni turistični urad?
—	Tu je bolj prijetno. Več se dogaja. Je pa veliko več dela. Naporno ie. a ni enolično.
—	Razen r>otn;h listov in šoo-tne stave, kai je še na »sporedu«?
—	Meniava d°naria, stik z banko in pošto, proda ianie sporr-inčkov, zemljevidov, razglpdnic, posredovanje informacij o vTak'h in avtobusih. o letalih in ladjah ter še sto stvari, katerih se moram vedno sproti učiti.
—	Kako na jeziki?
—	Po italijansko se še kar zmenim. angleško se na učim. Imam zelo malo časa. a si ga bom že morala vzeti.
—	Bi radi ostali na takem delovnem mestu?
—	Kar! Veseli me, kakor sem dejala in perspektivo ima.
Glasilo SNEZNISKI RAZGLEDI izhaja po potrebi. Izdaja Turistično društvo Ilirska Bistrica. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Bogdan Sajovic, Drago Kralj, Franc Mu-nih in Franc Šetinc. Tisk »Kočevski tisk« Kočevje. Cena posamezni številki 1,5 N din. Tekoči račun pri SDK v Iilirski Bistrici, št. 5221-678-59. Naklada 4.000 izvodov. Rokopisov in slik ne vračamo
Naš turistični program
Kako je s turizmom ali tujskim prometom v Ilirski Bistrici? Kako kaže za prihodnje, to je za leto 1967; kako je kazalo in se izkazalo v tekočem, pravzaprav že minulem — šestinšestdesetem letu?
Trenutno nas zanimajo predvsem načrti, kajti uspehi, kakršni so bili, so še vedno nezadostni. Se vedno je Ilirska Bistrica in njena občina pod vtisom tako imenovanega turističnega »booma«, ko se je v letih 1963 — 1965 turistični promet dvignil tako, kakor je le malokdo slutil. Toda ta uspeh nas ne more uspavati, ne sme nas speljati na stransko pot: »Češ, sedaj bodimo zadovoljni, imamo napredujočo turistično obrt, pa mir!« Tu se postavlja novo vprašanje: »Kaj ni mogoče, da bi našemu Lesonitu in drugim tovarnam dodali še eno: turistično industrijo ...?«
Imamo pogoje za to, ali jih nimamo?
NAČRT
Da bi mnenja ne bila deljena, je namen turističnega društva, da v prihodnjem letu najprej najde strokoven odgovor na to vprašanje. V sodelovanju s turističnim
Casni&u na pat
(Nadalj. s 1. str.)
ska dejavnost izplača. Pravzaprav naše mesto in vsa naša občina leže na takem kraju domovine, da nas utrip časa sili, da se ukvarjamo s turizmom!
»Snežniški razgledi« so bili rojeni tudi zato, da bi izpolnili vrzel, ki je nastala, ko je nehal izhajati časnik »Snežnik«. Ko smo zbirali in urejali gradivo za to prvo številko, se nam je misel vedno znova vračala nazaj k Snežniku, ki še ni povsem umrl. Prepričani smo, da so ga ljudje radi brali, saj smo neštetokrat slišali potrdilo za to. Komaj so čakali nanj, ko je izhajal, v vsakem domu je bil dobrodošel, vsa vrata so mu bila odprta. Naši rojaki v tujini so videli v njem svojega domovinskega obveščevalca.
Ob koncu še beseda o izhajanju! Radi bi, da bi »Snežniški razgledi« redno izhajali. Seveda pa to ni odvisno le od nas izdajateljev in urejevalcev, temveč prav od vseh činiteljev v naši občini in še posebej od vas, dragi bralci. Vam polagamo list na srce! Od vašega sprejema in od vaše naklonjenosti je odvisno, ali bo naš list živel in izhajal tako kakor bi vsi radi.
Uredništvo
inštitutom v Ljubljani in ilirsko-bistriška občinsko skupščino bo izdelan dvajsetletni perspektivni razvoj turistične aktivnosti v občini. Ta načrt je že v delu in bo v kratkem končan. Dvajsetletno obdobje bo razdeljeno še na krajša obdobja, objekti ter ukrepi pa zvrščeni po razvojni nujnosti.
MOTEL
Za sedaj je Ilirska Bistrica in njeno področje še vedno le tranzitni turistični center. Da bi čim bolj uspešno služila temu svojemu namenu, bi morala Bistrica najprej postaviti tisto kar je za tranzitnega gosta najbolj potrebno: motel. Motel sploh ni neznana beseda v Bistrici. Načrti zanj so že izdelani, le da jih bo treba prilagoditi sodobnejšim zahtevam: večji zmogljivosti in ne previsokim stroškom. Nekdanji načrt je predvideval le 50 ležišč in 40 garaž; stal naj bi pred tremi leti celih 280 milijonov! Motel, kakršen bi potrebovali, bi moral imeti najmanj 80 sob, recepcijsko službo in turistični biro. Gradnja motela naj bi postala prioritetna gradnja v občini. V okviru motela bi bila potrebna tudi modernejša črpalka, restavracija, bife in po možnosti tudi nočni lokal.
SNEŽNIK
Tretje najvažnejše prizadevanje turističnega društva je usmerjeno na Snežnik in njegovo pogorje. Področje Snežnika je turistično zelo zanimivo tako za Ljubljano, kakor za kvarnersko področje in Koprsko s Trstom. Na tem prostranem gorovju sicer ni veliko poslopij uporabnih za turizem, so pa po okupaciji ostale dobre ceste ter betonski vodni rezervarji. Snežne razmere na snežniškem področju so mestoma zelo ugodne, vendar ne preveč trajne, zato bi morali Snežnik razvijati v turističnem smislu ne le v zimski, temveč enakopravno tudi v poletni smeri.
V prihodnjem letu namerava društvo navezati stike s tujimi investitorji in začeti na Snežniku graditi in preurejati nekatere objekte, kakor tudi napeljavati elektriko, telefon ter urediti in opremiti smučišča.
SOBE
Zasebne sobe še vedno ostanejo problem za ilirsko-bistriški tujski promet. Čeprav se je število sob v zadnjem času znatno povečalo, čeprav niso izrabljene v celem letu, pa je vendar v sezoni sob premalo in moramo ljudi, ki bi radi prenočevali pri nas pošiljati naprej. Zasebnikom so še vedno na voljo krediti v višini enega milijona dinarjev. Posebej so vabljeni k sodelovanju tisti, ki prebivajo v sami Bistrici in ob cesti Postpj-na—Reka ter seveda prebivalci Podgrada. Res, da je zaenkrat z sobami precej dela, ker turisti ostajajo navadno le po eno noč, toda sčasoma, ko bodo turistične
razmere v občini bolj urejene, bodo gostje ostajali dalj časa. Hodili bodo na izlete ter se zadrževali na letovanju. Takrat bo »sobni turizem« znatno donosnejši.
MESTO
Vsakdo se lahko prepriča, da se je Ilirska Bistrica v zadnjih petih letih močno spremenila. Zrasle so nove hiše, ceste so bolj urejene, tu in tam vidimo cvetje, imamo krasen park, kopališče, gostilne itd., vendar pa izgledu mesta še vedno ni posvečeno dovolj pozornosti. Zato namerava turistično društvo v prihodnjem letu organizirati tekmovanje za ureditev mesta in okolice ter krajev ob glavni cesti. Tisti, ki bodo imeli najlepše urejene cvetlične gredice, balkone in pročelja hiš bodo prejeli nagrade. Pokazalo se je namreč, da se popotniki, ki drve mimo, raje ustavijo v krajih, ki so lepi že na pogled, kot pa v krajih, ki so mrzli, neurejeni in neprikupni.
SUŠEČ
V zrezi s tem se turistično društvo posebej ukvarja z ureditvijo
starega dela Bistrice, tako imenovane »Sibirije«. To je turistično povsem nenačet predel našega mesta! Stari del je slikovit, slap Sušeč tudi ni kar tako in razgled z ruševin starega gradu je kar prikupen. Z ničemer nismo sedaj opozarjali popotnike na te skromne lepote in zanimivosti. Pri slapu bi morali urediti sezonski bife, ki naj bi deloval vsaj ob nedeljah in praznikih.
KAMPING
Kar se tiče kampinga, katerega odstotnost je velika pomanjkljivost našega turizma, se bo sedaj nemara kaj premaknilo! V teku je široko zasnovana akcija za ureditev avtomobilskega kampa v To-polcu, severno od Bistrice. Ta kamp bo uredil zasebnik gostilničar »Slomač« neposredno okrog svoje gostilne. Turistično društvo in občina mu bosta po svojih močeh pomagala pri realizaciji te prepotrebne stvari. Turistično društvo bo v kampu odprlo svojo poslovalnico: recepcijo in menjalnico.
(Nadalj. na 4. str.)
Pogled izpod obokov na poslopje Kavarne in turističnega urada
Turizem ne more brez nas!
Pogovor z direktorjem tovarne »Plama«, tovarišem Ivanom Valenčičem
V enem izmed sestavkov v našem listu je bilo govora o Predgradu kot o kraju, ki je v Sloveniji malo znan in da bi težko našli Ljubljančana, ki bi vedel zanj ali celo kaj o njem. To je vse lepo in res, razen če ni vprašani malo bolj razgledan na našem industrijskem področju. Tako bo odgovoril:
—	Seveda vem za Podgrad, tam vendar delajo toliko plastičnih izdelkov, ina primer...
Namesto, da bi poslušali koga drugega, ki komaj ve za kraj in njegove posebnosti, pa "se pogovorimo z direktorjem podgrajske tovarne PLAMA, tovarišem Ivanom Valenčičem — Savom.
—	Gre boljše ali slabše po osamosvojitvi?
—	Veliko boljše nam gre! Zakaj tako? Neposredna kontrola upravljavcev in večja zainteresiranost vsakega člana kolektiva. Pohvaliti moram mali delovni kolektiv, kako odločno in brez pomislekov se je lotil težav, ki so ga stisnile potem, ko smo se »ločili«. Podjetje se je takrat znašlo brez obratnih sredstev, pa so delavci sami pomagali z lastnimi sredstvi. Ves denar je bil kolektivu vrnjen že po nekaj mesecih. Tako so imeli lani sredi julija mesečne dohodke povprečno 65 tisoč, v zadnjem četrtletju minulega leta pa že za 15 tisoč dinarjev več. To povprečje je še danes v veljavi.
—	Koliko članov šteje vaš kolektiv?
—	Okrog dvesto. Večina je iz Podgrada in okolice. Za ta kraj tovarna veliko pomeni, ker v dolini ni nobene druge dejavnosti.
—	Kako poslujete? Koliko gre v sklade?
(Nadalj. s 3. str.)
JELŠANE
Južno od Bistrice, ob cesti proti Reki namerava društvo odpreti svojo poslovalnico v Jelšanah. Ta poslovalnica bo imela poseben pomen, saj bo prvi slovenski »turist«, ki bo sprejemala tuje in- domače goste na poti ali povratku v Slovenijo. Turistični biro v Jelšanah bo imel menjalnico, posredovalnico potnih listov za domačine, skrbel bo za zasebne sobe ter vzpodbujal Jelšance za nadaljnje prizadevanje pri razvoju tujskega prometa.
Ko govorimo o Jelšanah ne moremo mimo »Kalandre«. Vsem je znano, kako je nastajal motel v tem kraju tik ob republiški meji in prav tako je vsem znano, kako in zakaj so dela prenehala. Turistično društvo bo po svoji strani spet začelo »vrtati« v vseh smereh, da bi se nekdanja zamisel uresničila, ker je kraj zelo pri-
—	Lani smo ob koncu leta zbrali v skladih 200 milijonov. To le v devetih mesecih samostojnosti in s startne točke nič!
—	Vaš glavni izdelek?
—	Veliko je glavnih izdelkov, toda recimo, da je najpomembnejši poluretanska pena, puhinj ali iprem, kakor ga nekateri imenujemo. Uporablja se v tapetništvu, konfekciji in izdelovanju obutve. Letno sedaj naredimo okrog 300 ton.
—	Ali to peno tudi izvažate?
—	Veliko, predvsem na vzhod.
—	Precej proizvodov je namenjenih najrazličnejši embalaži?
—	Da, to so polietilenske vrečice za pakiranje hrane, vreče za umetna gnojila, za testenine in v zadnjem času poskusna proizvodnja »tunelov« za tople grede. Prav te slednje sedaj poskušamo v Kopru. Izdelujemo tudi vrečice za mleko. V naših vrečicah, ki so zadnja novost, prodajajo mleko v široki potrošnji v Ilinsk iBistrici in v Vi--pavi.
—	Kaj izdelujete v tako imenovanem PVC oddelku?
—	Tu gre za kovinsko obdelavo plastičnih snovi. Tu izdelujemo galvanske bobne, kadi za jedkanje, ventilatorje za industrijske objekte, različne cevovode in ventile ter seveda še marsikaj drugega.
—	Perspektive v veliki plastični tekmi, ki je zajela ves svet in tudi nas?
—	Perspektiva je jasna: razvijati vse, kar ima za osnovo penaste mase. V bližnji bodočnosti bodo prav te mase prodrle na področje ilozacije in nadomeščale pluto, stekleno volno in druge take snovi.
—	Vaše izdelke je včasih težko dobiti, ker nimate svojih trgovin?
—	To je res in ne le, da jih je težko dobiti, temveč je tudi cena v drobni prodaji pretirano visoka in zato so mnogi izdelki še manj razširjeni, kakor pa bi lahko bili. Na-
meren za gostinski objekt. Skušali bomo navezati stike s kakim investitorjem v tujini.
LOV
Veliko nerešeno vprašanje bistriškega turizma sta lov in ribolov. Turistično društvo si bo prizadevalo navezati stike z ribiči, lovci in gozdarji ter doseči določene sporazume in urediti še vsa nerešena vprašanja, ki ovirajo, da bi se lovni turizem, predvsem inozemski, razvil še bolj, kakor se je začel razvijati letos in v minulih letih.
IZLETI...
Svojo dejavnost namerava turistično društvo razširiti še na izlete za domačine. V ta namen se bo društvo povezalo s kako večjo turistično agencijo in skušalo zadovoljiti želje občanov po izletih, bodisi po domovini ali tujini.
Društvo bo izdalo tudi nov prospekt.
meravamo odpreti trgovino v Ljubljani, toda ne vem kje in kdaj. Večino naših izdelkov pa lahko po zelo dostopni ceni kupujejo potrošniki od blizu in daleč v podgrajski trgovini, ki jo ima v tem kraju sežansko podjetje.
—	Po vsem tem, kar smo se pogovarjali, se vašemu podjetju dobro godi. Izkopalo se je iz »ločitvenih« težav in pred njim so velike in široke perspektive ...
—	Pa tudi velike in resne skrbi! Trenutno je finančno stanje dobro, toda kaj in kako bo, še ne vemo. Ce hočemo normalno delati in širiti proizvodnjo v skladu z načrti, nujno rabimo transformatorsko postajo. potrebna nam je tudi za ogrevanje prostorov in uvedbe klimatskih naprav.
—	Ko smo že pri skrbeh, so te verjetno tudi zunaj tovarne...
—	Uganili ste: stanovanja! Prejšnje podjetje je to vprašanje zanemarjalo in sedaj je vsa skrb za ta problem na naših ramenih. Imamo veliko domačinov v slabih stanovanjih in nekaj ljudi iz drugih krajev, ki se morajo voziti.
—	Novi stroji?
—	Smo jih že naročili in tudi plačali. Z lastnim denarjem! Za 100 milijonov starih dinarjev smo kupili opremo za oddelek ekstruzije, kjer bomo delali najrazličnejšo embalažo. Okrog novega leta bo verjetno začel teči stroj za poluetan-sko peno.
—	Boste dobili kake domače ali tuje kredite?
—	Iz Italije smo že dobili kredit v višini 40 milijonov starih dinarjev. S tem denarjem bomo tovarno še bolj modernizirali.
—	Vaši izdelki so nedvomno zelo primerni za turizem, ali nam o tem lahko kaj poveste?
—	Uporaba nekaterih naših izdelkov znatno poceni opremo turističnih objektov. Blazine iz polu-retanske pene so primerne tako za ležišča, kakor tudi za atvomobile. Embalaža, ki jo izdelujemo, je nalašč za pakiranje prehrambenih artiklov, ki so namenjeni v sezoni za turistične kraje. Za graditelje vikendov pa so posebej zanimivi naši PVC-izdelki, posebno še instalacijske cevi, ki lahko znatno pocenijo modernizacijo objektov.
—	Mnoge izdelke, katere ste omenili, je povsod težko dobiti?
—	V podgrajski trgovini so vedno na voljo in prihajajo ljudje iz drugih krajev it j a kupovat.
—	Še vaše mnenje o turističnih perspektivah kraja, ki ima tako perspektivno tovarno kakor je PLAMA?
—	Premalo se zavedamo, da je to glavna cesta na relaciji Francija —Dalmacija. Gledano iz središča Slovenije to ni tako pomembna cesta, v resnici pa je ena najpomembnejših ... Ce ne verjamete, pridite poleti tja in štejte avtomobile ter primerjajte...
—	Vsak dan se skoraj vozite po cesti iz Podgrada v Bistrico, kaj menite o pomenu te ceste za Podgrad?
—	Podgrad sam bi se te ceste veselil, največ pa bi pridobila Bistrica, kajti odprla bi se ji pot na cesto, po kateri prihaja italijanski promet v njeno občino. To bila pomembna zveza, ki bi zelo pomagala razvoju turizma v Bistrici in na Snežniku.
Razgovor o cisternah in turizmu z direktorjem »Transporta« - tovarišem Francem Fabjančičem
Besedo ima direktor bistriškega »Transporta«, tovariš Franc Fab-jančič. Ne pogovarjamo se le o cisternah s koprsko oznako in naslovom bistriškega podjetja, temveč tudi o problemih, ki posebej zanimajo naš list in ki jih hočemo posredovati našim bralcem, o turizmu. Saj je tovariš Fabjančič podpredsednik našega turističnega društva.
—	Koliko vaših »tankerjev« plove po naših cestah?
—	Sedaj jih je devetintrideset. Vedno so na poti med Lendavo, Siskom, Reko, Bosanskim Brodom in potrošniki v raznih krajih države; včasih zavijemo tudi kam čez mejo.
—	Je promet s tujino velik?
—	Za sedaj še ne, bo pa v bližnji prihodnosti verjetno zelo narasel.
—	Govori se, da se lotevate mehanične delavnice, ki bo ...
—	Govori se in dela se na tem vprašanju! To bi bil predvsem obrat, ki ga naše podjetje samo zelo rabi, hkrati pa bi koristil vsem, saj na tej tako važni turistični magi-strali zelo primanjkuje tak obrat, ki bo služil tako domačim kakor tudi tujim potnikom.
—	Kako napredujejo dela?
—	Priprave dobro napredujejo. Servis bomo gradili ob cesti proti
Šembijam. Zraven bo še nova črpalka. Seveda, če bomo imeli dovolj denarja, predvsem deviz, bo prihodnje leto cela reč — stekla.
—	Boste s tem proslavili dvajsetletnico obstoja podjetja?
—	Tako je! Začeli smo z nekaj tovornjaki.
—	Kdaj ste prodrli s cisternami?
—	Pred tremi leti. Sedaj vozimo samo z njimi.
—	Kot podpredsednik turističnega društva nam lahko poveste nekaj stvari, ki vas morda najbolj žu-
lijo?
—	Žuljev je veliko. Največji pa je denar. Ko bi bilo denarja več in ko je bila pot do njega lažja, še nismo vedeli najbolj dobro, kaj je to turizem in turistično udejstvova-nje. Sedaj pa to vse vemo, a denarja ni. Vlak smo zamudili..
—	Veliko se govori v Bistrici o motelu. To je velika želja vseh turističnih delavcev. Kaj menite vi... ?
—	Motel bi bil krasna stvar, toda tudi zelo draga. Ukvarjam se z mislijo, kaj bi bilo, če bi našo »gozdno hišo« preuredili v motel ali vsaj v hotel. To bi bil zanimiv ambient, ki bi tujce in domačine gotovo zelo privlačil. V njem bi lahko imeli tudi stilni bar ...
—	Je po vašem mnenju Snežnik turistično perspektivno področje?
—	Seveda! To je vendar — Pohorje številka 1. Težko je v nekaj besedah povedati vse o Snežniku, kot gori in področju. Tam imamo ostanke vojašnic, nekatere dokaj dobro ohranjene. V eni izmed njih je na primer prostora za več sto ljudi. To je izreden kraj; manj kakor celo uro je do morja.
Naš turistični program
Ne pozabimo na Brkine!
—	Zakaj se že prej niste lotili urejevanja teh krajev.
—	Včasih so se gozdarji upirali, da bi turisti prodirali v njihovo kraljestvo.
—	Je kateri del Snežnika proglašen za nacionalni park?
—	Uradno ne, kar je velika škoda, toda kar je nad 1.600 metrov, se šteje nekako za nacionalni park in je zavarovano ozemlje. Tam je čudovita flora!
—	Preko Snežnika ni speljana niti ena sama redna avtobusna proga, kaj ne more vaše podjetje izpopolniti te vrzeli?
—	Mi se z avtobusnimi prevozi do sedaj nismo ukvarjali, saj je dovolj drugih podjetij, katerih proge gredo skozi Bistrico v vse smeri. Kar pa se tiče Snežnika, ni izključeno, da bomo poskrbeli za prevoze, toda moramo najprej imeti cilje, kamor bo vredno voziti ljudi,. Samo narava je premalo.
—	To pomeni: dajte nam objekte, pa bomo vozili?
—	Tako je. Za objekte pa, kakor veste, spet ni denarja. Občina nima sredstev, zato je treba najti tistega, ki bi investiral.
—	Ga mislite najti doma ali izven občinskih meja.
—	Nemara tudi izven naše države. Če bo le šlo! Akcija je nemara že v teku. Včasih so se ponujali tam v Italiji, da bi kaj zgradili, sedaj pa jih mi iščemo.
—	Kaj menite o brkinskem turističnem področju, če te kraje sploh lahko imenujemo turistične?
—	Seveda! Brkini so lep in prikupen kotiček naše domovine in vedno bolj bo raslo zanimanje zanje, seveda...
—	Ceste nimajo in so težko dostopni?
—	Cesta je seveda najvažnejša, ta bi morala prečkati Brkine, da bi lahko ljudje prihajali z naše in s koprske strani. Če bi bile dobre ceste, bi ob njih zrasle tudi gostilne in brkinski slivovec bi nedvomno prišel bolj do »izraza«. Skoda, da je brkinska cesta načeta in v precejšnji razdalji tudi zgrajena, potem pa je delo končano na pol poti. Za Brkine bi bila to velika korist. Ljudje bi začeli spet bolj živo kme-tovati, saj bi lahko svoje izdelke prodajali turistom in vozili na tržišče. Sadjereja in živinoreja bi pomagali Brkinom na noge.
—	Elementi brkinskega turizma?
—	Mirni kraji, lepi razgledi. Dobra hrana. Odlična pijača. Sadje.
Zatišje pred velikim prometom. Prijazni ljudje. Stari običaji...
—	Kulturnih in naravnih lepot tam ni preveč, mar ne?
—	Veliko jih je, a so malo znane. Kar se kulturnih znamenitosti tiče, naj omenim le premski grad, a to je posebno poglavje, toda povsem neznane so podzemeljske jame med Podgradom in Hrušico. Malokdo sploh ve zanje, a nič ne zaostajajo za postojnsko, saj so v njih številni kapniki in jezera. Kolikor vem, so podzemeljski hodniki in dvorane dolgi nad deset kilometrov. Vse to bi morali raziskati
in opremiti z najpotrebnejšim: lučmi in potmi. Na poti iz Trsta proti Dalmaciji bi bila to velika in privlačna atrakcija. Brkinske jame bi nedvomno zaslovele po vsem svetu.
—	Kaj menite o deležu lovcev v bistriškem turizmu?
—	Zdi se mi, da so tu skrite velike »rezerve«. Naši lovci bi morali najti bolj zgovoren jezik z italijanskimi lovci, ki so zelo zainteresirani za snežniško področje. Saj so tam družine, ki nimajo lovišč, pa bi radi pri nas dobili svoj prostor pod soncem. Saj bi lovci prihajali z družinami in bi dokaj trošili v naših krajih.
Tiskovni sklad »Snežniških razgledov«
Uredništvo našega lista že takoj ob prvi številki ustanavlja tiskovni sklad, da bi z njegovo pomočjo lahko podprlo finančno stanje in možnosti »Snežniških razgledov«. Uredništvo vabi vse občane, tiste v mestu in tiste v vaseh, vse spoštovane bralce v drugih krajih in izseljence, katerim je list tudi namenjen; prav tako uredništvo vabi, da prispevajo v tiskovni sklad organizacije, društva, podjetja in ustanove. Vsak prispevek nam bo dragocen; že vnaprej se vam zahvaljujemo za vašo pozornost in pomoč. Prispevke prosimo pošljite na tekoči račun SDK 5221-67-8-59, na položnico napišite še: »ZA TISKOVNI SKLAD!«
»Tankerji« bistriškega Transporta se na svojih poteh po vsej državi kdaj pa kdaj »oglasijo« tudi doma, v svoji matični luki
S Uspehi, težave, želje...
OBISKALI SMO OBČANE, DA BI NAM RAZKRILI SVOJE USPEHE, TEŽAVE, ŽELJE. SRECAVALI SMO JIH NA ULICI, V PRODAJALNAH, PRI DELU. OBISKALI SMO TUDI KMETE NA VASI. Z VSEMI, KI SMO JIH SREČALI, SMO SE DOBRO RA ZUMELI. NISO SKRIVALI SVOJEGA OBRAZA. POGOVARJALI SMO SE IZ OCl V OCl, ODKRITO. NISMO IZBIRALI BESED.
KO JE BESEDA DALA BESEDO, JE PONAVADI PRIŠEL NA VRSTO TUDI »SNEŽNIK«. LJUDEM JE ŽAL, KER GA NI VEC. OCl SO SE JIM ZAISKRILE, KO SMO JIM POVEDALI, DA JIH BO OB NOVEM LETU SPET OBISKAL. »BIL JE NAŠ-, SO RE-KALI«, PODOBA NAŠEGA ŽIVLJENJA IN NAŠIH MISLI. BIL JE TAKO BISTRIŠKI, BRKINSKI, PODGORSKI... VRNITE NAM GA ZOPET!«
HOTELI SMO GOVORITI TUDI S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL, TOVARIŠEM GRILOM. VPRAŠALI BI GA. KAJ MENI O »SNEŽNIKU«. ALI SO KAKŠNE MOŽNOSTI DA BI ZOPET ZAGLEDAL BELI DAN. REKEL JE, NI POTREBNO.
JOŽA NOVAK:
"MOGOČE SE BOM POROČILA ...«
Obiskali smo jo v prodajalni «Moda«, kjer dela kot prodajalka. Ker so se njene tovarišice po-
nekvalificirana delovna sila. V Bistrici ni primernih delovnih mest, drugod pa.. . saj veste. V teh naših vaseh ni velikih kmetij. Vasi, kot so Veliko Brdo, Sušak, Pod-gora in druge so pasivne. Največ ljudi brez zaposlitve je v Pod-gori. ..«
Zvedeli smo, da so nekateri prijavljeni na posredovalnici za delo že dve in celo tri leta. Eden izmed njih si pomaga tako, da nabira zdravilna zelišča.
Joža Novak
skrile, ko so zagledale naš fotoaparat, smo prosili Jožo, da nam požira. Bilo ji je nerodno, a naši prošnji le ni odrekla.
»Kaj največ kupujejo ljudje v tem času?« srno jo vprašali.
»Zimsko perilo, debele puloverje nogavice...«
»So ljudje izbirčni?«
»Nekateri so, a zato nisem nervozna. Prav rada jim pokažem naše blago.«
»Iz katere tovarne dobivate najboljše artikle?«
»Iz Almire in Rašice ...«
»Ste letos kaj lepega doživeli? smo kar naprej zvedavili.
»O ja, dopust sem preživela na morju ...«
Namuznili smo se. Zdelo se nam je, da nekaj prikriva.
»A res samo dopust?« smo jo vprašali. »In znanstvo, ki ste ga sklenili?«
Zardela je.
»Ampak to je bilo že prej,« se je opravičevala.
»In kaj vam bo prineslo 1967. leto?«
»Mogoče se bom poročila ...«
ANCl VOVK:
»KJE ZAPOSLITI ŽENSKE?«
Pred posredovalnico za delo je nekaj ljudi čakalo, da pridejo na vrsto. Mogoče so bili jezni, ka smo kar mimo vrste potrkali na vrata in vstopili.
Anči je sedela za mizo. Marija Štembergerjeva iz Jablanice jo je spraševala, ali bi se našlo kakšno delo za hčerko.
»■Ali' je dosti ljudi brez dela?« smo prekinili njun pogovor.
»Ne vemo, kam z ženskami,« je odgovorila Anči. »To je v glavnem
»Imate kakšne težave?«
»Ne morem razumeti, zakaj moramo obrtniki plačevati prflhietni davek tudi od reprodukcijskega materiala. To je diskriminacija. To me boli. Razmišljam o tem, da bi najel dobrega advokata, ki bi naslovil Beogradu vprašanje, zakaj samo obrtniki plačujemo prometni davek.«
»In kakšna bo prihodnost?«
»Po pravici vam povem, da sem bil ob prihodu v Bistrico skeptičen. Mislil sem, da bo tako kot na Reki, zato sem začel z majhnim prometom. Potem sem ga čedalje bolj povečeval. Prihodnje leto ga bom podvojil. Se pravi: 180 milijonov. Ce ne bi bilo omejitev pri zaposlovanju tuje delovne sile, bi bilo prometa še več.«
JOŽE KONESTABO:
»CESTO MORAMO
SAMI POSIPATI...«
Jože je s svojim tovornjakom prekrižal že vso Jugoslavijo. Najhuje je pozimi. V ponedeljek je vozil v Mežico. Nazaj se je vrnil šele v četrtek. Zapadel je sneg in ponekod je moral sam posipati cesto, ako je hotel naprej. Ponoči z mazutom ni smel ostati na cesti.
»In zaslužek: ste zadovoljni?«
»Se kar,« je odvrnil. »Plačan sem po učinku. Za trimilijonski
Anči Vovk
ANTON MAJKUS:
»ZOPET SEM ČLOVEK...«
Anton Majkus vodi delavnico »Kovinoplastika«. V Bistrici še ni dolgo.
»Kako se počutite?« smo ga vprašali.
»Odlično,« je odgovoril. »Prej sem živel na Reki. Kot' obrtnik sem se počutil nekako preganjanega. Bil sem »sovražnik«. Zdaj sem zopet človek, spoštovan državljan. Razloček med Reko in Bistrico: kot dan in noč.«
»Kaj izdelujete?«
»Razne avtomobilske dele in drobne predmete za električne in plinske štedilnike. Letos bo prometa za 90 milijonov din. Od tega dam občini 15 odstotkov. Večji del odpade na material. Vseeno ostane za dobro plačo...«
ANTON KURENT:
»NAJBOLJ VSEC
MI JE BIL OSLIC ...«
Antona Kurenta, ki hodi v tretji razred, in Darka Barbiša, ki je leto mlajši, smo srečali pred šem-bijsko trgovino, ki je odprta samo
Jože Konestabo
promet dobim 133.000 din. Seveda brez dnevnic.«
»In kaj si obetate od prihodnjega leta?«
»Upam, da bo kaj bolje. Hrana je predraga. Potikam se po gostilnah ob cestah in pri sedanjih cenah kar dosti porabim ...«
Tonček Kurent in Darko Barbiš
do dveh, čeprav bi vaščani kupovali tudi v popoldanskem času.
»Sta rada brala »Snežnik«?« smo ju vprašali.
»O ja,« je odgovoril Anton, »najbolj všeč mi je bil oslič.«
Osliča se spominja tudi Darko. Oba sta ob spominu nanj bušila v smeh. Ob vprašanju, kaj si najbolj želita, sta se spet zresnila. Bogve, zakaj bi oba rada puško. V Šembijah je bilo med vojno preveč streljanja in — ubijanja.
ANTON ISKRA:
»ŽELIM SI
LEPEGA VREMENA ...«
Kdo se ne veseli njegovega prihoda? Res je, včasih prinaša tudi žalost, vendar na srečo takšne pošte ni veliko. V njegovi torbi so stvari, ki razveseljujejo: denar, čestitke, vesele vesti... Tudi ljubezen raznaša. Lepo dekle bi reklo: »Vso ljubezen mi je znosil...« Seveda v pismih.
»Ali se veselite novoletnih praznikov?«
»Veselim se zato, ker se me veselijo ljudje — moje pošte namreč. A tudi strah me je. Vsak dan bo treba raznesti 30 do 35 kilogramov pisem, časnikov, čestitk. Ko bi le bilo lepo vreme! Za praznike si želim lepega vremena.«
»Naj zapišemo še kakšno željo?«
»Cesto Ilirksa Bistrica — Zabiče naj popravijo.«
MARIJA PRELOG:	RUDI DOVGAN:
»ČE BI BILA EN DAN	TO JE KRAS • •
»In še kaj?«
»Za dekleta in ženske bi organizirala kuharski tečaj ...«
»In?«
»Za en dan bi bilo dovolj.«
»Kje bi dobili denar?«
»Vzela bi ga tam, kjer ga je preveč. Prav je, da smo dobili spomenik, a za proslavo 'so najbrž preveč porabili. Bolje bi bilo, da bi starim ženskam, ki so v vojni toliko trpele, dali vsaj za kavico. Veste, zgodi se, da kdo poreče starejšemu možaku: ,Daj, daj, stari. Se za pol litra nimaš, pa si ves čas držal s partizani..." To ni prav. In še nekaj. Socialistične zveze na vasi skoraj ni čutiti. Ljudje plačujejo članarino, a ne vedo, kaj je Socialistična zveza. Življenje na vasi je preveč zamrlo ...«
Marija Prelog je bila leta 1944 delegatka na kongresu USAOJ v Drvarju. To je bilo tik pred de-santom. Ob napadu so se delegati Rudj Dovgan in Ivan Sarnsa umikali iz obkoljenega mesteca.
»Ali se je uresničilo vse, o čemer ste sanjali med vojno?«
»Nekaj se je. Edino kmetje so razočarani. Boli jih, ker se počutijo nekako zapostavljeni. Sama sem doživela, ko je bilo hčerke sram, da bi priznala svoj kmečki stan.«
»Kaj ste lepega doživeli letos?«
»Pa je res bilo lepo, ko je mož pripeljal kosilnico in obračalnik. Najbolj sem bila vesela obračalnika, ker nas je razbremenil težaškega dela. Tudi pralni stroj imam. Ko bi ga imela vsaka kmečka ženska! Koliko dela bi jim bilo prihranjenega!«
Marija se je potožila, ker ni na vas nikogar, ki bi kmečko mladino poučil o kmetijstvu. Kaj delajo skem času lahko organizirala tečaje. Saj bi plačali. Kmečka mladina ne more v šolo poleti, ko je dela čez glavo. Pozimi bi rada obiskovala tečaje. Marijin mož se pogosto zadrži po ure in ure v pogovoru s kmečkimi fanti, ki ga sprašujejo, kako bi to, kako ono, katero umetno gnojilo bi bilo dobro.. .
»Dosti jeze je zaradi zadružnih pašnikov. Ko je zadruga urejala hleve, nam je za pašnike dala travnike. Zdaj so hlevi opuščeni in zadruga bi rada travnike nazaj ...«
ALOJZ JAGODNIK:
»DOBILI BOMO DEUTZA ...«
Alojz Jagodnik je poveljnik bistriškega prostovoljnega gasilskega društva.
»Letos na srečo ni bilo večjih požarov,« je pripovedoval. »Dvakrat smo gasili v gozdovih, kjer so goreli borovci. Enkrat 30 hektarjev, drugič deset. Gasili smo tudi v strojnici »Topola« in v lakirnici tovarne lesonitnih plošč. Vsega je bilo 14 ali 15 požarov.«
»Ali so vam ljudje hvaležni?«
»Tisti, ki razumejo, kaj je to požrtvovalnost, so nam hvaležni. So pa tudi takšni, ki mislijo, da smo plačani za to .. .«
»Kaj vam bo prineslo prihodnje leto?« se nismo mogli izogniti našemu običajnemu vprašanju.
Alojz Jagodnik
»Dobili bomo Deutza. Dve tretjini kupnine bo prispevala postojnska zavarovalnica, eno tretjino moramo plačati sami. Seveda ob pomoči občine. To bo velik napredek. Deutz ima cisterno za vodo, pri nas pa, kakor veste, vode primanjkuje...«
VOJKA KOPRIVA:
»VSAK PETI OBČAN
POTUJE V TUJINO ...«
Vojka je uslužbenka oddelka za notranje zadeve. Ker izdaja potne liste, smo jo prosili, da nam postreže z zanimivimi podatki. Evo jih: letos je šlo v tujino 3300 občanov ali vsak peti prebivalec Ilirske Bistrice. Največ v Italijo. Bi-stričani potujejo tudi v Francijo, na Češko, in pozimi, ko je v Celovcu revija, v Avstrijo.
»Ali imate kakšne težave?« smo vprašali Vojko.
»Primanjkuje knjižic za potne liste. Ljudje se razburjajo...«
»Morajo dolgo čakati na potne liste?«
»Zdaj jim izstavimo potni list v 6 do 8 dneh. Poleti se zavleče na 14 dni.«
»Vaša novoletna želja?«
»Veliko dela, dosti zaslužka ...«
Vojka Kopriva
MAJDA UHER:
»NE BOM OSTALA
V GOSTINSTVU«
Ni je bilo težko zapeljati v razgovor. Natakarica v kavarni »Turist« Majda Uher je prijazno dekle in ko je prinesla kavo, smo ji zastavili tisto staro vprašanje: »Kako ste zadovoljni z delom?«
—	Gostinstvo se mi je zamerilo, ne bom ostala v njem — je kar privrelo iz nje.
Malce smo bili presenečeni, saj nismo pričakovali tako hitrega in konkretnega odgovora.
—	In zakaj?
—	Veste — je dejala — delo je delo in navadno se ljudje trudimo, da ga opravimo čim boljše. Toda nekaterih stvari se le ne da sprejeti. Me natakarice smo v Ilirski Bistrici nekako na slabem glasu. Če nekatere takšno kritiko morda zaslužijo, pa vse le nismo take. Sicer pa si lahko mislite, kako nas gostje malo cenijo. Ušesa me kar bolijo od kletvic in nesramnosti.
—	In zakaj ne greste v drugo gostinsko podjetje, morda v kakšen drug kraj, saj imate menda gostinsko šolo?
—	Res imam gostinsko šolo, toda ko bom zapustila gostinski poklic v Ilirski Bistrici, ne bom šla v nobeno drugo gostinsko podjetje. Gostinstva imam čez glavo.
JOŽA KNAFELC:
»PREMALO PIŠEJO O NAS ...«
Prodajalko tobaka, časopisov in drugih drobnarij Jožo Knafelc smo vprašali, kolikšna je prodaja dnevnikov, tednikov in revij. Vsak dan proda 40' izvodov »Dela«. In še 135 izvodov »TT«, 80 Aren, 45 Tovarišev itd.
»Ali vsi ti listi dovolj pišejo o Ilirski Bistrici?«
Joža Knafelc
»Premalo. Edino »Primorske novice« objavljajo novice iz teh krajev. Drugi nas zanemarjajo, kakor da nas ni.«
Stranke v prodajalni so izrabile navzočnost novinarjev in začele pripovedovati o težavah v Ilirski Bistrici. Povedale so, da rado zmanjka mesa. Pogrešajo mlečno restavracijo. In tako dalje.
VOJKO ČELIGOJ:
»VŠEC MI JE BIL ..
Vojko Čeligoj je podpredsednik občinskega odbora Socialistične zveze. Srečali smo ga na cesti. Ker se mu je mudilo, smo morali na kratko opraviti z vprašanji.
»Ali vam je bil Snežnik všeč?«
Odgovarjal je kot bralec, ne kot podpredsednik.
»Da, všeč mi je bil,« je odgovoril.
»Bi želeli, da bi zopet izhajal?«
»Bi,« je odgovoril.
Mudilo se mu je v šolo, kjer poučuje.
Rudija Dovgana Ivana Samso iz Sembije smo srečali na cesti. Ustavili smo ju in povprašali, kako kaj živita.
»Eh« sta zamahnila z roko, »to je Kras. Naša vas je daleč od tovarn in železnice.«
»Ali kaj pogrešate »Snežnik«?«
»Res je« sta oba pritrdila, »dolgčas nam je po njem. Ljudje so ga imeli radi.«
Rudi Dovgan je pošiljal časopis kar štirim znancem v tujini. Spominjata se tudi Antona Barbiša, trgovca iz Genove, ki je bil tako navezan na »Snežnik«, da sploh ni mogel brez njega. Ko je prenehal izhajati, se je jezil. Uredniku je ponudil denar, češ, vzemite, ako mu s tem lahko rešite življenje. Gotovo bo vesel, ko mu bodo Sembijci, rojaki, poslali novoletno izredno številko »Snežnika«. Najbrž se bo spomnil na tisti denar, ki ga je urednik odklonil, čeprav je bil ganjen ob Barbiševi rodoljubni gesti.
»In problemi?« smo povprašali Dovgana.
PREDSEDNIK ...«
Če bi bila Marija Prelog iz Za-rečja samo en dgn predsednik občinske skupščine, bi najprej po-
Marija Frelog
pravila cesto Bistrica—Zarečje— Podgrad. Potem bi poskrbela za to, da bi mladina iz Zarečja, ki se nima kam dati, dobila kotiček v mladinskem klubu. V Bistrici sta dva mladinska kluba. Ne vem, zakaj mladina iz Zarečja ne gre tja. Ali je ne znajo pritegniti?
8 SNEŽNIŠKI RAZGLEDI ......................»■■■■«................——■
Pogovor s podpredsednikom občinske skupščine
Kljub težavam dosti uspehov
Podpredsednik občinske skupščine Ivo Mršnik je držal besedo: kakor je bil obljubil, je prišel v turistični urad, da bi nam opisal težave in uspehe občine.
»■Prihodnje leto si obetamo dosti težav,« je začel razgrinjati pred nas občinske probleme. »Proračun bo bržčas manjši. Napovedujejo drugačno delitev; po tej bi pasivne občine dobivale manj sredstev. Po nekih predvidevanjih bo delitev .med družbeno političnimi skupnostmi drugačna — na temelju potrošnje. Tako bi bil naš občinski proračun za kakh 91 milijonov starih dinarjev manjši. Sicer pa še ne vemo natančno, kako bo ...«
Ivo Mršnik je vzdihnil. Vedel sem, da ga tarejo hude skrbi. Na plečih občinskih mož je velika od-govornosit: voditi občino tudi z manjšimi sredstvi.
»Hudo bo,« je rekel. »Na proračunu visijo velike obveznosti. Treba je plačevati anuitete nove bistriške šole. Ne vemo, ali bo anuitete v celoti prevzela izobraževalna skupnost ali pa bodo še naprej obremenjevale občinski proračun. Potem je tu še dolg na novem zdravstvenem domu. S socialnim zavarovanjem se pogajamo, da bi prevzelo del anuitet. Zdravstveni dom vsega ne bo zmogel; občina tudi ne. Prihodnje leto zapade v plačilo kar 85 milijonov dolga.«
Socialno zavarovanje še ni pristalo. Tudi ono je v stiski. A vseeno: nekaj bo treba pristaviti.
»Ob tako velikih obveznostih,« je nadaljeval podpreds., »zmanjka sredstev za reševanje raznih komunalnih problemov. Res je: vaške ceste so slabe, še nikoli niso bile takšne. A kaj moremo? Tudi drugi komunalni objekti so zanemarjeni, ker ni sredstev.«
Vseeno smo ogromno naredili.
»Ne pozabite,« je opozoril tovariš tovariš Mršnik, »da smo kljub težavam vseeno ogromno naredili. Za kanalizacijo smo namenili 45 milijonov dinarjev. V novem naselju smo uredili vodovod. Nedolgo tega smo odprli novo samopostrežno trgovino. Tudi prenekatero drugo prodajalno so modernizirali. Začeli smo graditi veliko blagovnico. To bo nekakšna hrbtenica naše trgovine, hrbtenica, ob kateri bo napredovala tudi druga trgovina.
»S samoprispevkom občanov smo na mestnem območju uredili park, uredili in olepšali mesto. Ko smo se lani pripravljali na proslavo pre-komorskih brigad in letos na odkritje spomenika, smo morali ozalj-šati naše mesto, da bi bilo vredno tako pomembnih dogodkov.«
Vprašali smo podpredsednika, ali so upravičeni očitki nekaterih občanov, češ da je šlo preveč denarja za proslave.
»Stroške je prevzela republika. Ljudje so v zmoti, če mislijo, da je šlo to iz občinske blagajne. Res pa je, da bi bilo morda bolje, ako bi zgradili kak pomemben objekt in nanj dali ploščo s posvetilom. Toda borcem se je treba oddolžiti. Vprašanje je le, ali mora biti to zmeraj spomenik ali je lahko tudi kaj drugega«
Naslednje vprašanje, ki smo ga postavili podpredsedniku, se je glasilo:
»Kako so se gospodarske organizacije vživele v razmere gospodarske reforme?«
»Dohodek podjetij je ugodno naraščal,« je odgovoril. »Nerrara bo v delitvi osebnih dohodkov narobe to, da osebni dohodki naraščajo preveč skokovito in da kolektivi namenjajo premalo sredstev za krepitev svojih skladov. Sicer je to njihova samoupravna pravica in drugi se v to ne smemo vmešavati. A vseeno bi rad opozoril, da so osebni dohodki letos narasli kar za 45 odstotkov, kar je najbrž le preveč. Morali bi misliti tudi na to, kaj bo prinesel jutrišnji dan.«
Pogovor se je potem zasukal drugam — k lesni industriji. Ta je v škripcih, ker ima premalo surovin. Na območju občine je sicer dosti gozdov, toda hlodovina gre drugam. Gozdno gospodarstvo zasleduje svoj interes: prodati nepredelan les. Skupna korist, ako bi jo gledali kompleksno, bi bila predelava hlodovine v finalne izdelke. Lesna industrija in gozdno gospodarstvo bi morali iti na dolgoročno sodelovanje; pred očmi bi morala imeti trajnejše, ne le trenutne interese.
V ilirskobistriški občini v prosve-
»Snežnik« je bil našim rojakom kakor topel dih rodnega kraja. Kadar so imeli domotožje, so vzeli v roke naš časnik, ki jih je v mislih popeljal v kraje pod Snežnikom. Bil je kakor varen pristan, v katerega se je mogoče zateči, kadar je pri srcu hudo.
»Potrpite malo, ko boste brali moje pismo,« nam je pisal Vincent Tomsich iz Ohia v Združenih državah Amerike. »S pisavo se ne morem preveč pohvaliti. Moj pokojni oče mi je v snežniškem gozdu že pri 14 letih potisnil plenkačo v roke, navadno sekiro pa že nekaj let prej. Namesto, da bi m; učitelji nekaj modrosti v glavo vlili, so mi ušesa natezali. Vendar pa rad čitam vse, kar mi pride pod roko.«
Takšno pisanje človeka gane Čeprav daleč, v Ohiu, se človeku ob branju teh vrstic zdi, kakor da bi slišal šumenje snežnških gozdov. Naš Vincent Tomsich, ki je zdaj državljan ZDA, živi dve domovini. Po njem se še zmeraj pretaka naša kri. A kri ni voda.
Naš Snežnik je romal po vsem svetu. Tudi Leopold Boštjančič iz Clevelanda, Marija Jaksetič iz Mel-bourna, Marijan Bme iz Oberha-aga, Ivan Petrič iz Toronta in mnogi drugi so nestrpno pričakovali Snežnik. Kje vse bi našli naš list, dokler je še izhajal? Na obronkih avstralskih evkaliptosovih gozdov, na brazilskih kavinih plantažah, v argentinskih predelovalnicah mesa, v roterdamskem pristanišču, v si-najski puščavi in še marsikje.
»Vesel sem ga,« je pisal A. Vato-vec iz Joihnosn Cityja, »saj prinaša
ti ni bilo takšnih pretresov, kot drugod. Prosili smo podpredsednika, tovariša Mršnika, da bi nam to pojasnil.
»Takoj ob uvedbi reforme smo popravili plače prosvetnih delavcev« je razlagal. »Tudi ob rebalansih, ko smo morali zniževati ali izločevati proračunske postavke, smo pustili postavko šolstva nedotaknjeno.«
Kako gleda tovariš podpredsed-sednik na zamisel o izobraževalnih skupnostih?
Zdi se mi, da zamisel ni najbolj posrečena. Vprašanje je, če bo izobraževalna skupnost vse to zmogla in če bo v njej takšna vnema, kakor je bila v Ilirski Bistrici. Strah vzbujajoče je tudi to, da se bo v izobraževalni skupnosti krepila administracija, ki bo odžirala že tako in tako pičla sredstva. Bolje bi bilo, če bi ostalo financiranje osnovnega šolsitva v mejah občine, medtem ko naj bi drugostopenjsko šolstvo združili v izobraževalne skupnosti.
Na koncu smo prosili tovariša podpredsednika, da nam na kratko predstavi občino, njene značilnosti. Odgovor je bil: občina je pretežno industrijska. Kmetijstvo, kolikor ga je, ne predstavlja veliko. Vasi pravzaprav niso več kmetijske. V njih
dovolj novic iz vašega kraja, okoliških vasi in Brkinov. Vsi ti kraji so mi znani iz mladih dni. Spominjam se veselih pa tudi žalostnih časov, ki sem jih preživel v starem kraju. Najbolj se spominjam, kako sem ribaril ob tisti majhni rečici, ki teče gori od vaših krajev in izgine v Škocjanske jame. Lovil sem mrene, postrvi in rake.«
Snežnik je pomagal našim rojakom, da so k podobi, ki so jo ohranjali o svojih starih krajih dodajali novo, tisto lepše, bogatejše, kar so ustvarili ljudje v novi Jugoslaviji. Pomagal jim je, da so začutili utrip polepšane, ne več tako siromašne stare domovine.
»Veselim se, da se vaše mestece tako lepo razvija, da tako lepo raste,« piše A. Vatovec. »Prav žal mi je, da vašo domovino obiskujejo nesreče: pred leti potres v Skopju, letos pri Vas poplave.«
Veselijo se vsakega našega napredka in z nami se žalosti j o ob nesrečah in težavah. Kakor nekoč, ko so zbirali pomoč za partizane in ko so potlej pomagali obnavljati našo opustošeno domovino, so tudi sedaj ob težavah pripravljeni priskočiti
žive ljudje, zlasti mladi, ki se vozijo delat v Ilirsko Bistrico, Postojno, na Reko in drugam. Zato na vasi tudi ni več takšnega interesa za razvoj kmetijstva. To je Kras. Le nekaj vasi ima nekaj rodnih polj.
Občina ustvari na leto 14 do 15 milijard starih dinarjev bruto produkta in 8 milijard narodnega dohodka. Občinski proračun ni obilen: v njem se nabere na leto 720 milijonov starih dinarjev, od katerih gre 36 odstotkov šolstvu. Za borce nameni občina 38 milijonov starih dinarjev. To je usoda pasivnih občin. V revnih občinah je bilo narodno osvobodilno gibanje najbolj razvito. Protislovje je v tem, da je v občinah največ nekdanjih borcev in najmanj sredstev.
Namesto sklepa pa še to:
Cesta od Rupe do Postojne je izredno slaba. Vsako leto jo za dva, tri mesece zaprejo za tovorni promet. To ni več tista cesta, ki jo pred dvajsetimi leti niso mogli pre-hvaliti. Kaj vse se je od takrat spremenilo? Po cesti brzijo težki tovornjaki, cisterne, atvobusi. Ne samo domači, tudi madžarski, češki in drugi. Ne smemo pozabiti, da je na koncu te ceste velika luka, rafinerija nafte, ladjedelnica. Zato bo treba misliti na njeno rekonstrukcijo. Od Reke sem so že začeli.
na pomoč. Naši dobri rojaki, kako bi se vam zahvalili? Beseda ni nič v primeri s tistim, kar smo vam dolžni.
Elizabeth Monyk, ravnateljica otroškega vrtca na Dunaju, ni mogla brati našega Snežnika, zato pa je dobro spoznala lepote gore, po kateri se je imenoval naš list. »V vaše lepo mesto« je pisala turističnemu biroju, »prihajam že tretje leto. Rada bi se zahvalila, da mi vaše mesto in njegovo prebivalstvo nudi tako lep dopust. Ilirska Bistrica je v teh letih zelo napredovala. Z/rastlo je veliko lepih zgradb. Tudi parki in negovani cvetlični nasadi ob cestah so postali bohotnejši. Naslada za oči!«
Elizabeth Monyk se je zahvalila turističnemu biroju za vse. kar je storil za njeno prijetno bivanje v naši krajih. Zapisala je: »Vsakomur v Avstriji bom priporočila vaše lepe kraje in gostoljubnost vašega turističnega biroja ...«
Lahko bi povzemali še marsikatero misel iz pisem naših rojakov. Bodi dovolj. Ze to dovolj zgovorno priča, da naši rojaki na tujem potrebujejo domovinskega glasnika, kakršen je bil naš Snežnik.
♦
♦	OBČANI, PODJETJA, ORGANIZACIJE, OBRTNIKI, DRUŠT-i	V A... Oglašujte v našem listu! V vseh naših številkah
♦	bomo objavljali tako reklamne oglase podjetij, kakor tudi
♦	male oglase občanov, razpise, vabila, osmrtnice in programe.
^	Cene po dogovoru.
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
PISMA IVAŠIH ROJAKOV IZ TUJINE
KRI IVI VODA
Ob 90-letnici rojstva - naš dolg Ketteju
Naša ožja domačija, obrobna deželica pod Snežnikom, je v slovenski literaturi poznana po odličnem. pesniškem ustvarjalcu Dragotinu Ketteju, enem izmed stebrov slovenske moderne.
Po vseh šolah naše domovine ponavljajo učenci: »Kette je bil rojen na Premu leta 1876.« Tudi v šolah naše občine, toda žal le to in nič več. Kette ne pomeni za naše učence in za vse naše občane to, kar pomeni na primer Cankar za Vrhniko ali kar pomenijo na primer Trubar, Levstik, Stritar in Jurčič za Dolenjsko. Premalo poznamo Ketteja, premalo je naš, »naše gore list«. Skromna spominska plošča na premski šoli, v kateri je bil pesnik rojen, in osnovna šola v Ilirski Bistrici, ki nosi njegovo ime — to je vse.
Večkrat se je že zgodilo, da so obiskali Prem dijaki iz Postojne, Ljubljane, pa izletniki v skupinah ali posamezniki, ki so hoteli pobliže videti rojstno hišo in prostor, v katerem je bil pesnik rojen in v katerih je preživel rano mla.lost, toda lahko so ugotovili le to, da služijo ti prostori za šolsko ropotarnico in drvarnico. Spričo tega bi morala marsikoga med nami obliti vsaj rahla rdečica. Dvajset let, leto za letom pozabljati na to — težko se bo izgovoriti.
»Pogosto dobim goste
«
—	počasi urejamo naše sobe in želimo, da bi bile čim bolje opremljene, pripoveduje tovarišica Marija Rože iz Bazoviške ulica v Bistrici. Ker stanujem ravno v središču mesia in ker imam visoko kategorijo, pogosto dobim goste.
—	Kaj vas najbolj moti pri izdajanju soDe tujim gostom?
—	Najbolj neroano je, da je sezona taKo kratka. Letos, ko je bilo gos.ov zelo veliko, sem imela 160 nočitev!
—	Koliko ležišč imate?
—	Tri; dva in enega.
—	de vo že dolgo nared?
—	BLa sem med prvimi, ki so začeli v Bistrici izaajad soDe. Za-čeia sem leta 19od, ko še nismo imeli raznih kategorij.
—	Kaj vse ste izboljšali v tem času v vašin sooah?
—	Marsikaj in veliko. Sedaj imam kopainico, toplo vodo, novo pouistvo. n.aor enkrat spi, bo prišel še. £>aj se ao&a.,a, aa pi majajo tujci ceio enem letu spet neposredno k meiii in so žaiostni, če je že zasedeno.
—	ate dobili kaj turističnega po-
soji.a?
—	Četrt milijona starih dinarjev za opremo.
—	s.e nasplošno zadovoljni z vašo dejavnostjo?
—	aem, seveda ssm, toda premalo denarja vseeno vrže. Poseono se-uaj ko je vse tako drago, baj z ne-katerim-i gosti ni veliko aeia, mnogi pa pridejo pozno in se obnašajo tako, da jim moraš venomer kaj »treži.
In slaba vest se je res vzbudila. Najprej pri naših prosvetnih delavcih. Na šoli v Ilirski Bistrici so ustanovili iniciativni odbor, ki si je zastavil kar precej zahtev-
Dragotin Kette
no nalogo: urediti pesnikovo sobo v premski šoli in postaviti njegov spomenik pred bistriško šolo. Prvi predračuni so jih nekoliko zbegali. Okrog 3 milijone bi bilo potrebno zbrati. Prvi ko-
rak seveda na občino. Naleteli so na razumevanje, odobravanje, svet za šolstvo je ustanovil komisijo, ki naj se nadalje ukvarja z lepo zamislijo. Toliko za prvič. Komisija se je spravila na delo. Na Slovenskem je že tradicija, da se pritegne k zbiranju sredstev šolsko mladino. Pregovor »Zrno do zrna pogača...« se je v podobnih primerih že dobro obne-sel. Pred vojno je slovenska mladina odkupila Prešernovo rojstno hišo, nedolgo tega so zbirali za Jurčičevo in Gregorčičevo rojstno hišo. Komisija je v lastni režiji že izdelala lične kupone s pesnikovo sliko, ki naj bi jih odkupovali učenci in občani. Verjetno bo potrebno razširiti zbiranje preko občinskih meja — saj je Kette kulturna last vsega našega naroda. Prepričani smo, da bodo tudi naši delovni kolektivi primaknili svoj delež in konec koncev nismo niti preveč optimistični, č°. upamo, da bo pred prihodnjim poletjem odkrit v parku pred bistriško šolo pesnikov spomenik in da bo istočasno urejena Kettejeva soba v premski šoli, ki bi jo opremili — če ne z originalnim — pa vsaj s takrat sodobnim pohištvom in s stalno razstavo Kettejevih izdaj ter z nekaterimi faksimili pesnikovih zapisov ter še z drugimi spomini, ki so kakor koli vezani na pesnikovo delo in življenje.
Plamen življenja vašega ni ugasnil, živ je in v naših srcih plameni!
Za praznik republike je bila na Mali Bukovici na Grkovi hiši odkrita spominska plošča enajstim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja. Ob odkritju spominske plošče se je zbralo okrog tristo domačinov okoliških vasi, kar dokazuje, da je spomin na težke, toda slavne čase v naših ljudeh še vedno živ, kot pravi napis na spominski plošči.
Vsak izmed nas se še dobro spominja časov, ko so se že leta 1942 utaborili pri Grkovih Italijani s sovražno postojanko, katere namen je bil, da zavaruje železnico in onemogoči preh«d partizanov čez železniški tir. Toda že po nekaj dneh so jo borci brkinske čete napadli ob belem dnevu in jo brez lastnih izgub razorožili. Ker je za partizani izginila vsaka sled, je sovražnik začel besneti. Sledile so številne aretacije. Med drugimi so aretirali tudi Grkovo mater ter njena sinova in jih odpeljali v zapore. Nedolgo zatem, ko je bil sovražnik zopet napaden v Merečah, pa so brezobzirno požgali sedem vasi in postrelili sedemindvajset nedolžnih ljudi. Iz zapora so pripeljali Grkova sinova in njunega prijatelja in vse tri obesili sredi vasi na Mali Bukovici. Bolečini Grkove matere se je pozneje pridružila še nova, ko ji je padel tretji sin kot partizan.
Tragedija kraja, trpljenje Grkove matere in takratne razmere pri nas in v svetu je navzočim priklical v spomin tovariš Milan Zidar, borec od leta 1941. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih. Vsem se je brala na obrazu žalost, najnolj žalostna je bila Možinova mati iz Klevnika, ki so ji italijanski fašisti ubili moža na pragu domače hiše, Moški pevski zbor iz
Ilirske Bistrice je zapel tri pesmi, pionirji iz okoliških vasi pa so počastili spomin padlih z recitacijami.
Zahvala za odkritje spominske plošče gre krajevni organizaciji ZB, ki jo sestavljajo štiri male vasi in katere predsednik je tovariš Rudolf Vinšek. Občinsko ZB ji je nudilo le tehnično in organizacijsko pomoč.
»Halo, postaja milice!«
Po končanem slavju so člani krajevne organizacije ZB povabili svojce padlih in pevce na skromno za-kusko h Gričetu.
Za razliko od miličnikov v drugih slovenskih in jugoslovanskih mestih se miličniki v Ilirski Bistrici posvečajo najbolj prometu. V občini Ilirska Bistrica je namreč največ deliktov prav iz prometa. Ni čuda, saj v sezoni reka avtomobilov neprestano lije k morju in proti Postojni, nič toljše pa ni tudi na cesti Reka—Kozina.
Na sploh lahko rečemo, da je na.ša občina precej mirna. Miličniki v Bistrici morajo tričetrt svojega dela posvetiti cesti in prometu. Toda kršilci niso Bistričani, ampak tuji in domači motorizirani turisti. Pravijo, da je letno samo na bistriškem odseku avtomobilske ceste Ljubljana—Reka 150 nenreč ali prometna nesreča vsak dru?i din, V sezoni pa seveda ta številka še poskoči in neredko se zgod!, da je kar več avtomobilskih nesreč vsak dan.
Najhuje je seveda v nedeljah, sobotah in praznikih, ko v konicah pelje skozi Il;rsko Bistrico kar 16 tisoč avtomobilov v 24 urah.
Naloga bistriških miličnikov sicer ni, da se posvetijo izključno premetu, vendar cestna patrola iz Postojne tudi ne more opraviti vsega. In tako je kjlub temu, da pri urejanju p ometa sodelujejo vsi, miličnikov še vedno premalo.
Težave nastanejo šele takratno pride do nesreče. Ker je ob nedeljah in praznikth prometa največ, je seveda takrat tudi največ nesreč. Prav takrat pa ne delajo uradi in do nedavnega, ko sodnik za prekrške ni imel v Ilirski Bistrici svojega pomočnika, so morali tisti, ki so bili udeleženi v prometni nesreči, čakati po nekaj dni, da se je končal postopek. Miličniki se nad obnašanjem tujcev, ki čakajo na postopek, ne morejo pritoževati. Skoraj v vseh primerih so ti zelo vljudni in uvidevni.
Komandir postaje milice iz Ilirske Bistrice, podporočnik Ivo Škrt pravi, da turisti ne upoštevajo slabega stanja ceste in da vozijo prehitro. Po njegovem mnenju po cesti ni moč voziti hitreje kot 40 do 50 kilometrov na uro. Toda v tem primeru bi se vseh 16.000 vozil dnevno sploh ne moglo zvrstiti skozi mesto.
Komandirja Skrta smo vprašali še, kako se ob takem prometu znajdejo domačini.
— Imamo osem prehodov za pešce na 1.100 metrih ceste, več kot jih predvideva zakon. Torej za pešce ni težko priti čez cesto, sicer pa se Bistričani znajo varovati. Prometna situacija sama jih opozarja na nevarnost. Zal pa njhova pazljivost v zimskih mesecih, ko se Promet zmanjša, nekoliko popusti in zato je zlasti nevarno v začetku sezone, preden se ljudje spet privadijo na veliko avtomobilsko gnečo. Pozimi se navadno zbrišejo tudi označeni prehodi za pešce, pa jih nihče ne obnovi in tako ni mogoče vse leto zahtevati cd ljudi, da bi prečkali cesto na določenih mestih.
Manj težav pa miličnikom povzročajo parkirani avtomobili. V Bistrici je dovolj prostora, da se lahko ustr vljajo avtomobili, seveda pa bi buo potrebno označiti cestišče, kakor tudi parkirne prostore, kje in kako lahko tujci parkiralo.
Izlet v Podgorsko dolino
Morda nam bodo naši bralci po naših vaseh očitali, zakaj se nismo oglasili tudi pri teh in drugih, v tej in oni dolini, za tem in onim hribom. Oproščamo se vsem tistim, katerim nismo utegnili priti na obisk, kajti — prav gotovo boste razumeli — prav v vse vasi le ne moremo!
Kraji in ljudje, kateri niso opisani v tej številki, bodo prav gotovo prišli na vrsto v eni izmed prihodnjih številk. Tako vsaj upamo, ker je naša želja, da bi list izhajal tudi v bodoče.
Odpravili smo se na kratko popotovanje po dolini, ki se iz Bistrice vleče pod hribi proti Zabičam po Podgorski dolini, na katerem koncu izvira Reka.
Napredovali smo bolj počasi, kakor pa če bi se odpravili na primer proti Jelšanam ali Premu, kajti cesta je zelo slaba. Sicer jo pridni cestarji redno posipajo z gramozom ter ji pomagajo, da čisto ne propade. Po cesti pelje ob delavnikih veliko avtobusov pa tudi tovornjaki niso redki, zato ni nič čudnega, če je takorekoč na psu. Denar za modernizacijo te ceste pa seveda ni na voljo in če ga bo kaj, potem bo prej na vrsti katera druga cesta v občini, ki je pomembnejša.
Žalostno je, da niso prav vse ceste enako pomembne, kajti vse služijo tako tistim prebivalcem, ki v odročnih krajih žive, kakor tudi tistim, ki odhajajo v take kraje po opravkih, na obisk k sorodnikom in na izlete.
Ustavili smo se tu in tam v redkih gostilnah, kjer so moški prišli na kozarček, da bi ne bili v napoto ženam, ki so doma pripravljale nedeljska kosila. Tu in tam so se zbirali fantje, ki čez teden delajo v tovarnah in so se lotili ba-lincanja. Mnogi se vozijo na delo vsak dan, mnogi pa prihajajo v domači kraj le ob nedeljah.
Pogovarjali smo se z ljudmi tu in tam. Ker je bila ravno nedelja referenduma, je bilo precej govora tudi o šolah. V tem kotu imajo šolo v Kuteževem (osemletka), ki
Kongres Mednarodne unije turističnih organizacij (UIOOT) je na svojem zadnjem zasedanju v Mehiki sprejel predlog skupine držav, med katerimi je bila tudi Jugoslavija, da bi leto 1967 proglasili za mednarodno leto turizma. Kongres je ta predlog sprejel in sklep o tem je bil predložen ekonomsko-so-clalnemu svetu Organizacije združenih narodov s predlogom, da svet to odločitev članic UIOOT posreduje Skupščini OZN s prošnjo, da ona, kot najvišja mednarodna organizacija na svetu, na svojem rednem zasedanju proglasi leto 1967 za mednarodno leto turizma. Tudi to je že izvršeno in sedaj smo pred tem, da začnemo v počastitev tega turističnega leta s konkretnim delom.
Kot eden od predlagateljev smo dolžni, da v konkretne akcije vložimo vse napore in trud, zlasti, ker naj bi v
jo nameravajo v prihodnosti temeljito popraviti. Mnogi kmetje pa menijo, da bi bilo pametno graditi čisto novo šolo, ki bi stala nekje med kočanskimi vasmi in bi bila pot do nje vsem otrokom iz okoliških krajev enako daleč. Vsi bi radi pomagali pri gradnji šole, saj je med njimi veliko dobrih zidarjev; prevažali bi gradivo in
tem letu poudarili zbliževanje med narodi, ki si žele mirno sožitje in mir v svetu. Zato so sklep o proglasitvi tudi sprejele vse države, ker vidijo v turizmu enega izmed činiteljev za ohranitev miru v svetu. Izhajajoč iz te osnovne težnje držav, je geslo »Turizem — potni list za mir« povsem umestno, saj izraža težnje vseh miroljubnih sil.
Namen mednarodnega leta turizma je, da v mednarodnem obsegu vpliva tako na vlade vseh držav, da turizmu posvete vso pozornost, kot na prebivalstvo, da se še bolj aktivno pripravi za sprejem gostov in hitrejši razvoj turizma in da izkoristi vse možnosti, ki jih turizem nudi, bodisi ob letnem dopustu, priložnostnih izletih in potovanjih ali ob drugih priložnostih. To leto naj bi torej povečalo prispevek turizma k širjenju kulture, poudarilo
dali prispevek, kolikor bi la zmogli.
Konec doline, v katerem prebivajo Kočani, je bolj reven kakor pa bogat. Veliko nadlog je, ki tod tarejo kmeta. Sama dolina ne rodi kaj prida, pa še stvari so, ki temu pridelku škodujejo: pozimi huda burja, pogoste povodnji in hudourniki, razen tega pa še gozdne živali, proti katerim so prebivalci takorekoč brez moči.
Tu nihče ne pridela dovolj za življenje in zato skoraj iz vsake hiše odhaja kdo na delo v tovarno ali kam drugam izven domačega kraja. V zadnjih dveh letih so se kmetje bolj oprijeli reje živine, ker so uvideli, da so se razmere na trgu toliko spremenile, da se jim to izplača in da bodo zaslužili več za življenje.
Vinogradov tod ni, razen tu in tam kaka trta. Sadja je bilo prej veliko več, sedaj pa je slivovih dreves vsako leto manj. Medvedje lomijo drevje; odškodnine, ki jih
naj bi njegov zdravstveni in gospodarski pomen in ne nazadnje tudi njegovo vlogo pri zbliževanju med narodi z medsebojnim spoznavanjem, kar vse prispeva k ohranitvi miru v svetu.
Zaradi tega tudi mednarodnega leta turizma ni pojmovati le kot jubilejne proslave, ampak predvsem kot leto, v katerem je treba z najrazličnejšimi prijemi organizirati čim več aktivnosti, ki lahko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju turizma, zlasti njegovih materialnih osnov in njegove uveljavitve nasploh.
Glede na kompleksnost turizma — saj pri ustvarjanju in realizaciji turističnega prometa sodeluje tako rekoč celotno gospodarstvo in domala tudi vse negospodarske dejavnosti — naj bi se v izvajanje nalog vključilo čim več organizacij iz vseh vrst gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Seveda pa naj bi se v to vključile tudi države kot celote. In to na najrazličnejše načine.
Poglejmo, kako se Je v to vključila Jugoslavija! Znano Je, da je bila prva, ki je sprejela izredno pomemben sklep o odpravi viz za vse države sveta. Vsa svat j* o tam t« uradno
dobe kmetje, pa niso dovolj velike, da bi sadovnjake obnavljali. Kar sadja ostane, skuhajo iz njega žganje, ki je prav tako okusno kakor brkinsko. Največ se hranijo kmetje v teh krajih s krompirjem, fižolom, polento in zeljem.
V gozdovih tod okrog je veliko gob. Pridno jih nabirajo in veliko prodajo, vendar možnosti še vedno niso izkoriščene. Mnogi nabirajo tudi zdravilna zelišča, ki jih je na prisojnih pobočjih snežniških gora kar precej. Tisti, ki so pridni in imajo dovolj časa, pri tem lepo in precej zaslužijo.
Razen medvedov je velika nadloga za te kraje Velika voda in njeni nemirni in hudourni pritoki. Vodna skupnost iz Kopra se je lotila regulacije, vendar vse preveč varčno, da bi lahko kljubovala Reki. Morali bi organizirati široko akcijo, v kateri bi ne primanjkovalo denarja in bi tudi kmetje radi pomagali, da bi svojo dolino" uredili in jo naredili še lepšo in za življenje prijetnejšo.
Cest je sicer v kotu veliko, zgradili so jih italijanski vojaki, ko so pred vojno Snežnik spremenili v vojaško trdnjavo, vendar so tu in tam površno oskrbovane. Iz kota vodijo ceste na Snežnik, proti Klani in skozi Novokračino na glavno reško cesto.
Kljub temu, da je dolina revna in pozabljena, pa je vendarle tako prikupna, da je čudno, da.se v njej še ni razvil tujski promet. Čudno? Seveda, ko pa ni denarja, pa tudi kmetje sami so doslej menili, da ni za to preveč pogojev. Zato je slabo razvito gostinstvo in zato skoraj nikjer ni nobenih prenočišč.
Do pred nekaj leti kmetje niso imeli za tujski promet primerno opremljenih hiš, sedaj pa kar tekmujejo med seboj, kdo bo prej imel kopalnico in toplo vodo, saj imajo vodovod skoraj v vseh hišah. Za zasebne sobe, v katere bi lahko sprejeli goste iz domovine in tujine, zaenkrat še ni veliko zanimanja, tudi za turistični kredit še ni nihče povprašal. Kmetje me-(Nadalj. na 11. str.)
obveščen. Verjetno tudi našim državljanom ne bo treba viz za potovanje v tujino. O tem vprašanju pristojni organi še razpravljajo. Povečan je tudi devizni znesek, ki ga lahko jugoslovanski državljan dobi enkrat letno za potovanje v tujino in sicer od 20 na 32 USA $. Sledili bodo še drugi ukrepi, ki naj bi pripomogli k uspešnejšemu napredku turizma in k povečanju turističnega prometa pri nas.
Tako kot ima pri tem pomembno vlogo država, zlasti na področju izdajanja ustreznih predpisov, imajo posebno mesto in obilico nalog tudi turistične družbene organizacije. Njihova vloga je zlasti v opravljanju onih nalog, ki so v zvezi z aktivnostjo vseh faktorjev v turističnih krajih in tistih, ki vplivajo na prebivalstvo in ga na vseh področjih čimbolj aktivizirajo.
Posebno naj bi prišlo do izraza boljše sodelovanje med turističnimi društvi in zvezami z občinami, kjer je prav na področju turizma odprta in nerešena še vrsta vprašanj. Izdelava jasnih konceptov razvoja turizma na določenem območju, urbanističnih načrtov, izboljšanje lokalnih prometnih objektov In zvez, uradi ter komunalam
Turizem - potni list za mir
PRED NAMI JE MEDNARODNO LETO TURIZMA 1967
Spomin na velik dogodek v majhnem mestu
Pol leta je že minilo od tega dogodka, namreč od 13. tradicionalnega izseljen iškega piknika v Ilirski Bistrici, toda spomini nanj so med našimi prebivalci še tako živi, kakor da smo ga praznovali včeraj. Stara vraža, ki se plete okrog številke 13, je tokrat odpovedala: piknik se je začel in potekal in se končal nadvse srečno, v veliko zadovoljstvo gostov in domačinov.
Zares lep sončen dan, hladna senca pod bujnim poletnim zelenjem na prireditvenem prostoru, žuboreča potoka na obeh straneh zabavišča, žareči obrazi mladih in starih, na vseh koncih pesem in na stotine lampijončkov, ki so zasvetili o mraku — kdo bi mogel ostati ob tem ravnodušen?
Program je bil tako pester, da smo ga komaj zmogli v kratko, prekratko odmerjenem času. Pozdravni nagovori gostov in domačinov tokrat niso bili samo običajna vljudnost. Besede so prihajale iz srca in našle pot v srca. Se in še bi jih poslušali, toda na odru so se že zvrščali pevci— naši dragi rojaki, od katerih nas ločita kraj in čas, toda v pesmi smo nenadoma začutili, kako globoko so korenine, ki nas trdno vežejo. Ni bila samo tehnična dovršenost in umetniško podajanje pevskega zbora Zarje, ki nas je prevzela, v njihovi pesmi je bilo še mnogo več: toplina in milina, spomin na nekaj neizrečeno lepega, spomin na nekaj, o čemer sanjamo v tihih trenutkih hrepenenja.
Koliko navdušenih besed je bilo izgovorjenih pred mikrofonom ali za omizji, koliko radostnih srečanj, koliko lepih in neizbrisnih spominov je ostalo za vami v našem mestu, dragi rojaki!
IZDELKI LESONITA ZA TURIZEM
(Nadalj. z 10. str.)
nljo, da bi takega kredita ne dobili, ker se turizem razvija predvsem v Bistrici in pa ob glavni cesti.
Seveda pa so v kotu lepi pogoji in to ne za tranzitni turizem, to je za tiste popotnike, ki hite mimo proti morju, temveč za stacionarni turizem, to je za tiste, ki bi radi v miru, na deželi, v prijetnem okolju in za malo denarja preživeli dopust. Takih ljudi je vedno več v velikih mestih. Vaški tujski promet se je začel v zadnjih letih lepo razvijati po vsej Sloveniji, posebno pa na Gorenjskem. Podgorska dolina bi lahko postala lep počitniški kotiček tako za Ljubljančane, za Rečane, če pa bi imeli primerne objekte, pa bi radi prihajali tudi Tržačani.
V Podgrajah se pogovarjamo z Milanom Grljem, župnikom ko-čanske fare. Beseda teče o tem in onem. Ko omenimo, da pripravljamo nov bistriški časopis, naslednika »Snežnika«, je zadovoljno prikimal:
—	Prav, prav, naši ljudje bi rabili kaj takega, toda pazite, da ne boste letali previsoko in da bodo ljudje razumeli, kar bo napisano.
—	Zanimivosti in lepote vašega kota?
—	Veliko je le-teh, a je težko hkrati pripovedovati o vseh.
—	Najlepši kotiček med vsemi je dolina Dleto, kjer izvira Reka. Tam je najlepše. Od tukaj je največ pol ure hoda in lepa cesta je speljana tja. Seveda pa je vse samotno in mirno. Če bi tam kdo kaj postavil, bi ljudje radi hodili tja na izlet. Ne le Bistričani. tudi drugi.
—	Več ruševin gradov je v vašem kotu?
—	Jablaniški in zabiški grad. Ruševine in nič več. Ne bi jih mogli urediti, da bi služile ljudem.
—	Je po vašem mnenju dolina primerna za tujski promet?
—	Seveda, saj je lepa in prijetna in ljudje so dobri. Moralo pa bi se še marsikaj narediti, tako ceste, kakor drugo, kar potrebuje izletnik.
—	Vaš kot je znan po tem, da je mnogo ljudi svoj čas odšlo po svetu s trebuhom za kruhom, pa
naprav, povečanje ali Izgradnja gostinskih kapacitet, modernizacija trgovine in izboljšanje turistične ponudbe na najširši fronti so naloge, ki Jih Je treba v okviru komune reševati kompleksno in ob sodelovanju vseh zainteresiranih faktorjev. Ni odveč, če poudarim, da so to naloge, ki Jih Je treba v mednarodnem letu turizma reševati intenzivno in koordinirano, ker Jih drugače, kot s skupnimi napori ni možno uresničiti. Rezultati teh koordiniranih akcij in skupnih naporov bodo lahko služIli kot primer dobre volje ln skupnega sodelovanja.
Turistična društva bodo morala zlasti močno delovati v smeri turističnega izobraževanja prebivalstva ln v ta namen organizirati sama ali v sodelovanju z delavsko univerzo strokovna predavanja, seminarje, tečaje, pa tudi zanimiva potovanja v druge turistične kraje. Zlasti naj bi društva zainteresirala prebivalstvo za čimboljše Izkoriščanje njihovega prostega časa v naravi, za aktivno sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za sprejem gostov v lastnem kraju ln za vse tiste akcije, ki krepe tako domači kot inozemski turizem. S tem v zvezi naj bi tudi Turistično društvo Ilirska Bistrica
še danes odhajajo, vi pa imate nemara stike s tistimi, ki so zapustili rodno grudo.. .
—	Imam. Prav rad se dopisujem z njimi in tudi srečujem, ko se vračajo na kratko bivanje v domovino. Malo hiš je tukaj, morda nobene, ki'nima nikogar v tujini, bodisi v ZDA ali pa v Avstraliji. Kljub temu, da so tako daleč od svojih rojstnih krajev, pa so zelo navezani na to dolino. Hranijo denar in se vračajo vedno bolj pogosto.
—	Mnogi pa tudi odhajajo?
—	Nekateri. Fantje prihajajo iz Avstralije po dekleta, ko si tam uredijo razmere. To so hkrati žalostna in vesela slavja, ko odhajajo. Pridejo k meni in jim moram marsikaj o slovesu posneti na magnetofonski trak. Včasih posnamem na trak tudi oddajo za izseljence ljubljanskega radia in pošljem komu v kraje, kamor valovi radia ne sežejo. Sodelujem tudi z našimi časopisi v tujini in kdaj pa kdaj napišem kako vest iz domačih krajev ali pa pesmico kot božično čestitko.
—	Gotovo bodo izseljenci precej pomagali pri gradnji nove cerkve v Zabičah.
—	Seveda! Pomagali nam bodo z denarjem, mi pa bomo doma delali. Saj je med farani veliko zidarjev in delavoljnih ljudi. Ce bomo načrt uresničili v prihodnjem letu, bo to veliko slavje za celo dolino. Naši iz Amerike so obljubili, da se bodo pripeljali z letalom botrovat. Ob tej priložnosti bo pravi ameriški piknik, saj je kraj, kjer bo stala cerkev, tudi lep. Za vasjo Zabiče na trati bomo posadili tudi lipe. Tudi cerkev bo grajena iz domačega gradiva in bo v stilu, ki ne bo tuj drugim starim stavbam v naši dolini.
Zahvalili smo se za razgovor in odšli skozi vas, kjer so fantje ba-lincali in kjer so se v gostilni zbirali možaki, da »pretresejo« vprašanja okrog referenduma, o katerem so ta dan odločali na volišču.
Poslovili smo se od doline v upanju, da bo še in še napredovala, da se bo otresla svoje zakotnosti in si predvsem z lastnimi močmi odprla pot do novih uspehov.
izdelalo na osnovi okvirnega programa akcij Turistične zveze Slovenije konkreten program dela za prihodnje leto, obenem pa imenovalo komisijo, ki bo usmerjala delo, dajala pobude ln nadzirala izvajanje sprejetih obvez.
Ilirska Bistrica Je lepo, prijetno mesto na liniji, ki se JI gost od severa in severozapada in tudi od vzhoda ne more ogniti. Mesto torej doživlja v sezoni pravo invazijo domačih in tujih turistov. Naj bi se torej ves živelj tega prijetnega mesta, znan po svojih gostoljubnih običajih, zavzel za to, da mu bo mednarodno leto turizma v korist. Sistematično in načrtno zasnovan program, pri katerem naj sodelujejo mimo občine ln gospodarskih organizacij tudi prebivalci, mora ob skupnih naporih dati maksimalne rezultate. To pa bo pomenilo, da smo mednarodno leto turizma pravilno dojeli, njegov smoter pravilno pojmovali in storili vse, da bi težnje miroljubnih sil sveta tudi uresničili.
Dokažite svetu, zlasti pa vsem modernim nomadom, ki bodo potovali skozi vaše mesto, da je tudi vam mir v svetu tisto, kar si vsi najbolj želimo 1
Nekoč sem slišal, da je nekdo dejal prav v Ilirski Bistrici: »Kakor si ni mogoče zamisliti Bistrice brez »Lesonita«, tako si ni mogoče zamisliti turizma brez lesonita...
Prvo in drugo vsekakor drži. Izdelki tovarne, po kateri je Bistrica v naši državi bolj znana, kakor po čem drugem, so nenavadno primerni za gradnjo in opremo turističnih in vikend hišic ter večjih domov, koč in tudi hotelov.
O tej temi se pogovarjamo s to-varišsm Cvitanovičem Ljubom, ki je v tovarni vodja proizvodnega sektorja.
—	Kateri so vaši izdelki, ki bi bili primerni za opremo turističnih objektov?
—	Pravzaprav vsi po vrsti: lesonit, lesomal, lesomin, in me-lanit. Posebno lesomal, to so le-sonitne plošče lakirane na eni strani, se je v zadnjih letih zelo uveljavil. Seveda tudi vsi drugi. Pogosti odjemalci so prav graditelji počitniških naselij in domov.
—	Lahko vaša počitniška hišica na Snežniku služi kot primer uporabnosti vaših izdelkov v turistične namene?
—	Seveda, saj razen lesenega ogrodja ni narejena iz drugega materiala, kakor iz lesonita. Celo streha je lesonitna, le da smo za njo plošče še posebej impregnirali. Tudi druge koče na Snežniku, ki jih
imajo naša podjetja, so iz našega
gradiva.
—	O vaših ploščah pa nekateri nimajo tako dobrega mnenja in trdijo na primer, da niso odporne proti mrazu, vlagi.
—	Seveda se pritožujejo, vendar ne upravičeno, ker jim lesonit razpada zato, ker niso pravilno montirali. Kdor ie upošteval naša navodila za montažo lesonitnih plošč, se ni še nikoli pritožil. Včasih, v začetku, je imela tovarna svoje monterje, sedaj pa smatramo, da to ni več potrebno, ker gradivo ni več novost na tržišču. Če kje kaka plošča razpada, je navadno ugotovljeno, da je v 75 odstotkih primarov kriva slaba montaža in v ostalem drugi vzroki. Kar poglejte našo kočo na Sviščakih. kjer je veliko mraza in snega, pa kljubuje prav zato, ker je strokovno in vestno montirana ...
—	Ali prodajate vaše materiale tudi na drobno, »majhnim« potrošnikom?
—	Deloma tudi, seveda, če pridejo sami v tovarno iskat kar želijo. Mnogi pridejo in kupijo ostanke ali deloma pokvarjene izdelke, kar je znatno cenejše. Naši delavci si s temi ostanki in za prodajo neprimernimi izdelki opremljajo stanovanja in če gradjio hišice, jim je to v veliko pomoč. Oni pač nimajo nobenih oredsodkov do lesonita.
Nove perspektive Ilirske Bistrice: šolsko poslopje na Vidmu, med Bistrico
in Trnovim

Sviščaki pod Snežnikom - naši mrtvi kapitali
Razgovor s prof. Dragom Karolinom o snežniškem planinstvu
Prejšnji mescc, na praznik republike, je na Snežniku snežilo, kakor se spodobi v tem času, v taki višini in na gorovju, ki nosi še tako — sneženo ime. V planinski koči na Sviščakih je bilo zbranih nekaj bistriških planincev. Za silo so se stisnili v že urejenih prostorih in sc lepo imeli, čeprav jim le ni bilo pretirano toplo. Zunaj je divjal pravi snežni metež.
V tem sta prišla do koče dva turista. Bila sta iz Ljubljane; prileten zakonski par. Bila sta že izčrpana, mokra in utrujena, saj sta prišla devetnajst kilometrov peš po snegu, ki sta ga gazila do kolen, če bi v koči ne bilo nikogar, kdo ve, kako bi se njun izlet končal?
Bistriški planinci so jima pomagali, čeprav sami niso imeli dovolj odej in suhe obleke. Naslednjega dne so ju spremljali na poti v dolino, ju naložili na konje in vse se je srečno in zadovoljno končalo. Ljubljanska izletnika sta se Bistričanom zahvalila za požrtvovalno pomoč.
— Vse v redu in prav, komentira ta dogodek profesor Drago Karolin, toda ostane vprašanje, kdo ju je napotil na Snežnik v takem vremenu?
Prav gotovo bo težko najti odgovor na to vprašanje. Sama iz-
LETO 1967 MEDNARODNO
..nttUttS ou TOURISa,* j *** ~"
LETO TURIZMA
letnika sta dejala, da sta pač poslušala vremensko napoved in slišala, da bo v severni Sloveniji slabo vreme, pa sta se napotila na jug domovine. Pa se je metež razlezel preko vseh gora in dolin med Kolpo in Karavankami. Nemara sta koga v Bistrici vprašala za pot in za kočo ali pa še tega ne, saj so v mnogih priročnikih podatki o cesti in deloma tudi o kočah. Ali pa sta že bila na Snežniku kdaj prej, pa sta hodila po — stari sledi.
S profesorjem Karolinom se pogovarjamo o planinstvu na snežniškem gorskem in gozdnem področju.
—	Imamo okrog 130 članov planinskega društva v Bistrici in okolici. Veliko je pravih članov, veliko pa takih, ki se vpišejo le zaradi popusta, ki ga uživajo, ko gredo kam v Julijce ali na druge slovenske gore.
—	Veliko se govori o domu na Sviščakih, ali lahko poveste, kako
je z njim, kdaj je odprt in kdaj bo dokončan?
—	Sedaj je dom končno uradno odprt in imamo pravico točenja pijač in prodajanja hrane. Vendar je v sezoni odprt le ob sobotah, nedeljah in praznikih ter pozimi, kadar je kaka posebna stvar, recimo praznik ali pa se planinci zberejo in gredo gor. Dokončan pa bo, ko bomo imeli potreben denar.
—	Koča je preurejena predvojna koča?
—	Ne! To je v glavnem novogradnja. Bili so neki stari zidovi, ki so prišli prav, vendar smo ostalo sami zgradili in znosili gor.
—	Kdo je gradil kočo?
—	Planinci, mladinci in vojaki. Skoraj vse smo opravili s prostovoljnim delom. Zato gradnja tako naalo ne napreduje.
—	Koliko denarja bi bilo treba, da bi bila koča dokončno v celoti uporabna za večje število planincev in izletnikov?
—	Težko reči natančno koliko, vsekakor pa veliko, saj v domu manjka precej ovreme, pa tudi elektrike še ni. Na zunaj izgleda lepo in ponosno, znotraj pa je še neoprem.ljena.
—	Kako daleč je do elektrike?
—	Dvanajst kilometrov.
—	In cesta. Kako je pozimi?
—	Cesta je gozdna, toda dobra. Pozimi pa sn zameti.
—	Pogosto slišimo ime Svin-ščaki ali celo Svinjščaki in mnogi ne vedo, kateri izraz je pravi?
—	Pravilno se reče Sviščaki. Doseljenci so ime povačili, ker ne poznajo njegovega izvora. Tja so ljudje hodili nekoč kovat dro-ban pesek, nekakšno mivko. Imenovali so ga svizec in iz tega je nastalo ime. Tisti, ki ne poznajo stvari, pa so ime spravili v zvezo s sviniami.
—	Koliko prostora bo imel dom?
—	Skupno ležišče za 15 oseb in dve sobi, v katerih bodo po štiri postelje. Restavracija bo lepa in prikupna. Ko bo vse gotovo, bo vse zelo prijetno.
—	.Je veliko zanimanje za vašo kočo?
—	Zelo nam je žal, da je ne moremo še v celoti in ob vsakem času nuditi planincem in drugim gostom. Včasih pridejo avtobusi, pa se morajo vrniti. Največ prihajajo Italijani in Rečani. Tudi pisma prihajajo od povsod, ljudje nas vprašujejo, kako je z našim domom, mi pa moramo odgovarjati po pravici, da še ni tako, kakor bi želeli, da bi bilo.
—	Kaj pa vrh Snežnika?
—	Tudi tam še ni tako, kakor bi hoteli. Trudimo se, pa imamo premalo moči... V »Tovarišu« so tam v Ljubljani zapisali, da so staro italijansko kočo preuredili v sedanjo planinsko zavetišče, pa to sploh ni res! Italijani so imeli tam le nekakšno protiletalsko gnezdo, bistriški šolarji pa so s svojimi rokami naredili to, kar danes stoji. Tudi vojaki so nam veliko pomagali.
—	Koliko prostora imate na
vrhu?
—	Štirinajst postelj. Tam zgoraj je vse zelo preprosto in zasilno. To ni hotel. Mnogi so bili v zmoti, ko so odšli tja na izlet.
—	Kdaj je zavetišče oskrbovano?
—	Le poleti med sredino junija in sredino septembra, a le ob nedeljah in praznikih.
—	Kako visoko se lahko pride z avtom?
—	Do višine 1400 m; nekateri, ki imajo močnejši avto, pa še dobrih sto metrov višje. Zavetišče je v višini 1796 m nad morjem.
—	Koliko ljudi pride na izlet na Snežnik?
—	Letos je bilo na Snežniku, kolikor se jih je podpisalo, okrog 1600 ljudi. Približno vsako leto jih pride toliko. Včasih sto manj, drugič sto več...
—	Je okrog Sviščakov več drugih koč?
—	Lesonit ima svojo, Ilirija tudi, TOK tudi, Transport. Skoraj vsa pomembnejša podjetja in nekaj zasebnikov. Kar lepo naselje, katerim bo dom prijetno središče.
—	So ti počitniški domovi, oziroma koče, odprtega tipa?
—	Kolikor vem, niso. Podjetja jih imajo za svoje delavce.
—	Kaj pa lovske koče?
—	Teh je precej. Na Mašunu, v Leskovi dolini in seveda veliko manjših in idiličnih. Pa tudi te
niso preveč na široko odprte širokemu krogu turistov in izletnikov.
XXX
Tako je na Snežniku. Naravne lepote, gorski mir, izredna flora, gozdne živali, prijetna snežišča, zdravilna samota, krasni razgledi na Kvarner — vse to je še neizrabljeni kapital snežniškega področja. Prizadevanje planinskega društva vsekakor ne moremo in ne smemo zametavati, vendar pa nikakor ne more biti društvo, ki je dokaj šibko tako po številu kakor tudi po denarni moči, edino, ki bo skrbelo za turistični razvoj teh gora.
Samo s skupnimi napori je mogoče na Snežniku kaj doseči! To, kar imajo, je seveda osnova in zato se morajo za to osnovo zanimati prav vsi, tako planinsko društvo, kakor tudi podjetja, ki imajo domove in pa seveda turistično društvo, ki je tudi zainteresirano, da se snežniško področje odpre svetu in turizmu.
Da za kočo na Sviščakih ni dovolj denarja, je pravzaprav precejšnja sramota, če so planinci toliko naredili z lastnimi rokami, je pravzaprav dolžnost bodisi občine ali podjetij, da planincem pomagajo, da dom dokončajo, hkrati pa da se domenijo, kako ga bodo potem čim bolje izrabili in privabili vanj čim več ljudi, ki bodo lahko uživali lepote snežniškega pogorja poleti in pozimi.
Trgovina naj pomaga gostinstvu
O bistriškem gostinstvu smo slišali malo pohvalnih bssed, zato smo prepustili bssedo direktorju podjetja, tovarišu Stanislavu Poljšaku, da nam pove, kaj meni o delu svojega podjetja in o njegovih težavah in perspektivah.
—	Najprej naj Dovem. da občini ne delamo več zgubs, kakor je bilo včasih. Kar se tiče nrofita, pa lahko rečem, da je, čeprav ne pretirano velik, a vendar ..
—	Mi lahko naštejete vse vaše obrate?
—	Veliko jih je. Nainrej hotel »Zmaga«, ki ima 40 ležišč v kategoriji C. Ima tudi restavracijo. D~usa ie »Soča«, kjer je kavarna in restavracija. Tretja je kavarna »Turist« poleg biroia pravzanrav biro ooles kavarne. Kjer se ustavljal avtobusi, je gostilna »Triglav«; na kolodvoru pa je naš bife.
—	Pogosto se s1 !ii, da so cene pri nas zelo visoke?
—	S°veda niso pretirano nizke, najcenejše je v »T-ielavu«, v starem mastnem sredšču, naidražje pa v »Zmagi«. Primerjali smo naše cene s cenami v sorodnih lokalih na poti mpd Liubljano in Reko. pa smo usotovili. da nismo pri nas naidražji in da so cene pač take, kakršne so drugje.
—	Lepo je slišati, da se je vaše podjetje izkopal iz naihujših težav. kar pa s°veda naib-ž ne pomeni, da je težav s tem konec?
—	Nikakor ne! Še marsikaj bomo morali urediti.
—	Slišati je, da obstojajo težnje in predlogi, da bi se združili s tr-
govskim nodjetjem »Ilirijo«, saj se je to podjetje takorekoč že lotilo sorodne dejavnosti...
—	Da, to podjetje v svojih dsli-katesah prodaja veliko alkoholnih pijač. To naj bi b'le pravzaprav zajt~kovalnice, a kolikor vem, tam prodajajo tudi veliko a'kohola. Morda bo do združitve tudi prišlo, trenutno o tem ne bi mogel povedati nič gotovega. To je seveda stvar obsh dalovnih kolektivov in občine. »Ilirija« je močna, lahko bi na nek način pomagala gostinstvu.
—	Govori se, da bi v »Soči« uredili tudi hotelske sobe. Je kaj možnosti za to?
—	Ko so »Sočo« gradili, so mislili na hotelske sobe, potem pa so vse tako uredili, da imamo sedaj tam stanovanja. Vel ka škoda je, da je v »Soči« le gostinski obrat in ne tudi hotel.
—	Kakšne gastronomske specia-litete lahko nudite svojim gostom?
—	V »Zmagi« so to ribe. Tudi rake imamo, le bolj malo. V sezoni smo prodali celo tono rib. Tudi s°-daj jih lahko dobimo, če kdo žel:.
—	Imate kakšno bistriško posebnost na zalogi?
—	Krompir, kuhan v zelnici. To je bistriška specialiteta.
—	Kaj je z motelom.'? Bili b; verjetno veseli, če bi se tak obrat nekoč priključil vašemu podjetju. Gotovo bi bila to najboljša rešitev
—	Seveda! Toda motel je daleč in vedno bolj daleč! Ostaja samo še perspektiva.
- prezanimivi kraj
Podgrad
Težave z Acovo gostilno — Biro lepo napreduje
Ce bi vprašali Ljubljančana, kje je Podgrad, bi nas najprej debelo gledal, potem pa odkimal. Tudi v Postojni bi malokdo vedel za ta mali kraj ob cesti, ki v ravni črti seka gričevje med Cičarijo in Brkini.
Prva znamenitost tega kraja je to, da leži natanko na pol poti med Reko in Trstom. Pravijo, da so se nekoč tu ustavljale kočije, ki so hitele na zvezi med tema dvema mestoma in da so tu menjali konje. Danes ni več kočij in ne konjev, v Pcdgradu pa bi si morda kak av-tomobilist nalil bencina, pa si ga ne more, ker ni črpalke. Ne tam in ne daleč naokoli.
Namesto črpalke pa je na voljo gostilna. In to ne navadna gostilna, temveč taka, kjer je jedilni list drobno natipkan, kjer je različnih jedi na pretek. To je gostilna, o kameri gre upravičen sloves daleč naokoli, ne le po bistriški občini, temveč tudi čez mejo.
Aco, ki je »komandant« te pomembne postojanke, nudi svojim gostom izbrana jedila, izbrane pijače in streže v vseh jezikih. Saj ima jedilnike napisane ne le v italijanščini in nemščini, temveč celo v nizozemskem in madžarskem jeziku.
Ko smo se minule dni pogovarjali z Acom, smo ugotovili marsikaj žalostnega, predvsem pa to, da bo go-tiina zapr'a. Postoinska medobčinska sanitarna in tržna inšrekclja sta izdali ukaz, da mora Aco zapreti vrata lokala in urediti določena stvari v svoji gostilni. Kai je pri Acotu narobe? Pravno, da je pod v točilnici tako zanič, da ga moraio zamenjati. Točilna miza naj bi bila neprimerna in Dremalo mode~na, razen tega pa gostilna nima urejemh sanitarij. vsaj ne tako, kakor bi terjal velik promet. Ne bi se souščali v U5o*ovitve in ukaze inšpekcije, ta posluje kakor nač posluje v večje in maniše zadovoljstvo občanov, eno pa je res:
ni prav, da je tako dobra gostilna. ena najbolj priljubljenih v Slnveniii — kra+komaio zaorta?
Vzroki so s°vpda globoko in glavno ie, da le hiša. v kateri ima Aco svojo eostilno, stara in neosk-bova-na. H:ša ni niegova last, temveč naj bi se brigalo o njej Stanovanjsko podjetje v Bistrici. To podjetje je pripravljeno prispevati za obnovo in ureditev hiše tako milo de-naria, da se SDloh ne izolača govoriti o niem. V drugih občinah so te stvari drugače ureiene in so stanovanjska podjetja bolj stanovanjska in če že upravljajo določene stavbe in pobirajo najemnino, hiše tudi ureiujejo.
V vsakem primeru, naj bo več ali mani pravice na Acovi, inšpekcijski ali ot~črnski strani, tako ne gre »podpirati« zasebno gostinstvo. prf-dvs°m pa ne tako gostilno, ki občini donaša kar lene d^narce. Kaj msniio liudje v naši občini o tej gos'ilnj in o n;enem »komandantu« najbolie ilustrirajo besede, ki jih ne sliš:mo redko:
— Dajte Acotu »Sočo« v Trnovem. pa boste videli, kako dobra gostilna bo to in koliko bomo vsi imeli Ob njej dobička in zadovoljstva!
Pustimo to in se sprehodimo sem ter tja po Podgradu. Upajmo, da gostilna ne bo dolgo zaprta, da bodo vsi zainteresirani našli skupni jezik in rešili celo več, da bodo vsi zadovoljni, predvsem pa popotniki,
Podgrajskl jean Gabin — gostilničar Aco.
ki bodo gostilno najbolj pogrešali.
Potrkali smo v prvem nadstropju hiše, kjer-je spodaj gostilna. Na vratih je napis, ki nam pove, da vstopamo v turistični biro. To je podružnica bistriškega! Podgrad je tako prometen kraj, da se je izplačalo tam postaviti turistično postojanko.
Besedo ima tovariš Štefan Bav-daž, turistični delavec iz Podgrada in vod!a biroja.
—	Kdo vse se vozi po vaši pozabljeni cesti?
—	Cesta je res pozabljena, ker jo tako malo popravljajo, da lahko rečem — skoraj nič. Ce je že pozabljena od nas, pa ni od tujcev, ki se vozijo po njej v velikem številu. Tod mimo potujejo predvsem avtomobilisti iz zahodne Evrope, ki pridejo čez Italijo in gredo naravnost v Dalmacijo. Predvsem so to Angleži, Francozi in gostje iz Beneluksa.
—	Koliko nočitev ste imeli letos v vaših zasebnih sobah?
—	Okrog 2.800. To je lep rekord za Podgrad. Koliko smo morali ljudi poslati v sezoni naprej ali nazaj, ker nismo imeli prostora.
—	Koliko zasebnih leži&č imate?
—	Štiri inštirideset v drugi in prvi kategoriji. To ni veliko, a število počasi le raste.
—	Dejavnost vašega biroja?
—	Posredujemo potne liste in vi-ze. Sobe. Menjamo denar. In dajemo najrazličnejše informacije. Saj popotnike vse zanima.
—	Katere jezike govorite?
—	Italijansko in nemško. Tudi francosko in če je treba se ne ustrašim poljščine, madžarščine in češkega jezika. Včasih sem precej potoval, pa je marsikaj ostalo.
—	Ali mnogi zahtevajo bencin?
—	Od Matuljev do Kozine ni nikjer črpalke. Kolikokrat me nadlegujejo zaradi bencina. Tu pri nekem mehaniku včasih dobimo kak liter, da rešimo potnika. Leta 1926 je tu bila črpalka, sedaj pa, ko je avtomobilov stokrat več, je nimamo ...
—	Odlike vašega kraja?
—	To je eden najbolj zdravih krajev na Slovenskem. Sem so prihajale komisije iz Golnika in ugotavljale, da je naša lega med dvema morjema idealna za jetične. Skušali so najti prostor zanje, pa nič. Ni prostora, ni denarja. To je velika škoda!
DOPISUJTE V »SNEŽNIŠKE RAZGLEDE«!
Vabimo in prosimo vse naše bralce, da sodelujejo v našem listu s prispevki in obvestili! Pišite in poročajte nam o prizadevanjih, uspehih, težavah in nepravilnostih v vašem kraju. Čeprav je značaj našega lista pretežno turistični, vendar bomo skušali obravnavati vso problematiko v naši občini.
Uredništvo
ftmmtfmiit
»semiSBifiri - s u i s i
Posnetek iz Podgrada. Središče vasi: turistični urad in Acotova gostilna.
Pogovor o - kislinah in turizmu
Kratica TOK pomeni v našem kraju in v vsej občini kratico, ki označuje dober poslovni uspeh. Res je, da ima tovarna izjemen položaj v naši državi, saj je takorekoč edini proizvajalec organskih kislin, predvsem citronske, mlečne In vinske ter še nekaterih drugih sorodnih izdelkov.
Tovariša direktorja Jožeta Bub-nlča smo naprosili za razgovor in rad se je odzval našemu povabilu.
—	Poslovni uspehi v tekočem letu?
—	Dobri. Zadovoljni smo! Čeprav smo imeli za kakih dvajset odstotkov večji plan, smo vendarle imeli za 36 % večji dohodek. V prvih devetih mesecih tega leta smo vse presegli, plan in dohodek!
—	Vzroki za tako poslovanje?
—	Razlogov je več, predvsem pa se mi zdi, da je bila najpomembnejša produktivnost. Imamo podatke, da se je produktivnost povečala za celih 38%. Razen tega smo imeli v tem času manj izpadov zaradi električne energije. Prejšnja leta nas je vedno skrbelo, kako bo s tokom in pogosto smo imeli precejšnje izgube zaradi tega,
—	Se Je obnesla kurjava pod kotli z mazutom?
—	Seveda, saj je prihranek precejšen. Pri kilogramu pare prihranimo dva in pol stara dinarja. Razen tega imamo sedaj lasten industrijski vodovod, to sem prej pozabil omeniti, manj imamo sedaj težav z vodo.
—	Je res, da imate v planu za proizvodnjo citronske kisline zapisano številko 1500 ton?
—	Za sedaj izdelujemo po pet-stopetdeset ton. Toda do prihodnjih dveh let se bomo že morali povzpeti do številke, katero ste omenili.
—	Reforma? Investicije?
—	Vse investiramo iz lastnih sredstev kar pa je posojil, odplačujemo vse v redu, bolj kakor
Tretji trnovski „tekmec\
Sredi bistriškega Trnovega so na trgu trije gostinci, ki so si med seboj takorekoč v poslovnih laseh. Prva je restavracija »Soča«, druga Je takoimenovana »Ilirijina« zajtrkovalnica in tretja gostilna Andreja
Urbančiča. O tem, kdo komu jemlje goste, so mnenja deljena, eno pa je res, da je zajtrkovalnica v najbolj ugodnem položaju; saj to sploh ni niti gostilna, niti bife, niti restavracija, pa vendarle se tam na tanko in debelo največ toči — alkohol.
Zavili smo v gostilno Andreja Urbančiča ali po domače k Matetu. Sedanji lastnik je prevzel gostilno petintridesetega leta in jo potem ponovno odprl pred devetimi leti. Kraj je tak, da se kar ponuja! Popotnik prav na tem trgu vstopa v Bistrico oziroma v Trnovo in tu se mora na hitro odločiti, »Soča« ali zasebnik ali pa zajtrkovalnica. Nepoučen bo verjetno treščil na parkirišče zasebnika, ker je najbolj pri roki.
—	Kako gre kaj? smo vprašali gospodarja, ki je prisedel.
—	Gre, kakor gre. A zdi se mi, da gre nazaj tole naše gostinsko udejstvovanje...
—	Tarnate, pa imate venomer polno gostilno, vaš termometer je preveč občutljiv...
—	Saj je polna, saj ne rečem, a vendar...
—	Po čem je pri vas vino?
—	Prodajam ga po 550 starih dinarjev (za liter). To ni preveč, saj so drugi raje dražji, kakor cenejši. Moje vino je dobro, ker ga kupim od zasebnika, kar »državni« ne sme. Zato je njihovo vino morda cenejše kupljeno, a ni tako dobro. To vsi pravijo.
—	Koliko stane pri vas najboljše kosilo?
—	Dobro; najbolje kosilo stane kakih enajst novih dinarjev. Imamo pa precej drugih boli cenenih jedi: jote, mineštre in paštašute.
—	Ob cesti ste namestili reklamne napise, vam je to kaj pomagalo pri pridobivanju gostov?
—	Seveda je. Poznalo se mi je. To nI bil vstran vržen denar. Veliko tujih gostov pride kar z naslovi in priporočili. Najboljša reklama je glas o nečem, kar gre od ust do ust. Kolikokrat se je zgodilo, da so eni jedli, drugi so pa zunaj čakali, da bodo prišli na vrsto.
—	Nekaj le slišati, da pripravljate tudi sobe za tujce?
—	Razmišljava z ženo in ne veva kako in kaj naj ukreneva. Veliko dela bo s turisti, to veste. Ce bi se že lotila bi imela kakih 10 do 12 ležišč. To ie kar dovolj. Investirati bo treba, a izplačalo bi se, saj bi eoste zadržal ne le na večerji, temveč tudi na zajtrku. Nekaj bomo vsekakor naredili.
—	Ne bi mogli storiti tako, da bi imeli razen sob še avtomobilsko pralnico in mehanično delavnico. Saj pralnico že imate, le zaprta je bolj pogosto kakor odprta ...
—	Tudi laz se ležim na njo. Zet se vse premalo zanima za to donosno turistično vejo. Se bo že treba pomeniti. Prav sram me je, da je tako. Tudi garaže bi imel, če bi bilo vse v redu.
—	Kako to. da je pred vojno delalo v Bistrici in Trnovem okrog 40 gostiln, sedaj pa znatno manj.
—	Bilo jih je 43 in vse so bile zasebne. Bili so drugačni časi! Mnogo manjše so bile zahteve, tako s strani nadzornih organov, kakor tudi s strani potrošnika, pa tudi sami gostilničarji niso imeli namena toliko zaslužiti kakor danes. V tistih časih je bilo veliko močnih sejmov, kjer se ie zbiralo na tisoče liudi. Takrat so gostilne — delale!
—	Kai menite o svojih »konkurentih« na tem trgu?
—	Težko je govoriti o niih. »Državni« prenerodno noslulejo. Imajo preveč osebla, to lih preveč stane. Ni lahko biti »državni« gostinec. Kar se pa tiče zajtrkovalnice pa to ni najboli prav, ker se jim omogoča, da poslujejo kakor gostilna — vendar rentabilnejše.
marsikatero drugo podjetje. Reforma nas ni presenetila, postavila nas je v položaj, ki nam ni bil tuj...
—	Je izvoz narasel?
—	Da, vsekakor; predvsem izvoz v konvertibilno področje. V države z »močno« valuto izvažamo za polovico več kakor prej!
—	Kakšno tradicijo ima vaša tovarna?
—	Letos je minilo deset let, odkar se ukvarjamo s kislinami. Mlekarno pa imamo že celih sedemdeset let.
—	Nameravate število izdelkov tovarne še razširiti?
—	Moramo. Zato vlagamo velike napore v naš razvojni sektor, saj dajemo dva odstotka od osebnih dohodkov za pospeševanje te dejavnosti.
—	Kam izvažate?
—	Na otok Malto, v Francijo, na Nizozemsko, Finsko, v Izrael, Kolumbijo in še v nekatere druge države. Veliko jih je na našem seznamu, saj so izdelki taki, ki so zelo iskani tako doma kakor tudi v tujini.
—	Kako napreduje rekonstrukcija tovarne?
—	Napreduje. Vztrajamo. Delamo. Menim, da bo prihodnje leto ob takem času končana rekonstrukcija in modernizacija.
—	Kaj pa cene, jih boste znižali?
—	Vprašanje znižanja cen je vprašanje uspešne modernizacije celotnega podjetja.
—	Kaj pa standardi?
Lovci,
„mrcina",
Letos so se kmetje iz okolice Snežnika znašli pred težko nalogo. Divjad, ki vsako leto napada njihova polja, žre in uničuje posevke, ni pozabila priti na njive niti letos. Pridružil pa se jim je tudi medved in naredil veliko škodo na sadnem drevju, posebno slivah. Po prejšnjih predpisih so morali kmetje prijaviti škodo v osmih dneh. no sedaj pa so predpisi malo bolj razumni in velja, da v 15 dneh še vedno lahko prijavijo škodo.
Toda letos niso vedeli, na koga naj se obrnejo. Med zveznim zakonom o lovstvu in republiškim zakonom j° minilo eno leto, in tako ni predpisa, ki bi urejal tudi vprašanje, kdo je kriv za škodo, ki jo pozvročijo divje živali na polju.
Kmeje so se naposled odločili in tožili lovski družini Ilirska Bistrica in Zemon. Tako je na občinskem sodišču Ilirska Bistrica 20 tožb proti lovski družini Ilirska Bistrica in 12 tožb proti lovski družini Zemon. Na področju lovske družine
—	Lahko vam povem, da bodo naši izdelki po prvem januarju 1967 po JUS. Sami veste, da to pomeni strogo nadzorstvo nad kvaliteto!
—	Do turizma v vaši občini prav gotovo niste ravnodušni.
—	Seveda, saj oskrbujemo naše kraje in del kvarnerske riviere z mlekom. Koliko mleka prodamo v Opatiji, to je pravzaprav nekakšen barometer tamkajšnje sezone Mleko izvažamo tudi v Trst.
—	Kaj menite o turistični politiki v naši občini?
—	Ce je kakšna politika, je še premalo poudarjena. Vse preveč turist, ki potuje tod mimo, zahteva od nas in vse premalo mu sami nudimo. No, položaj se je v zadnjih dveh letih resno izboljšal.
—	Kaj menite, da še manjka?
—	Parkirnih prostorov na primer še ni dovolj. Premalo je reklam, ki bi silile popotnika, da bi se ustavljal. Trgovine so zaprte ob nedeljah, ko bi bilo najbolj potrebno, da delajo. Ne marajo denarja! Trgovine prodajajo marsikaj, zdi pa se mi, da ne vedo najbolje, kaj pravzaprav turist najbolj rabi in želi.
—	Kaj bi vi storili na področju turizma?
—	Treba je ljudem pomagati, jih kreditirati. Ne le velike in močne, temveč tudi male in šibke, ki imajo voljo do dela. Za turizem je treba imeti žilico in ljubezen, brez tega ni nič. Take ljudi moramo najti in jih podpreti. Bati pa se je treba tistih, ki se vtikajo v turizem, pa jih je takorekoč sram kaj prodajati na vidnem mestu. Turizem ni sramota! To je gospodarstvo.
kmetje in zakon
Ilirska Bistrica je divjad kmetom naredila škode med 29,000 in 160 tisoč dinarj', kmete s področja lovske d-užine Zemon pa so divje živali oškodovale med 27.000 in 90 tisoč dinarji.
Lovci so se izgovarjali, da nimajo denarja, razen tega pa so trdili, da medved ne prihaja iz njihovega lovišča, ker ga tu sploh ni, ampak, da se mrcina privleče iz gojitvenega lovišča »Jelen«. Lovci pravijo šs. da oni od medveda itak nimajo nič. ker ga ne smejo odstreliti. Navedli so tudi primer lovca, ki se je zmotil in ustrelil medveda, pa se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem.
V tem primeru kmetom s Snežnika res ne preostane drugega, kot da se postavijo pod slive in dan in noč pregovarjajo kosmatinca, seveda pa mu pri tem ne smejo storiti nič žalega. ker bo sicer njih prijel zekon. Zver je namreč strašansko požrešna in polomi celo sto dreves v noči.
POZOR, REŠEVALCI NASE KRIŽANKE! Skandinavska križanka, katero priobčujemo na zadnji strani naše prve številke je nagradna. Denarne nagrade, katere bodo prejeli izžrebani reševalci, so naslednje: 1. 10.000 S din, 2. 6.000 S din in 3. 3.000 S din. Rešene križanke naj reševalci pošljejo ali prinesejo osebno v uredništvo lista Turistični biro v ilirski Bistrici najkasneje do 6. januarja 1967. Izid žrebanja bo objavljen v naši prihodnji številki
Največ je bilo prometnih prekrškov
Sodnik za prekrške ima letos z našimi občani manj dela, kot pa ga Je imel prejšnje leto. Lani je obravnaval 820 kaznivih dejanj, leios pa (do srede decembra) 860. Čeprav pa je številka večja, pa povečanje
kaznivih dejanj ne gre na račun naših občanov, ampak predvsem na račun prometnih prekrškov, ki pa iih zagrešijo motorizirani turisti.
Sodnik za prekrške, Slavko Pav-lovič, je dejal, da upada število
kaznivih dejanj na račun javnega reda in miru, pač pa se je nekoliko povečalo kršenje odloka o javnem redu. Tu ne gre za razgrajače, pijance ali nasilneže, ampak za ljudi, ki ne spoštujejo občinskih odredb o prepovedi reje domačih živali in pa za neupoštevanje odlokov o ureditvi mesta. Sodnik za prekrške je imel tudi več dela s kaznovanjem šoferjev, ki so imeli z ozirom o najvišji dovoljeni obremenitvi tovornjakov, svoja vozila preveč naložena.
Zanimiva pa je bila obravnava pri sodniku za prekrške, ko so na zagovor poklicali delavce GG Postojna iz obrata Ilirska Bistrica na Mašunu, kjer so ob deževnem vremenu igrali karte za visoke denarje. Menda je bilo v teh »kvarto-pirskih krožkih« lahko zaslužiti ali izgubiti tudi po 100.000 dinarjev na večer. Delavci so se zagovarjali, da so kvartali iz dolgega časa, ker jim uprava za primer deževnega vremena ne preskrbi druge zabave, na primer šaha itd.
Največ pa je bilo seveda prositi nih zadev. Po mnenju sodnika za prekrške pride največkrat do nesreč zaradi neupoštevanja varnostne razdalje. Sodnik namreč ugotavlja, da je v večini primerov moral na akt zapisati prav ta cestno-pro-metni prekršek.
Ena črpalka je res premalo!
Turisti, zlasti tisti iz Slovenije, ki potujejo proti Reki, se skoraj vedno ustavijo na bencinski črpalki v našem mestu. Zlasti šoferji, ki potujejo na daljšo relacijo. To je namreč zadnja Petrolova bencinska črpalka na reški cesti in marsikateri šofer je prepričan, da je Petrolov bencin drugačen, kot je na primer bencin podjetja INA.
Crpalkar Drago Jaklič nam je povedal, da imajo v sezoni polne roke dela.
Poleti v enem dnevu stočimo okrog 1.500 litrov navadnega bencina, 3.000 litrov super bencina in 2.000 ltirov nafte. Pozimi je številka precej nižja, razen pri nafti, ki jo prodajo 3.000 litrov. Pozimi prodajo le okrog 1.000 litrov navadnega bencina in le 600 litrov super bencina, ker slednjega največ kupujejo tujci.
—	Se vam zdi, da se ljudje ustavljajo pri vas, ker ste zadnja Petrolova črpalka na tej relaciji?
—	Ne vem, vendar pa doli proti Reki bencinske črpalke niso tako opremljene. Težko je najti črpalko z napravo za merjenje in polnjenje zračnic, razen tega pa mi vsakogar še povprašamo, če potrebuje olje, vodo in obrišemo vetrobran-sko steklo. To pa ne naredijo povsod na cesti ob morju. Avtomobill-sti znajo spoštovati majhne usluge!
Samopostrežba: dobro in prav!
Tri mnenja o novi samopostrežni trgovini
V torek, 6. decembra so odprli prvo samopostrežno trgovino v Ilirski Bistrici. Mimogrede smo povprašali nekaj gospodinj, kaj menijo o tej pridobitvi.
JULIJANA REBEC, uslužbenka. — Prvič sem v samopostrežni trgovini, sicer sem bila prej že enkrat pa nisem kupovala. No, kaj naj rečem? Seveda mi je všeč, ker si hitro na vrsti in si sam izbereš artikle. Boljše se lahko izbira, okusneje je zloženo, še posebej pa mi je všeč, da je tako lepo embalirano.
ZLATIJA ČIRKOV, gospodinja. — Odkar je trgovina odprta, sem stalni gost. Vsak dan sem tukaj in seveda sem zadovoljna. Vse se mi zdi tako pripravno, priročno in nasploh lepo.
ALDA MAJDEVEC, prodajalka. — Prvič delam v samopostrežni trgovini. Se posebej se je težko privaditi na delo pri blagajni. Počasi gre od rok. Sicer pa me delovni čas ne moti. Eni imajo deljen delavnik, drugi pa enoten, pa se vsi zvrstimo.
Samopostrežna trgovina ima vsak dan okrog pol milijona starih dinarjev prometa, pa še 50 tisočakov v bifeju.
Sredi mesta jo trgovsko podjetje »Idrija« pred kratkim odprlo novo samopostrežno trgsvlnn
Beseda o krompirju in slivovcu ...
Naša kmetijska zadruga se letos lahko pohvali z dobrimi rezultati, ki so jih dosegli na področju kooperacije z vaškim prebivalstvom. Predvsem gre za kooperacijo s kmeti pri vzre-ji piščancev, pri proizvodnji mleka in pa vzreji pitane živine.
Najboljše rezultate je bistriška kmetijska zadruga dosegla pri pi-ščancih-brojlerjih. Kmetijska zadruga ima sedaj pogodbe s 40 kooperanti, ki spitajo letno okrog 400.000 do 500.000 pohancev (v štirih turnusih). Z vsakim piščan-cem-pohancem zaslužijo kmetje po 90 do 100 dinarjev čistega dobička.
Kmetijska zadruga v kooperaciji »naredi« tudi do milijon litrov mleka, medtem ko milijon litrov mleka kmetje naše občine prodajo na svojo roko. Kmetijska zadruga pa proizvede v svojih hlevih še pol milijona litrov mleka. Za vsak liter dobijo kmetje-koope-rantje po 91 dinarjev za liter, če ima mleko 3,6 stopenj tolščne vrednosti.
Manj se naprezajo pri kooperaciji s kmeti, ki vzrejajo pitano živino. Vsega skupaj so lani v kooperaciji vzredili 130 telet, ker kmetje teleta prodajajo raje drugim kupcem.
Direktor kmetijske zadruge Ivan Popit se je pohvalil tudi z drugimi oblikami kooperacije. Na vprašanje, zakaj letos kmetijska zadruga ni odkupila krompirja od kmetov, je povedal, da so odkupovali letos le od tistih kmetov, ki so spomladi podpisali pogodbo za odkup krompirja. Ker je letos krompirja preveč, pa so naši kmetje hudi, sicer neupravičeno, na kmetijsko zadrugo.
— Lani, ko je bila cena krompirju visoka, pa nihče ni hotel
prodajati krompirja nam — je dejal direktor Ivan Popit — zato smo bili letos primorani skleniti s kmeti pogodbe. Sicer pa je situacija v teh krajih vedno enaka. Eno leto je krompirja preveč, drugo pa premalo.
Zakaj pa kmetijska zadruga ne odkupuje slivovca, ki ga proizvajajo kmetje, pa je direktor dejal, da je proizvodnja slivovca premajhna, razen tega pa so analize v nekaterih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo alkoholnih pijač, pokazale, da je v slivah sicer dovolj sladkorja, vendar so premalo mesnate.
—	Toda slivovec, ki smo ga pili v Premu je odličen?
—	Ne vem, morda ste naleteli na dobrega; vem pa da nekateri kmetje za kuhanje uporabljajo nezrelo in slabo sadje. Za kuhanje dobrega slivovca pa bi morali uporabljati le najboljše, izbrano sadje.
Sicer pa se je kmetijska zadruga po razformiranju kmetijskega industrijskega kombinata znašla v težavah. Kmetijstvo je bilo sicer že prej na psu, tako v kmetijskem industrijskem kombinatu, kakor v kmetijski zadrugi, vendar so v dveh letih, odkar KIK ne obstoja več, uspeli spraviti kmetijsko zadrugo pokonci, tako da so že lani dali 36 milijonov starih dinarjev v sklade, letos pa nekaj manj — 20 milijonov.
Kmetijska zadruga je od prejšnjih kmetijskih zadrug prevzela
tudi nekaj nerentabilnih kmetijskih površin, ki sedaj pri kmetih vzbujajo hudo kri. Tako je nekdanja KZ Knežak hotela na pašniku Milanje urediti nekakšen vzorni pašnik, toda tam ni ne vode in ne ceste, tla so plitka, suša je, vsako gnojenje pa bi bilo nesmiselno. Te površine je treba sedaj zamenjati nazaj, razen tega pa je treba urediti tudi lastnin-
ska vprašanja za zemljišča, ki so jih odkupile nekdanje kmetijske zadruge, niso pa uredile vprašanja lastništva.
Ob koncu je direktor kmetijske zadruge še potarnal, da je z našimi kmeti precej težko delati, ker sami raje vozijo na reški trg, razen tega pa pridejo tudi podjetja z Reke, ki se oskrbujejo naravnost od kmetov.
Gnezdo starih hiš: vasica Prem. kjer je bil rojen Dragotin Kette
Beseda s tovarišem Lojzetom Stegujem . . .
Trgovine bomo modernizirali
Sicer pa je direktor Stegu obljubil, da se v njihovem podjetju trudijo, da bi izboljšali zaloge, vendar nakupovalci često z Reke ali iz Ljubljane pridejo praznih rok. Tudi tam nimajo dovolj raznovrstnih izdelkov.
—	Menimo pa, da se bo stanje tako za nas, kakor tudi za potrošnike dokončno uredilo, ko bomo modernizirali mrežo naših trgovskih poslovalnic in uvedli specializacijo. Poslej bodo prišli na račun tudi zahtevnejši kupci, seveda pa prav vsega, kar je mogoče dobiti, v trgovskih hišah v velikih mestih, pri nas v Ilirski Bistrici tudi takrat ne bo mogoče dobiti. Trgovsko podjetje je že storilo prvi korak za modernizacijo in specializacijo svojih trgovin. To je samopostrežna trgovina (prva v Bistrici) pri pošti, ki smo jo odprli pred nekaj dnevi. Razen oudelka z delikatesami in bifejem, je tu še 200 m2 velik prostor za prodajo najrazličnejšega špecerijskega blaga. Ta trgovina je podjetje ■ Ilirijo« veljala 200 milijonov starih dinarjev.
V Bistrici radi potarnamo, da v naših trgovinah ni mogoče dobiti cele vrste stvari, ki bi jih sicer želeli. Navadno pravimo, da moramo vse kupovati na Reki, v Ljubljani ali celo v Trstu. Naprosili smo direktorja trgovskega podjetja »Ilirije«, da bi pojasnil, kaj in kako bodo storili, da bi zadovoljili želje svojih potrošnikov.
Direktor Lojze Stegu se je rad odzval povabilu:
—	Kritike na račun izbire v naših poslovalnicah po mojem mnenju pridejo od nekaterih ljudi, ki imajo višji standard od ostalih. Ti si potlej lahko privoščijo tudi raznovrstne specialitete, ki so dražje. Toda pripomniti moram, da pred vojno, kljub temu, da je bila med privatnimi trgovci velika konkurenca, v Ilirski Bistrici ni bilo mogoče dobiti prav vsega, kar je bilo na razpolago v veleblagovnicah v Trstu ali na Keki. Tudi takrat so ljudje po posebne stvari potovali v večja mesta. Podobno pa"je seveda danes, s to razliko, da se danes ljudje zaradi taca pritožujejo, prej pa se niso.
Toda to je le začetek! Pred nekaj dnevi so začeli gradnjo nove samopostrežne restavracije med Trnovim in Bistrico, kjer bo zrastel drugi bistriški potrošniški center. Tu bo 600 m2 prodajnega prostora, hiša pa bo stala 120 milijonov dinarjev. Pravijo, da jo bodo gradili vsega 4 mesece, tako da bi bila ta samopostrežba nared že sredi prihodnjega leta. V stavbi bo samopostrežna špecerijska trgovina na 150 m2, drugih 150 m2 pa so namenili za modno trgovino z lahko konfekcijo. Ves ostali prostor bodo skladišča, sanitarije in kurilnica.
V tistem koncu Bistrice, kjer bodo gradili to samopostrežno trgovino, je sedaj poslovalnica »Zarja«. »Zarjo« bodo izpraznili in vanjo preselili drogerijo, ki je sedaj v stari hiši na Titovem trgu. Prav tako se bo iz dosedanjih prostorov »Mode« na Prešernovi ulici preselila tamkajšnja poslovalnica v novo samopostrežno trgovino. Na Prešernovo cesto pa bodo prenesli poslovalnico »Steklo« iz Bazoviške ulice.
Tako bodo na Prešernovi cesti prodajali steklo, porcelan, plastične izdelke in mase ter kemikalije; z vsemi temi artikli se bistriška trgovina ni mogla pohvaliti.
Sicer pa bo »Ilirija« prihodnje leto odprla nove poslovalnice še v Trnovem; poleti bodo zgradili market na 300 kvadratnih metrih v bližini restavracije »Soča«. Prav tako imajo za prihodnje leto v načrtu adaptacijo špecerijske trgovine v Podgradu, v prostorih bivše podofi-cirske menze, ki pa bo delala na principu klasične trgovine. V tej trgovini bo tudi bife, preureditev pa bo veljala 20 milijonov dinarjev.
Ob koncu razgovora smo povprašali direktorja trgovskega podjetja o naraščanju prometa, ker bo pač nekdo moral kriti vse te investicije. Dejal je, da se je promet v primeri s prejšnjim letom povečal od 2,8 milijard starih dinarjev na 3,5 stare milijarde. V prihodnje pa v »Iliriji« ne računajo s povečanim prometom na račun domačinov, ampak menijo, da bodo promet povečali tuji kupci, ki vsak dan trumama potujejo skozi Ilirsko Bistrico.
Pero Pavičevič
Rad imam nogomet
Zadnji dan oktobra je bila letna skupščina nogometnega kluba »Ilirija«. Po dolgih letih so tako spet bistriški ljubitelji nogometa dobili svoj klub. Zahvala za ta dogodek gre nebistričanu, vojaku iz Črne Gore Peru Pavičeviču, ki bo po končanem kadrovskem roku igral za prvo moštvo zveznega ligaša Ri-jeka.
— Ko sem prišel v Ilirsko Bistrico, približno pred enim letom — je dejal simpatični Pero — sem najprej povprašal po nogometnem klubu. Dejali so mi, da je bil tu nekoč klub, sedaj pa že dolgo vlada mrtvilo. Poprijel sem za delo in radi so mi sledili. Namah se je zbralo 40 mladih nadarjenih igralcev in nekateri med njimi imajo naravnost odličen smisel za igro. Razen tega je v Ilirski Bistrici veliko zanimanje za nogomet tudi med pripadniki JA. Za treninge sta začela skrbeti kapetan I. klase Tio-sav Marjanovič in poročnik Jovan Ristič, razen tega pa Reka včasih posodi tudi svoj trenerski kader.
Naši nogometaši so se namreč orientirali predvsem na nogometni klub »Rijeko«, ki jim bo pomagala strokovno, pa tudi z rekviziti. Vsekakor se zavedajo, da naloga postati dober klub ni lahka in tako bodo čez zimo trenirali v telovadnici, pozneje v marcu, ko bo zgrajeno nogometno igrišče pri kasarni v Trnovem, pa bodo prišli na travnik. Vojaki bodo namreč zgradili stadion z olimpijskimi merami, otvoritveno tekmo pa bodo najbrž igrali z ligaško enajstorico Rijeke.
Doslej so bistriški nogometaši igrali le eno tekmo. V Pivki so premagali tamkajšnje moštvo s 4 : 1 (2 :1), ki v koprski podzvezi kar dobro kotira.
Spomladi se bodo vključili v drugi del tekmovanja v koprski podzvezi. Koliko so bistriški nogometaši na dobrem glasu, govori tudi dejstvo, da je koprska podzveza predlagala NK »Iliriji«, da bi v primeru dobrih rezultatov brez odigranega prvega dela lahko prešla v zahodno grupo slovenske nogometne lige.
Kratek postanek v Topolcu
Kdaj bo Slomačev kamping?
Ko se turisti dandanes peljejo z avtomobili iz Postojne proti morju, jih na 72 kilometrov dolgi poti pravzaprav ne čakajo nobene turistične »pasti«. Tu in tam se kateri izmed pisane turistične karavane ustavi tudi v naši občini, toda le zato, da si izpopolni zalogo živil in že brzi njegov avtomobil naprej proti morju. Od takšnega tranzitnega turističnega prometa nimamo ničesar ali prav malo, pa tudi turisti so največkrat nezadovoljni.
No, videti je, da bo prihodnjo sezono drugače. Od vožnje utrujeni šoferji bodo svoja vozila lahko zadrževali pri nas in tu tudi razpeli svoje platnene strehe. Prihodnje leto, 1. maja bo namreč odprt kamping v Topolcu.
Zanimivo je, da je prvi prišel na idejo, kako zadržati turiste tudi pri nas, zasebnik. To je Dora Zidar, lastnica gostilne pri Slomaču v Topolcu. Potem ko je Zidarjeva letos za 1. maj špet odprla gostilno (tu je bila gostilna do 1954. leta) in nov lokal še pravzaprav niti ni dobro »shodil«, Dora Zidarjeva skupaj s svojim možem Milanom že razmišljata, kako bi vsaj del turistične reke, ki se vali po glavni cesti, pritegnila k svoji hiši.
—	Za začetek smo se kar dobro odrezali, pravi Milan Zidar, — prvega maja, ko smo odprli gostilno, se je tu kar trlo ljudi. Toda to so bili pretežno domačini, ki so bili tudi pozneje med sezono pri nas v gostilni v večini. Tujci le težko najdejo pot do naše hiše, ker nam cestno podjetje iz Kopra brez pristanka republiškega organa ne dovoli postaviti ob cesti reklame. Tako večina tujcev sploh ne ve, da je v bližini gostišče. Upamo, da nam bodo naposled le dovolili postaviti opozorilo za žejne in lačne, sicer pa bodo drugo sezono po vsej verjetnosti tu že table z napisom za kamping!
—	Kako ste uspeli pritegniti domačine, saj v edini gostilni v Topolcu doslej ni bilo veliko gostov?
—	Veste, gostom je treba nekaj nuditi. Uredili smo igrišče za balincanje, zabetonirali smo 100 kvadratnih metrov veliko ploščo za plesišče, vsako nedeljo poleti igra orkester za ples, razen tega pa je pri nas vedno dovolj prostora. Poleti so mize zunaj in je tu lahko hkrati 120 ljudi. Za 32 gostov pa je prostora v obeh sobah gostilne.
Razen tega Zidarjeva še posebej skrbita za jedačo in pijačo. Kupila sta aparat za določanje števila maliganov v vinu in žganih pijačah, tako da jih pri nakupu nihče ne more pretentati. Med specialitetami pa se lahko pohvalijo z dobrim pršutom, domačim sirom, izbornimi gorskimi olivami, pozneje pa bodo pripravljali tudi toplo hrano. Obljubili so tudi domačo specialiteto — krompir, kuhan v zelnici.
—	Imamo pa tudi domač slivovec, tisti brkinski in brin-jevec, je dodala lastnica.
—	Kaj pa boste nudili tujim in domačim turistom v šo-torišču?
—	Najprej moramo urediti dovoz do kampinga. Pot naj bi šla čez jarek, ki je sedaj v lasti petih vaščanov. Upamo, da se bomo pogodili z njimi in ta jarek zasuli. Tako bodo turisti z avtomobili lahko prišli do 60 arov velikega sadovnjaka, ki ga nam bo dal v najem sosed Milan Koren. Domeniti se moramo le še za odškodnino. Tu bodo turisti lahko postavili svoje šotore. Na svojem svetu pa bomo zgradili vodovod s pitno vodo, sanitarije, tuše in betonsko ploščo za pranje avtomobilov.
Avtobusni promet skozi Bistrico je dokaj gost; kraj je dobro povezan z Reko in Postojno; velika pomanjkljivost pa je, da nimamo avtobusne
postaje
Ivan Kaič
izdelovalec predmetov iz plastičnih mas Ilirska Bistrica — vsem svojim poslovnim prijateljem, potrošnikom mojih proizvodov in prebivalcem ilirskobistriške občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967
Stermecki Djuro
SCetkarstvo
jelšane
vsem svojim poslovnim prijateljem, koristnikom mojih proizvodov in prebivalcem občine moje iskrene želje v NOVEM LETU 1967
Gortner Josip
izdelovanje embalaže ilirska bistrica
vsem svojim poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967
KOLEKTIV
SDK Ilirska Bistrica
Vsem svojim komitentom in prebivalcem občine Ilirska Bistrica srečno in veselo NOVO LETO 1967
KOLEKTIV
Kreditne banke Koper
ekspozitura ilirska bistrica
Vsem svojim komitentom in prebivalcem občine iskrene želje in mnogo uspehov v novem letu
zavod za zaposlovanje delavcev postojna ekspozitura ilirska bistrica
Vsem prebivalcem občine srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1967
1967
srečno
1967
DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
ILIRSKA BISTRICA
URARSTVO
Franc Novak
ILIRSKA BISTRICA
Vsem svojim komitentom prebivalcem ilirskobist-riške občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967
s svoj imi obrati:
SOČA, TRIGLAV, HOTEL ZMAGA, KAVARNA TURIST IN KOLODVOR
Vsem svojim poslovnim prijateljem in obiskovalcem naših obratov mnogo uspehov v NOVEM LETU 1967
DELOVNI KOLEKTIV
avloprevozniškeija podjetja
Transport
ILIRSKA BISTRICA
KOLEKTIV PODJETJA
Mlinotest
AJDOVŠČINA
Vsem poslovnim prijateljem in potrošnikom naših proizvodov iskrene želje v novem letu 1967
opravlja prevozne usluge in popravlja vse vrste motornih vozil
Vsem prebivalcem občine
in poslovnim prijateljem naše iskrene želje
v NOVEM LETU 1967
GOSTILNA
Pri Davorju
ILIRSKA BISTRICA
Vsem poslovnim prijateljem, svojim strankam in prebivalcem občine iskrene želje v novem letu
iviarijan a
PEKARSTVO KNEZAK
Vsem prebivalcem, poslovnim prijateljem, svojim odjemalcem in prebivalcem naše občine najboljše želje v NOVEM LETU
Jožefa Demojzes in Alojz Butinar
gostilni v Podgradu
Vsem poslovnim prijateljem, prebivalcem občine in delovnim ljudem iskrene želje v novem letu 1967
Šajn Frančiška
GOSTILNA NOVOKRACINE
vsem svojim prijateljem, obiskovalcem gostilne in prebivalcem občine najboljše želje v NOVEM LETU 1967
delovni kolektiv
Poslovne
enote
Sežana
NADZORNIŠTVO ILIRSKA BISTRICA TOMŠIČEVA 14 IN ELEKTROSERVISNA DELAVNICA
ISKRENE ZELJE IN MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1967 VSEM ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE IN SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM

Z GASILSKIMI DRUŠTVI
Za pomoč in razumevanje vsem občanom iskrena hvala
V novem letu 1967 naše iskrene želje Ce bo treba, pokličite na pomoč!
AVTO-MOTO
DRUŠTVO
ILIRSKA BISTRICA
Vsem voznikom motornih vozil in prebivalcem občine najboljše želje v NOVEM LETU 1967 S svojimi uslugami se še vnaprej toplo priporoča
GOSTILNA
JCacme foanla
»3x1 Acolu,«
Vsem svojim poslovnim prijateljem in prebivalcem
ilirskobistirške občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967
Za obisk se še vnaprej toplo priporočam
Občinski sindikalni svet
ILIRSKA BISTRICA
S SVOJIMI SINDIKALNIMI PODRUŽNICAMI
Vsem prebivalcem občine in delovnim kolektivom ilirskobistriške občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967
Kino
SVOBODA
Ilirska Bistrica
Zeli vsem obiskovalcem
kino predstav in prebivalcem občine srečno in uspehov polno NOVO LETO 1967
DELOVNI KOLEKTIV
GOSTILNA
U/bančič Andrej
ILIRSKA BISTRICA
Vsem prebivalcem občine, svojim poslovnim prijateljem in obiskovalcem iskrene želje in mnogo uspehov v novem letu 1967
tovarne
organskih
kislin
ILIRSKA BISTRICA
I_______________________ _ __
Vsem svojim odjemalcem in potrošnikom
naših proizvodov
ter vsem prebivalcem občine
in delovnim ljudem
iskreno želimo mnogo uspehov
v NOVEM LETU 1967
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
ILIRSKA BISTRICA
Vsem našim odjemalcem in potrošnikom naših proizvodov ter vsem prebivalcem občine iskrene želje in mnogo uspehov v NOVEM LETU 1967
DELOVNI KOLEKTIV
Veterinarske postaje
ILIRSKA BISTRICA
VSEM PREBIVALCEM OBČINE
SREČNO TER USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1967
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
NANOS
Postojna
Poslovalnica Bač
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PREBIVALCEM OBČINE ISKRENE ŽELJE V NOVEM LETU 1967
Delovni kolektiv
trgovskega
podjetja
Soča
Koper
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VSEM PREBIVALCEM ILIRSKOBISTRIŠKE OBČINE
IN OBISKOVALCEM NAŠIH POSLOVALNIC SREČNO TER USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1967
Z NAŠIMI USLUGAMI SE ŠE VNAPREJ TOPLO
PRIPOROČAMO
Majkus Silvo
IZDELOVALEC PREDMETOV IZ PLASTIČNIH MAS JELŠANE
Poslovnim prijateljem in prebivalcem ilirskobistriške občine srečno in uspehov polno NOVO LETO 1967
DELOVNI KOLEKTIV GROSISTICNO DETAJLISTICNO TRGOVSKEGA PODJETJA
PRESKRBA
SEŽANA
Z vsemi svojimi poslovalnicami se ob zaključku poslovnega leta najlepše zahvaljuje vsem cenjenim odjemalcem in potrošnikom za izkazano naklonjenost in se še naprej toplo priporoča Obilo sreče in zadovoljstva v NOVEM LETU 1967
Trebeč Stanko
AVTOPREVOZNIK ILIRSKA BISTRICA
vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine moje iskrene želje v NOVEM LETU 1967
KOVINSKA GALANTERIJA
Brassi Mario
JELŠANE
vsem koristnikom mojih proizvodov, poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967'
Občinski odbor Rdečega križa
ILIRSKA BISTRICA
želi vsem prebivalcem občine srečno in uspehov polno NOVO LETO 1967
Občinski odbor Združenja borcev NOV, rezervnih oficirjev in pod-oficirjev ter Zveze VVI občine
ILIRSKA BISTRICA
vsem svojim članom in prebivalcem občine srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1967
KOLEKTIV
Surovine Maribor
OBRAT ILIRSKA BISTRICA
Vsem svojim poslovnim prijateljem in prebivalcem ilirskobistriške občine iskrene želje v NOVEM LETU 1967
DELOVNI KOLEKTIV
kmetijske zadruge
»4. JUNIJ«
Ilirska Bistrica
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN PREBIVALCEM ILIRSKOBISTRIŠKE OBČINE NAJBOLJŠE ZELJE V NOVEM LETU 1967
DELOVNI KOLEKTIV
Qazdne$a
g^a&padacstaa

S SVOJIMI OBRATI
vsem poslovnim prijateljem
in prebivalcem občin
Cerknice, Postojne in Ilirske Bistrice
iskrene čestitke in najboljše želje
v NOVEM LETU 1967
DELOVNI KOLEKTIV
INDUSTRIJE PLASTIČNIH MAS
PLAMA
PODGRAD
VSEM PREBIVALCEM OBČINE IN SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER POTROŠNIKOM NAŠIH PROIZVODOV ISKRENE ZELJE v NOVEM LETU 1967
DELOVNIKOLEKtlV
KOMUNALNEGA PODJETJA
Ilirska Bistrica
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER PREBIVALCEM ILIRSKOBISTRIŠKE OBČINE MNOGO USPEHOV, SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1967
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Primorje
Ajdovščina
s svojimi obrati:
AJDOVŠČINA, ANHOVO, GORICA, ILIRSKA BISTRICA, KOPER, LJUBLJANA, DOMŽALE, JESENICE, POSTOJNA, VIPAVA in MIREN PRI GORICI
Izvaja vsa gradbena dela visoke in nizke gradnje kvalitetno po konkurenčnih cenah. Vsem investitorjem in prebivalcem občine želi mnogo uspehov v NOVEM LETU 1967
KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE
DRAGOTIN
KETTE
V	ILIRSKI BISTRICI
VSEM PREBIVALCEM OBČINE, STARŠEM IN UČENCEM NASE ISKRENE ZELJE
V	NOVEM LETU 1967
1967
srečno
1967
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
TOBAK
POSTOJNA
POSLOVALNICA ILIRSKA BISTRICA
Vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine srečno ter uspehov polno NOVO LETO 1967
DELOVNI KOLEKTIV
tovarne lesovinskih
I	v v
plosc
ILIRSKA BISTRICA
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
IN POTROŠNIKOM
NAŠIH PROIZVODOV
TER VSEM PREBIVALCEM OBČINE
ILIRSKA BISTRICA NAJBOLJŠE ZELJE
V NOVEM LETU 1967
Novoletna nagradna križanka
RASTLI-NOSLOV.
VRH V ■ KAKAV. PLAST 0ZRflf]A
ZAčrr. AFKItK.
v 001 reij.
CA 6 Q£L)
IGRALEC ŽALOST. VLoq
ARAB. ŽRFBEC
CAPL1A UR V.
nauk 0 sadjarstvu
P6KHA)INA V
AZI1'
NEKO LIKO
KORITO
ČLOVEKU
NEPLOP' NOST
VISOKA ŠOLA
Novon. TEKST. TOVARN;
MESTO V ALŽlRU
nakep. kolo
MLEČfti IZPIT LEK
VRSTA PTICA
ZNAN ORKESTfl
VAS
BLIZU
BISTRICE
KOPNO t MORJU
SOfL. IN SAnoiJL.
(JLASBE
no
pelo
ZNANA VAt
VR0CE SPATAfl
ENAKA
žAriogL.
spoln
VRSTA -HlMiA "koprivnica_
vrsta
LESA
ROPAR
razvn e male c
novo mesto
SKEVO-ZEttSK. rastl.
JADRANSKO
OTOgE
ELEMENT HO]E
OPPE-LEK
pri nos
vsklik
it.
reka
mesni IZ-
pelek
NAPAKA
(KRAT.) N/KCUfl TESLA
VLAPA
ARISTO-
KRATOV
BRI -NOVEC
II&OL7.
SANJE
RAZflER
mepa
nauk o i2strel.
SENČNA STR, AN
NAD-
STROP|E
(HRV.^
MESTO NA
PANSKff
KRAT
PRISLOV
PRT
BLfl£A]N^
OS.
ZAIHEI
?0SOpA ZA
TAUTEV
ULICA (FRANC
masco ba
nadav
mesto v PANAtll UbaRon
(AVT.
niši
NOSNI pretin cerkv. poplav.
BIT"|E IZ"
(JRŠKE tllTOLOC
JAVKALE
TavT
M01STER
FILOZOFI
VARAZ DIN
przava
NOROST
PLOSK T1ERA
STRUP
SLOKI
ENAKI SAMOqL
TURŠKI*
plcheni ta;
VESEL7E
ZAfjREB TEPNIK
50KRA
TOVA
ŽENA
PREDLO«
CANK. ZALOŽBA
5POLNIK
VRSTA
SNEŽNIŠKI RAzqLEPI IL. BISTRICA