Podlistek. Kmeeki kralj Matija Gubee. lz hmtskega Karko Krajnc. (Dalje.j Bilo je že precej v noe, ko za6u]e Andrcj Horvat, ki zopet služi pri grofici Uršuli Heningovi, prcd gradom Susjcdom glas trobcntG. Takoj spozna prišleco in grc odpirat gospej Uršuli, ki jg došla na grad s podbanom, več plemiči in s kakimi štiridcsetimi oboroženimi konjGniki. Takoj inu zapove gospa, da na mestu osedla štiri konje; močno se začudi Andrej tcmu ukazu, ali kot arast sluga nc vpraša, ampak sluša, sg prikloni in izvrši zapovcd. Skoro do zore se je žarila svetloba v oknih grada Susjeda. Sence, ki so se pomikale zdaj sem, zdaj tja, so kazale, da ima gospoda v gradu mnogo posla.; Ve6krat po noči so spustili premi6ni most in vsakokrat sta odhitela črez po dva jGzdeca na ra-zne strani. Naposled je moral na zapov^d Ambroževo Andrej sam naravnost v Zagreb. Napočil je drugi dan in mirno prešol; samo grajska vrata si vidol zaprta in Uršula jg hodila mnogo po obzidju. Ko se zmrači, privrvi ljudstvo kakor mravlje na grad. Gruča za gručo, sami kmetfje, nekaj peš, nokaj na konju, cni oboroženi, drugi brez orožja. Za malo časa napolnijo do zadnjega. prostoreka velikansko grajsko dvorišfie; sredi njega je plamtel ogromen ogenj, nad katerim so viseli kotli, r.ekoliko v strani pa so stali velikanski vinski sodi. Sama gospa Uršula hodi po dvorišču mcd kmeti in vsakemu da kako prijazno besedo. Grajski hlapci jih silijo z jedjo in pijačo, Puhakovič in Sabov pa jim delita puške, sabljo in sulice. L.;udje se giiGtejo. a v tej gncči je malo hrupa; vse šumi le kakor daljna burja. Proti jutra sg most spusti; četa za četo koraka črez in se spuš6a v dolino. Povcljniki razpostavljajo čete, kakor je bil uredil podban. V oddelku gospoda Kerečenja, ki je razpostavil svojih petdeset strclcev v grmovju nasproti cesti, vJdiš ob strani poveljnikovi tudi velikana Ilija Gregori6a, kako si ogleduje puško. Ko vzido solncG, so pokažc mo6na, oborožena četa s samoborsko strani, pred njo dva konjenika, Tomo 'Milid in župnik od Svete ncdeljG. To četo priČaka gospod Konjski tcr jo pelje v klanGc. Zdaj se uniiri vse in dan mirno minG; samo popoldne prileti na konju ves poten Andrej Horvai naravnost h gospcj Uršuli. Pride ve6or. Sg vedno vsg tiho in inirao. le mesec obseva tenine cevi železnih topov, razpostavIjenih po ozidju. Gospa Uršula stoji ob okinr svojg sobG v gradu in nemivno upira oči v stenjeviški stolp. Nacnkrat se v stolpu zažari. Kakor ranjena zver sko6i žena od okna, kri ji pordeči bled obraz In kolikor ji do puš6a žGnsko grlo, zakriči, da se razlega po gradu: Na noge! Že grodo! Z grada ])06i top. Gospod Konjski se potegno s svojimi konjeniki v vas. Od Zagroba sem pa sg zasliši zamolkol šudi. To je hrvaški ban s svojo vojsko. >Y vas prilctita dva konjGnika s saraokresora v leviei in sabljo v desnici. Sredi vasi sc ustavita in se jamGta ogledovati, kar po6i izza grma puška, in edGn konjenik sg zruši mrtGv, drugi pa pob9gna nazaj. Za nokaj časa pridc drug konjGnik z bolo zastavo in z njim trobentač. Vso m,irno. Prideta do grajskih vrat in trob6nta6 zatrobi. Nad vratmi na branišču sg za6ujG glas Uršulin: Cesa želite? Kdo ste? Ivan PGtri6Gvi6 od Miketinca! Pošilja mG k vam gospod ban. Pocl kaznigo nczvestobo vam ukazuje, da mu predaste grad, ki stc si ga tako roparsko prisvojila, z vsem imetje>-o in orožj€'ii. Ce mu ga tig predaste prostovoljno, si ga vzama ban z orožjem kraljcvskG vojsko! Plemeniti gospod!, odvrne Uršula, reoitG vi avojemu banu, naj si 1g pride sam po grad. N.iega m vso njegovo kraljovsko vojsko 6akarn na dobro večerjo! Poslanec sg vrne. Ni še minulo pol urc, ko na- enkrat zabobnajo bobni in zatrobijo trobGntc. Bano- va vojsk«i se bliža vasi. 2g jg pri gradu in krvav ples se razvije. Ban nasko6i grad od vsoh strani ter ukaže stroljati nanj iz tnpov. A tudi z grada krepko odgovarjajo s svinfienim zrnjem, da misliS, da je sodnji dan. Banova vojska sg manjša kakor kup plov na vetru. Nacnkrat! umolknojo njGgovi topovi. Vse njegove lopničarjG ]e postrolil s svojiraS 'dvocevkami Ilija Gregonč, iz turških bojev dobro vaJGn takemu krvavpmu poslu. Z grada pa streljajo zmirom enakomerno na banovo vojsko in grofioa Uršula klifte napadalcem: Ali vam dobro diši snsjegradsko jabolko? Ban sežG po zadnji pomoči. Zapovo, naj i>aTftle na grod z vsGini silami §« Uskok^, Uskoki se plazijo po trebuhu proti ozidju, pa drug za drugim pocopajo pod Gr,egori66vo dvocevko na tla, Ko uvidijo, da si liodijo samo po smrt, se spustijo v divji beg^ za njimi pa Steian s štajerskimi konjeniki. Od vseh strani zajainejo banovo vojsko in jo opašcjo kakor z želGznim obro6em; v&a je stisnena v tesno klopko, da se niti ganiti ni moči v njGJ, z grada pa padajo na njo lueprestaiio svin6ene kroglje. Glavo pokajo, kosti se lomijo, kri se peni! In ban? Ce ga ugrabijo, kaka sramota! Pogleda krog sebe in rnisiee, da ga nikdo ne vidi, se, spusti s konja, pobesi zastavo, pa se splazi skrivaj proti corkvici. Že jg blizu cerkvGnih vrat, ko začuje za SGboj topot konjskih kopit. ObrnG sg in, za njim sg podi na urnGm konju — podban Ambrož^ >Ž-e jg pri njem! Ban potegnc sabljo, a kakor bi trenil, mu jo Ambrož spodbije. Ban se umika v cerkcv, Arnbrož zai njiin; iztrga banu zastavo iz rok ter ji zlomi rofiaj, svilo pa raztrga od enoga konca do drugega: Proč z zastavo oskrunjeno, ki nosi pe6at nezvestobe in krivico,. ki je vodila kri proti lastni krvi! Trepetal je ban pred podbanoni. Eden inali in ne bilo bi ga ve6 med živimi. A Ambrož mu j6 prizanesel; pokazal mu ie v ostrih bcsGdah le svoj gnus in zaničGvanje nad njiin, ki jg padel tako globoko, da brani podlo krivico ter zatira in prcganja pravico, Nato pa mu poda lastnega konja, da sg roši, ¦dokler ga še besne grajske čGte iig opazijo. Ban zajezdi konja, zakolne Ambrožu in grofici Uršuli strašno maščGvaoje, pa se brzo uinakne po klancu, da 6ira preje najde kak varen kraj. Ambrož pa se vrnG na grad. V gradu Susjedu, zvenče kozarci. Branilci grada slave svojo zmago z žarnim vincem. živo rudG6im, kakor je rudeča kri kraclov, ki so tako vrlo stali grolici ob strani. Vrata sg odpro, Ambrož vstopi. Vsa sre6na mu hiti Uršula naproti ter mu poda polna hvaiežnosti roko, rcko6: Hvala vam, gospod Ambrož, tiso66ra hvala! Toga dneva vam nc pozabim vsg živc dni! V istem 6asu beži po mračnem kiancu na konju svojega sovražnika ban, premagan, brez sablje, brez> zastavo! Ta sramota! Zdi se imi, da sp mu roga vsak kam6n6ek na cesti in da mu kličie vsak grm ob potu: Sram te bodi! Na holmcu tik Susjeda pa sedi sred tihe noči Maitija Gubec. Na krvavo bojišeo gledal pa se1 zdaj vprašujo: Ali ni naša ta kri, ki sg bliš6i v mesG6ini tam doli na travnikih? Ali niso naša ta bleda, mrtva trupla?,Ali ni našG to prokletstvo? Da, našG je , . . našG! In zajokal jg ta korGnjak, \\ mu jg bil jok neznan, zajokal jo, kakor zajoka, nesrečna mati, ko ji polagajo v grob edinega otroka. In stisnil je obraz v dlani ... Vzdrami ga šele odurGii glas 6rn6ga krokarr ja, ki jg krožil nad njcgovo glavo. rGubec sko6i na noge in zgrrabi za sabljo pa zamahnG grohotaJG se proti ptjftu, ki sg srečno umakno udarcu. Tudi srce nam hočeš izkljuvati, krokar 6rni? Nikoli» Ban PGter Erdcdi jg snovai z GašGm AlapičGm hudo maš6GvanjG proti Ambrožu Gregorijancu. Najprej so jima je Šlo za to, da ga vržcta s podbanske časti. A kak? Ko pa ima Ambrož za seboj mo6nejšo stranko ncgo ban in njegov tabt Tah! Pa to ju ni ustrašilo. Poslaii) sta oglcduha Simcna raed turopoljsko plcmifiG, k; jih jo imGl Ambrož /a trdnG svojg zaveznikG. Z bo^alirai darovi in z obilo denarjem se jg ŠimGnu pcsref-no pridobiti jih po v-sti na banovo strar;. ZborovanjG jg bilo sklicano na dan svetega Jakoba; vsaka stranka sg je pripravljala, kar sg jo le rnogla. Prido dolo6cni dan zbora. Sila plcmstva navrG v Zagrcb od vseh strani. PriSpl jp tudi Ambrož Grogorijanec; a škof Draškovi6 mu sporo6i, da se tokrat iig udeloži zbora, kor je zvedel, da se pripravlja v zboru huda burja. Na odgovarjanjG svojcga zeta Konjskcga tudi Ambrož m gro na zbor, ampak nestrpljivo 6aka, kako vesti mu prinescjo iz zasedanja. ZborovanjG, ki ga jo vodil Tah, se začne. Razpravljalo sg je o marsI66m, a do ^litvo podbana pride §ele tedaj, ko pridojo priCakovani Tnropoljci. <T3alj« pribodnH«.)