Gospodarslg in političen list za KorošKe Slovence. Izhaja vsako drugo soboto T Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca“ ; odgovorni urednik Lavosiav Mikuš). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninain in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 21. V Celovcu, v soboto, dne 15. oktobra 1910. Leto III. Slovenskim staršem! Bliža se dan, ko bodo zbrali vaii nasprotniki vse svoje moči ter stopili pred vas, da preštejejo vaSe vrste, da premerije vaše sile. Prišli bodo s sladkimi besedami in prijaznimi obrazi, poprijeli bodo po vseh mogočih sredstvih, lahko idcdmo, po nepoštenih sredstvih, da podajo o vašem števila sliko, ki bo uničujoča za koroške Slovence. Tako smemo sodil po preteklosti! Le enkrat se šteje ljudstvo v desetih letih, v enem dnevu se napiše sodba — mrg.ča obsodba koroškim Slovencem I Letos vas je obdarila usoda s tistim dnevom, zadnji bo v letu, 31. gruden — črn dan, ki vam glasno kliče: vzdramite se, vstanite! Vzdrami se, slovenski oče, hranitelj in branitelj svoje družine: svoje žene, svojih otrok! Vstani, že dolgo zaničevani sin poštene slovenske matere, stopi pred one, ki te vprašajo, kaj si, in neustrašeno jim povej v obraz, da si slovenski delavec, da si slovenski kmet, da si Slovenec! Ne pusti omadeževati svojega poltenega imena, ne daj si nničiti čutil, ki ti jih je vdahnila tvoja slovenska mati, ki je toliko in toliko noči prebdela ob tvoji zibelki ter točila grenke solze nad temno tvojo bedočnottjo! Ne daj se preslepiti, ostani kakor trdna skala, tvoj slovenski značaj je neizbrisljiv I Ti si oče svoje družine, za katero moraš skrbeti noč in dan, nihče ti ne pomaga, skrbeti moraš sam in odločevati za bodočnost — odloči tudi zdaj: da je in ostane tvoja družina slovenska. Ne daj blatiti svojega slovenskega imena, ne pusti, da se tvoja deca ubija in zaničuje v nemških šolah — povej, da hočeš kot Slovenec imeti vzgojeno slovensko deco, da hočeš videti svoje otroke v slovenski šoli! la ti, slovenska mati, ki vzgajaš svoje otroke s ljubeznijo do sebe in do domovine, ki hočeš obianiti svojo dico sebi in slovenski grudi, ne ra- PODLISTEK. Pastir Jakob. Spisal Josip Premk. — Od božiča do pepelnice sem služil pri Mlakarju, bog mu grehe odpusti, skop človek je: samo dva tolarja mi je dal. Od pepelnice naprej pri Slaparju — no, sedaj bo že jesen, nekaj sem že prislužil. Koliko bi bilo P Tako je modroval in prešteval na avoja prste premožen pastir Jakob vrh hriba in gledal žalostno v dolino ... «Bog se usmili, revež um bil, um in bom! Ampak ženil bi se menda vueno lahko, saj petnajst tolarjev bo — ako no več! Lepo bi bilo, ako bi se ženil. Tisto Pokinkarjevo Nežiko bi —•> je mrmral Jakob sam zase. «Župnik, menda ne bo branil, župan tadi ne, staršev nimam in Neižka je dekletce, da bi je bil človek do smrti vesel. Rekel ji bom, naj bo, kar hoče. Lepo življenje bi imela: jaz bi pasel pri enem gospodarja, ona pa pri dragem in na pašnika bi nama menda ne bilo dolg čas. — Ti, Nežika — bi dejal, — tako ai čedna, kakor županova ovčka in bolj rad te imam, ko vee tele kravice. Hejl Pa bi se Nežika nasmejala glasno in veselo, takrat pa bi jo vščipnil v lice in bi bil kar sam s seboj zadovoljen. Ej, lepo bi bilo in mora se ; joditi.» Tako je sklenil pastir Jakob vrh hriba, da .u bo oženil s Podklukarjevo Nežiko, hčerko sira- taji v usodepolnem trenotku, da čutiš slovensko, da si neomahljiva Slovenka! Povej, da so tvoji otroci slovenski, da si jih vzgojila ti, da si skrbela ti za nje, da hočeš odločevati o njih sama! Slovenski očel Slovenska mati! Na vaju se ozira vsa Slovenija, od vaju pričakuje čast in zmago! Ostanita trdna tudi zadaji dan v letu! Branibor. Brez hrupa se je ustanovilo v Ljubljani važno društvo, ki ga Slovenci že dolgo potrebujejo in pričakujejo; društvo, ki bode morda čez 25 let prav tako ponosno zrlo na minolo delavnost — «Branibor», organizacija gospodarske obrambe. Društvo je pričelo z delovanjem že tekoče poletje in sicer pred vsem s propagando za svojo idejo. Dalekosežna je ideja, ki je jedro «Branibora»: gospodarska osamosvojitev Slovenstva, pomoč in podpora vsem oni», ki stremijo za tem svetlim smotrom. Ne govorimo pa o resni gospodarski stvari preidealno in premegleno. Govorimo povsem konkretno, kako bi mogla nova organizacija delovati uspešno! Uprav za Trst in ostalo Primorje zna «Branibor» postati na gospodarskem polju, kar mu je bila in je na prosvetnem polju «Družba sv. Cirila iu Metoda». «Brauibor» hoče na gospodarskem polju organizirati. Slovenci so posebno v Primorju večji de; narod malih eksistenc: kmetje, obrtniki in trgovci. Njih mala trgovina in obrt sta jako močni. Kmet je moč naroda! A nekako živo srebro med kmeti in prav tako med meščanstvom sta mali obrtnik in trgovec. Veliki trgovec in industri-jalec stojita vse previsoko nad ljudstvom. Čegav je krščansko-socialni Dunaj ? Na koga je sezidal Lueger kolosalno zgradbo svoje stranke ? Na če-gavih ramah stoje ministri in tajni svetniki te stranke, ki je odločevala in kljub razporom ima mašnega kajžarja, ampak skoro najlepšo deklico v vasi. In poleg tega sklepa je čutil v sebi celo sladko zavest, da ga Nežika ne b« odklonila, saj, kakor si je sam priznal, ni bil ravno napačen fant, — kaj tisto, da je z levo nogo nekoliko šepal, z desnim očesom venomer mežikal, nekoliko slabo slišal to so neznatna stvari, drugače pa je bil pastir Jakob čisto fant od fare, zakaj bi se torej ne ženil, de v svetih sedmerih zakonih je nasvetovana ženitev in gospod je tudi govoril o drevesu, ki naj ■e poseka, ako ne rodi... Torej po božjih zakonih je dovoljeno, po človeških pa tudi ni prepovedano, saj žena, ako jo človek ima, ni ravno taka nadloga; kaj tisto, če malo klepeče in ropoče, saj Jakob je bil itak precej glnh in prav gotovo ne bo slišal svoje Nežika, pa te bi še tako ropotala in bevskala. Tako je torej zmodroval pastir Jakob, ki ni imel mnogo čez štirideset let in ko je gnal zvečer domov mokaste kravice, je bilo tako nekako mehko pri srca, kot na veliko nedeljo zjutraj, ko je zajemal iz sklede kašnato «alelujo». In nehote ga je obšla aladka zavest, kako bi se čudili po vsej fari, ko bi jo on — pastir Jakob, is katerega je hotel že vsak smrkavec norce briti — mahni neke nedelje praznično oblečen z Nežiko proti cerkvi k poroki. Spredaj bi žel Pirhov Nace in igral na harmoniko, zadaj bi šli pa svatje, vsi praznično oblečeni, in župan, sam župan bi moral biti za starejšiuo, nihče drugi kakor on, ki ima precej pod palcem in kakor pravijo nekateri celo pod zemljo zakopane cekine. Tako bi bilo, ako še ne še danes v roki odločitev nemške usode v Avstriji ? Ta trdni temelj je antisemitski stranki dunajski mali mož: kramarček in prodajalka, čevljarček, hišnik, pek, izkuhar in izvošček ter ž njimi vsi mali obrtniki in trgovci: to je tista trdna opora, na kateri je izrastla ta stranka, ki si je mahoma osvojila Dnnaj. Ta «mali mož» je po svoji organizaciji lahko pravi nositelj moči v vsakem velemestu. Položaj v Trstu nas spominja z ozirom na vsa ta dejstva v precejšnji meri na rešitev vprašanja : Kje je ključ našega napredka ? Ali ne bi bilo v Trsta mogoče priklopiti narodnemu telesu močan srednji stan teh «malih ljudij»P Že danes jih je obilo, med njimi tudi mnogo zavednih, ali organizovana vsa ta mogočna masa še ni. Brez organizacije, ki nudi članom res kaj stvarnega, pa nima ta naš človek nobene veljave. Da izvede tako organizacijo do zadnje stroke z nasvetom, naslovitvijo tajništev in podporo, to bodo ena prvih nalog «Branibora». Obilo je našega trgovstva, gostilničarjev itd. Čuje se, da se že pripravlja organizacija čevljarjev, gostilničarji se združujejo, pa tudi da se našega malega trgovca osvobodi tujega velekapitala, bode nujno potrebno. Tadi to je možno le, če se ustvarja primerna organizacija trgovcev. Kakor je «Družbi sv. Cirila in Metoda» glavno in najbolj hvaležno torišče Trst, tako bode tudi z «Braniborom». Pa ue le organiziral, tudi na drugih poljih dejansko podpiral bode «Branibor». Tolstovrška slatina. Četrt ure od Guštanja na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine. Znan je kot izborna zdravilna voda že od nekdaj in ljudje si pripovedujejo njem razne pravljice o «božjih deklicah» (vilah), ki so tnkaj zajemale vode in širom sveta zdravili ljudi ž njo; o neki veliki kači, ki je b.la baje kraljica kač, ki je ležala zvita vse lepše; potem pa ženitovanje: pogače in vino, meso in — potice — joj! Pastir Jakob ae je obliznil okoli ustoic in zapazil, da je že čisto pred vasjo. Tako se je zamislil v rumene pogače, da ni vedel, kdaj je dospel. Pogledal je tja čez vas proti Poklukarjev! hiši, ki je stala na koncu vasi. Iz dimnika se je kadilo pod večerno nebo in na pragu je stala Nežika, rožasto ruto je imela ua glavi in ves obraz ji je žarel v žarkih tonečega sobica. Jokelj jo jo gledal iz daljave kakor svetnico in je bil prepričan, da se smehlja njemu .. . In takrat ga je obšla izkušnjava, sam satan mu je moral udabniti: pomislil je bogaboječi Jokob, ki je spoštoval boga in vse svetnike, kar jih je v pratiki, razen tistih dveh psov, ki prorokigete hude dneve, — ta Jakob je pomislil, kako bi bilo, ko bo pripeljal Nežiko kot ženko v svojo kamrico. — Nasmehnil bi se ji ponižno in udano, kakor župniku, kadar mu da odvezo za vse grehe, pristopil bi k njej in ji položil prav nalahno roko — na koleno. «Glej, Nežika,» bi dejal in prav nič bi ne jecljal, — «glej, moja zlata piška, gospod fajmošter so naju zvezali pred bogom in pred ljudmi — kaj bi odlašala. Glej, otroke bova redila, bo že bog skrbel zanje, ako midva ne bova mogla, ampak braniti se jih ne smeš — to bi bilo zoper boga in zoper cesarja, oba rabita ljudi — prvi za milodare, drugi za vojake. In čedne otroke morava meti, ne šepave In gluhe, kakor sena jaz, ampak lepe, kakor si U, ki imaš tako mehko in belo ko- ob vrelca ter je le dobrim ljudem pušSala zajemati vode, a če je prišel k vrelca hudobei človek je kača zažvižgala, da se je čulo skozi skale in črez brege in takoj je prilezlo vse polno kač, ki so branili vrelec, da se mu ni megel hudoben človek niti približati. In še več drugih sličnih pravljic je znanih o vrelcu Tolstovrške slatine. Te pravljice javno izpričujejo, da so ljudje že od nekdaj visoko čislali Tolstovrško slatino radi njene izborne zdravilne moči. Vrelec daje le malo vode — na minuto le po 2 do 3 litre — a voda je oglenčeve kisline polna alkalično-muriatična slatina, t. j. vsebuje zelo mnogo zdravilnih rudninskih snovi in je mnogo boljša, kakor pa slatine iz vrelcev, ki dajejo sicer mnogo vode, a so slabe, rudninskih snovi prazne kisle vode. 2e dalj časa se prodajajo pod naslovom «naravna slatina» kisle vode, katerim se pa umetno-podobno kakor pri izdelovanju sodavice — prida oglikova kislina. Kaj pomaga, če kisla voda, ko jo vliješ v kozarec samo ali k vinu močno zasumi, t. j. umetnim potom primešana oglikova kislina izpuhti, ko pa ostane potem le slaba, rudninskih snovi prazna voda. Tolsto-vrška slatina pa izvira neposredno iz skale in se steklenice polnijo kar iz skalnega vrelca. Vsakdo se lahko na mestu studenca prepriča, da se Tolsto-vrška slatina na nikak umetennačin ne izdeluje, temveč da je čist skalni vrelec in zasluži Tolstovrška slatina kot resnično naravna kisla voda prednost pred vsemi drugimi kislimi vodami, kojih mnoge so umetnim potom napravljene, ki sicer močno šumijo (masirajo), a so le slabe, rudninskih snovi prazne vode. 6. prof. Mittereger je konštatiral v 1000 delih Tolstovrške slatine sledeče: kalijev sulfat........................ 4 30 mgr. kalijev klorid . . '...................... 67T0 » natrijev klorid......................... 432'— * natrijev karbonat..................... 759’— » magnesijev karbonat................... 98 70 » kalcinus karbonat....................... 237*50 » železni karbonat...................... 0*37 » glina................................. 7 75 * kremenčeva kislina................. 0*9 » vsota stalnih sestavin 1651*72 mgr. prosta oglikova kislina ............. 1785 32 » volumni odstotki..................... 90*6 °/o temperatura vrelca................... 10° C Tolstovrška slatina vsebuje torej kot glavne sestavine: natriumklorid, natron, magnezijo inapno v sestavinah z oglikovo kislino. Tolstovrška slatina je uvedena dosedaj v Dunajskem Novem Mestu, Celovcu, Beljaku, Zgornjem Štajerskem. Radi njene izborne zdravilne moči jo rabijo tudi po bolnišnicah in klinikah (v Beljaku in drugod). Odlikovana je bila Tostovrška slatina na mednarodni razstavi v Ino-mostu 1896 in na zdravstveni razstavi na Dunaju leta 1899. Imenitni zdravniški strokovnjaki so izrekli laskava priznanja, da ima Tolstovrška slatina izborno zdravilno moč, ker vse- leno — kakor županova skuta. O ti prešmentana moja Nežikal» In potem bi ji dal desnico okrog vratu in bi jo cmoknil, da bi počilo, kot da je udaril kdo s plohom po mlaki. Med takim premišljavanjem je prišel Jakob do doma, kjer je napojil in zaprl živino v hlev, sam pa legel za hišo v travo in čakal, da pride fantovski čas .. . Naposled so luči po vasi pogasnile. Takrat se je dvignil Jakob izza hiše in se napotil počasi proti Poklukarjevim. Ampak ni se malo začudil, ko je dospel do hiše svoje obožavane in ljubljene Nežike: koncem hiše je bila prislonjena k Nežikinemu, podstrešnemu oknu — lestva. Bistroumni Jakob pa si je seveda to razlagal sebi v dobro, češ, morda je pristavila Ne-žika lestvo nalašč zanj. Počasi je šepal od klina do klina in ko je prišel do vrha, je zapazil, da je v kamrici luč samo privita in na oknu neka zavesa. Priklonil se je in pogledal skozi špranjo, ampak — kar je videl takrat v kamrici na — postelji..., se v spodobni povesti povedati ne sme. Bulil je v grozodejstvo ... z divjimi očmi, naenkrat ■e je pod njim nekaj zagugalo in z glasnim truščem je telebnil Jakob na tla: nekdo, ki je stal na straži za prijatelja« mu je prikrajšal pot iz višav... Drugi dan je stokal doma na slami, črne bule je imel po obrazu, no, zvedel ni nihče zakaj, samo pastir Jakob, ki ni nikoli več mislil na ženitev — je vedel za greh ..., ki se dogaja med mladimi ljudmi tudi v najbolj — rovtarski vasi. bule velike množine zdravilnih rudninskih snovi. Izmed mnogih priznanj navedemo le eno: Cesarski svetnik medic. dr. F r a n c W i k u 1 i 1, ki je Tolstovrško slatino leta in leta preizkušavaI, piše o njej sledeče: «Učinek: Tolstovrška slatina pospešuje prebavljanje, tek, odvajanje vode in blata in ojačuje vdihavanje in izdiha vanj e ter se naj uporablja a) kot namizna pijača in b) kot zdravilo. a) Kot namizna pijača: Prijetni kislo-rezki okus, hladna svežost iu čistost studenca, biserno čista oglikova kislina omogočile Tolstovrško slatino kot okusno namizno pijačo. Trajajoče osvežujoče vplivanje je pa ležeče tudi na tem, da se oglikova kislina daljčasno razvija in tako zabranjuje pri daljšem ohranjenju, kakor tudi pri večkratnem pozabljenju, ko je steklenica odprta, takozvano prestanost in neprijeten okus. Posebno pozabljiva je pa Tolstovrška slatina za primes vinu, ker dobi vino vsled velike vsebine na-trona, ki se zveže z vinsko kislino, posebno dober in prijeten okus in tudi ne pobarva vina tako kakor druge slatine. Vsled tega se komaj dobi slatina, ki bi bila tako izvrstna namizna pijača, kot je tolstovrška. Za daljšo uporabo se Tolstovrška slatina priporoča posebno v sledečih slučajih : 1. Kjer imajo slabo pitno vuuo. 2. Pri različnih epidemijah kakor n. pr. pri vročinskih in pa pri kolerikih. 3. Pri mrzličnih boleznih, kjer se žeja poviša, in ker je rezki okus Tolstovrške slatine bolj razsvežljiv kot tudi dobra pitna voda. 4. Kot pijača pri opulentnih kosilih za vse, ki so navajeni na različne praške za prebavljanje, ker je učinek Tolstovrške slatine ugodnejši kot vseh teh praškov. 5. Med okrevanjem po raznih boleznih. 6. Za napravo limonade in za meša nje drugih sadnih sokov. b) Uporaba Tolstovrške slatine kot zdravilo. 1. Učinek Tolstovrške slatine obstoji največ v tem, ker vsebuje veliko množino proste in napol-vezane eglikove kisline, natrijevega karbonata in natrijevega klorida in v mali množini tudi kalijevega sulfata. Ta učinek se pokaže v prvi vrsti pri sluznicah v požiralniku, grlu in plačni mreni v tem, ko katare teh sluznic zelo olajša na ta način, da odstrani neprIjetno subobo vpoži-ralu in da se razpuste sluze ter se omogočuje lahko izmotavanje. To pa velja posebno tudi za začasni požiralai katar strastnih kadilcev, vsled česar se jim ne more Tolstovrško slatine nikdar dovolj priporočati. 2. Učinek na prebavljanju: Želodčni krči se po prosti oglikovi kislini Tolstovrške slatine pomirijo, nepotrebne kisline v želodcu se neutralizi-rajo, s čemur se odpravi zgago, dispep-sije, želodčni in črevesni katarji in uredi od vajanje. 3. Učinek na vodoodvajanje: Protin in kamenotvarjenje se vsled pomnoženega odvajanja vode odstrani. 4. Pa tudi mnoge akutne mrzlične (vročinske) bolezni kot: legar, davica, Škrlatica, ošpice i. t. d. se po rabi Tolstovrške slatine ozdravijo, kajti v njej se nahajajoče oglikove kisle alkalije vplivajo ugodno ua sluznice pri dihanju in prebavljanju.» Taka je sodba zdravniškega strokovnjaka cesarskega svetnika medic. dr. Fran Wiku-lilla o Tolstovrški slatini. Dr. Wikulill pa je — kakor že rečeno — Tolstovrško slatino leta in leta preizkušaval ter njegova sodba ni pre-naglena, temveč izvira iz večletnih izkušenj in temeljitih študij. Lahko bi navedli še obilo priznanj, ki jih je dobila Tolstovrška slatina, a vsled pičlo odmerjenega prostora, naj zadostuje za sedaj le to. Opozarjamo pa na prosprekt, ki se dobi pri oskrbništvu Tolstovrške slatine. In ta izborna namizna in zdravilna kisla voda je prešla v slovenske roke. Narodna dolžnost Slovencev je, da podpirajo to odslej slovensko podjetje. Zahtevajte torej povsod le Tostovrško slatino, ki je edina slovenska kisla voda, ki pa glede kakovosti prekaša navadne kisle vode, kojim je dostikrat umetno pridana oglikova kislina, da močno šume (musirajo), a so v resnici le slabe, mineralnih snovi prazne vode, medtem ko je Tolstovrška slatina resnično naravna kisla voda, ki vsebuje zelo mnogo zdravilnih, osvežujočih in okrepčujočlh rudninskih snovi. Opozarjamo na inserat v današnji Številki. Dopisi« Borovlje. (Nemška kultura in posledice). Pregovor pravi, da hodi vrč tako dolgo k studeč cu, da se razbije, Kakor vselej« kadar je bila kaka slovenska prireditev in so se razobesili slovenski lepaki, tako so tudi sedaj nemčursko druhal grozno bodli v oči. Nekateri so izginili takoj, ko so se prilepili, drugi pa malo pozneje. A pretekli petek zvečer pa se je vjela ptica. Komaj so se prilepili plakati za sokolsko tombolo, že so izginili. Pametni sokoli so nato druge prilepili in se skrili malo proč, nato pridejo tri nemški tur-narji, ali boljše rečeno nemčurski, in največji izmed njih, ki bi imel biti najpametnejši, je bil to pot največji osel. Takoj je pokazal, kako se mora delati s slovenskimi plakati; z grozno jezo ga je potegnil raz zid, v tem hipu pa je bil tudi že vjet, in štatura je pokazala, da je dotični kulturc-nosec najmlajši «bužijov» sin. Nahujskali so te turnarji, posledice pa bodeš nosil sam. Tombola pa je vkljub temu bila tako dobro obiskana, da je bilo zunaj velike dvorane na Trati ravno toliko ljudi kakor znotraj. Borovlje. Trepotec je zopet avanziral, in sicer čisto na psa. Sedaj bode postal vice-direktor Simena. Ne vemo, zakaj ne protestira, ko ima vendar tako veselje s protestiranjem. Hajl dem deutschen Manni Borovlje. Strokovna šola pod vodstvom znanega Voglna na smrt obsojena. — Vsem bode znano, da je bila letos na Dunaju mednarodna lovska razstava. Seveda so imeli na tej razstavi tuli boro vški puškarji svoje izdelke razstavljene, in med drugimi v prvi vrsti tudi strokovna šola, koji sedanji vodja je strašno razupiti Vogl. Da je pričakoval za strokovno šolo zlato medaljo, zase pa zlati zaslužni križec, tega nam ni treba posebaj povedati. Ampak Janez pravi, da je dvojni račun. To je občutil tudi «tiček». Strokovna šola, edina puškarska v celi Avstriji, je popolnoma pogorela, se pravi, propadla. Obsodili so jo veliki možje, ne po izdelkih, ampak po dejanjih in po slabem glasu, ki ga uživa ta šola med ljudstvom. V šoli nimajo več učitelji toliko skrbi za napredek in pouk, kakor za nemčursko politiko, za bučele in menda tobak. Namesto da bi imeli učitelji skrb, da se učenci kaj naučijo, hujskajo drugega proti drugemu, jim dovoljujejo, da hodijo ponoči po gostilnah, se upijanijo in divjajo ponoči po Borovljah kakor zverine. Vodja te ponosne šole pa je Vogl, to je tisti Vogl, ki bi imel pred dvema letoma na Dobravi reči, da mi (Nemci) ne bodemo prej mirovali, predao ne zapodimo zadnjega bindišarja črez Karavanke. Ta človeček pa hoče potem imeti še zlati zaslužni križec! Borovlje. (Slovenski lepaki.) Kako žalostna usoda zadene slovenski lepak, ki je namenjen za naš trg, je znano vsem Borovčičem. Ko ga roka Sokola nalepi na zid, je s tem že podpisana njegova obsodba — ker kmalu nato pridejo mladi nemčurCki, ga strgajo raz zid in poteptajo. Med temi mladimi «Piakatenreisarji» pa se nadvse odlikuje nek poročnik, oziroma brat nekdanjega poročnika, ki misli, da si s tem, ako trga slovenske lepake raz zid, dobi nazaj zvezdo, katero je pred kratkim izgubil njegov brat pri «žonirjih», ker je bil preveč priden ... No pa, Foltej, saj jo bodeš dobil, pa ne pri žonirjih, ampak v «Ričethofu», pa še za gvišno! Ako puste Slovenci nemške lepake, da služijo svojim namenom, se zahteva to tudi od Nemcev. Bužijevemu «Plakatenreisarju» pa se bode treba zaradi tega zagovarjati pred sodnijo. Beljak. (Ogenj) V Smartinu pri Beljaku je pogorelo posestvo Wranna. Zgorel je tudi hlapec Piuc. Truplo se je rešila in pokopalo na pokopališču v Š aartinu. Ko so pa v petek odstranjevali s pogorišča preostanke požara, so našli mrliške ostanke še drugega človeka. Morda je to provzro-čitelj požara, ki se ga doslej še ni izsledilo. Velikovec. (Zažig.) V Sv. Marjeti je nastal dne 5. oktobra popoldne na podstrešju Ivana Kotnika, po domače Figeja, ogenj, ki se je pa kmalu udušil. Naslednje jutro ob 7. uri pa je nastal pri istem posestniku zopet egenj v hlevu, ki je bil zelo nevaren, ker je bilo celo gospodarsko poslopje nabasano polno deželnih pridelkov. Soseduja gasilna društva iz Št. Jurja in Velikovca so bila takoj na licu mesta. Skoda je precej velika in nekoliko krita po zavarovalnini. Zaprli so nekega 17 letnega fanta, ki je osumljen, da je nalašč zažgal Borovnica. (P o d O b i r j e m.) Po domače Ro-garju je ukradel tat že tri panje čelel. Upajmo, da ga kmalu zasači roka pravice. Apače. Tri nesreče naenkrat so obiskale našo vas. Ko je obiral sadje, je padel z drevesa vrli mladenič, po domače Butejov sin. — Po domače Požarniku postal je konj tako kruljev, da ni bil več za rabo. — Gostilničarju Božiču, katerega obišče tudi nesreča za nesrečo, pa je zbolela edina krava, ki je Imela teleta, tako, dani bilo več pomoči. Narodne zadeve. Na «Mirovo» adreso I Zelo smo hvaležni «Miru» za zabavo, katero nam je napravil s tem, da je v zadnji številki prinesel in si razlagal po svoje naš dopis iz Rikarje vasi, katerega smo prinesli v naši 17. številki (I). Vsak lajik lahko uvidi iz dopisa satiro. — Ali «Mirov» urednik ne ve, s kakimi argumenti so delali nasprotniki ob dežel-nozborskih volitvah za Metnica po Jonski dolini« posebno okoli Doberle vasi, Žitare vasi, Tinj, Kamna, St. Vida, Galicije P Ce ne ve« pa naj bi vuj prej povprašal, predao ii je zadal tako mažo, aaj te vendar večkrat hvali, kako ima razpeljano svojo mrežo povsod okoli. To je res lepa! «Korošcu» pravijo «Mirovci» kranjski list in hočejo imeti «Mir» pa vsej sili za «edino glasilo koroških Slovencev», zraven pa niso poučeni niti o dogodkih po naših občinah in o dogodkih pri volitvah! Pa, kakor rečeno, če bi pameten človek tndi ne bil informiran, bi se vsaj izkušal informirati, preden bi pisal take budaloiti. To ni več prismojenost, to je že kaj drugega: polom pri krš-čansko-socialni kasi ni pustil posledic samo pri našem škofu, ampak tudi v «Mirovem» uredništvu. Iz deželnega zbora. V seji dne 12. oktobra je poslanec Grafenauer utemeljeval samostojni predlog, da naj se napravi za prebivalce kraja Korito pri Železni kaplji vozno pot z Obirskega. Deželnemu odboru naj se naroči, da se obrne v svrho poizvedbe sedanjega stanja te zadeve na c. kr. vlado, da sodeluje tudi sam pri tej zadevi ter poroča ali stavi samostalen predlog v prihodnjem zasedanju. Poslanec Grafenauer je ta svoj predlog vsestransko utemeljeval, posebno v očigled priznanih in izvrstnih jezerskih ovac, ki se pa ne morejo izvažati, ker ni potov in cest Koroški Nemci in slovenski jezik. Koroški Nemci, ki so dolgo taj li eksistenco slovenskega naroda na Koroškem, so vendar začeli tudi uvide-vati pomen in važnost slovenskega življa na Koroškem. Predvsem je strah, ki je koroške Nemce dovedel do tega spoznanja, knašli so zdaj neko posebno sredstvo, s pomočjo katerega hočejo onemogočiti ali pa vsaj omejiti osamosvojitev slovenskega naroda na Koroškem. Kakor smo že poročali, je nemški poslanec Burger predlagal v koroškem deželnem zboru, naj se dovoli letna podpora 2000 kron za tiste nemške dijake, ki se hočejo posvetiti študiju slovenskega jezika na kakem vseučilišču in ki se zavežejo po končanih študijah kot učitelji slovenskega jezika delovati na Koroškem. Ta predlog je bil pred časom odkazan fnančnsmu odseku, v seji 6. oktobra je bil pa sprejet tudi v plenumu. Glavni namen teh nemških učiteljev slovenščine je prozoren — germanizacija slovenskega življa na Koroškem. Nemci so pač izprevideli, da so dosedanja sredstva pač preslaba. In navzlic temu koroški slovenski klerikalci še zdaj niso prišli do spoznanja ter se še vedno vežejo z bankrotno nemš o klerikalno stranko. Kam nas ta nesreča in pogubonosna politika koroških slovenskih klerikalcev povede, je vsak dan bolj jasno. »Telesni naš postanek, razvoj In konec*. Spisal Mirko Gernič, medicinec. Poljudna znanstvena razprava s slikami. Gena 1 60 K, po pošti 1’80 K. — Naroča se pri pisatelju (Hrušica na Gorenjskem) proti naprej poslani naročnini, dobiva se pa tudi po vseh knjigarnah. Pisatelj je izdal svoja predavanja, ki jih je imel letos o božiču v tržaškem «Narodnem domu» in o veliki noči v ljubljanski «Akademiji». Snov pojasnjuje 34 slik. Ker je to dosedaj edina knjiga te vrste na Slovenskem, bo gotovo našla obilo čitateljev. bla- stvo ustašev in njih čet. Boj je trajal pozno v noč. Ko je napočil dan, so šli revolucijonarci proti kraljevi palači Necesidades, kjer jih je sprejelo cralju verno vojaštvo s salvami. Toda ko je solnce izšlo, je mornarica na morju pred lisabonskim pristaniščem potegnila republikanske zastave, oddala strele iz topov in začela bombardirati z bombami in granatami kraljevo palačo. Takoj drugi strel je zadel na palači kraljevo standarto ter jo zbil na tla. Kralj Manuel je spočetka z veliko notranjo mirnostjo gledal vse to in je pri tem kadil celo cigarete, toda končno je zapustil palačo in ušel. Kraljev beg je bil tembolj poniževalen, ker mu je bil poprej izročen ultimatum republikancev, odnosno revolucijonarnega komiteja, v katerem se ga pozivlje, da se mora najkasneje do 4. popoldne odpovedati prestolu in vladi. Nato so začele bojne ladje streljati tudi na ostala javna, poleg kraljeve palače se nahajajoča poslopja, in sicer na poslopje vojnega in mornariškega ministrstva. Med tem časom je dobilo kralju verno vojaštvo topove, jih postavilo na trg Don Pietro ter začelo streljati na revolucijonarce, toda iz ladij so tedaj začeli streljati na trdnjavico San Jerge, in čeravno trdnjavica ni bila posebno poškodovana, je vendar kmalu spustila državno zastavo ter jo nadomestila z republikansko. Med tem se je nadaljeval boj na ulicah, in je v ta boj poseglo tudi topničarstvo s topovi. Kralju zvesto vojaštvo se je pa bojevalo zaman. Celo noč so grmeli topovi na ulici. Medtem je ušel kralj Manuel na ladiji «Ameliji» in se podal v London. V L'sabonu pa se je sestavila že nova republikanska vlada, ki je že tudi uradoma naznanila svoj nastop evropskim velevlastim, ki se bržčas tudi ne bolo ustavljale, pripoznati republike. Prevzela je takoj ureditev razmer. Med drugim je prepovedala duhovnikom nositi na ulici duhovniško obleko ter je s posebnim dekretom razpustila tudi vse duhovniške kongregacije na Portugalskem in zaukazala njenim članom, da imajo v 24. urah zapustiti deželo. Strah in trepet pa pretresa sedaj klerikalne kroge v Španiji in R'mu, kajti skoro gotovo je, da bo imel ta dogodek tudi posledice na Španskem. Svetovna politika. Revolucija na Portugalskem. Kakor je našim čitateljem znano, je bil leta 1908 ustreljen v Lisaboni, glavnem mestu Portugalske, kralj don Carlos in njegov najstarejši sin. Ta čin ie je pripisoval republikanskemu gibanju IB i® iD>el vzrok v neskončni potratnosti kralja in njegove rodbine ter v popolnoma klerikalni in reakcionarni vladi. Takrat se revolucijonarcem ni posrečil načrt, proglasiti republiko. Carlosu je sledil njegov sin Manuel, ki se je istotako udal potratnemu življenju ia cej0 kraljica-vdova je kar javno imela ljubavna razmerja z mladimi gospodiči iz Parita. Vendar ni skoro nihče slutil, da je revo-lucija že tako dozorela. Dne 3. oktobra pa je iz-biulmila z vso silo. Izbruh je presenetil celo vodje republikanskega gibanja. Kralju verno vojaštvo, zlasti pa municipalna garda, sta se držala skozi celih 30 or z veliko bravuro, toda zaman, ker ao bili mnogi oficirji na »kmnem v stiku z. republikanci m revolucijonarci. Vlada je bila popolnoma kon-sternirana vsled izbruha revolucije. Zvečer 3. oktobra ae je še posrečilo posamezne izgrede potlačiti. Revolucijonarci so se nato podali v artilerijsko vojašnico, kjer so se artileristi uprli, svoje oficirje zaprli in začeli razdeljevati med revolncijonarje puške in patrone. Med tem časom se je vršil v kraljevi palači na čast brazilskemu predsedniku banket, kar se naenkrat začuje na ulici streljanje; Oficirji mornarice so šli na auho ter prevzeli vod Državni zbor bo najbrž sklican 4. ali 6. novembra. Ministnke konferenca. Dne 7. t. m. so bile pr! ministrskem predsedniku Bienerthu kot Hrence. Udeležili so se jih ogrski min. predsednik Khuen-Hedervary, cgrski finančni minister Lukacs in avstr. min. predsednik baron Bienerth. Skupni minlitrikl ivtt se je vršil miuoli teden. Kakor se poroča, se ministri niso mogli v vseh vprašanjih zedinit', raztega se tudi delegacijam ne razgrne podrobnega proračuna za leto 1911, ampak samo načrt istega. Glavne svote zahteva seveda zopet nenasitljivi militarizem. Protestna manifeitactja na Dunaja proti draginji mesa. Pred kratkim se je višil manifestacijski obhid po dunajskem Rngu. Te manifestacije se je udeležilo nad 250.000 ljudi. Korakali so mimo parlamenta pred rotovž. Tu so govorili razni soct-alno-demakratični govorniki. Zahtevalo se je odprte meje, neomejen dovoz meia iz Argentinije, slišale so se krepke besede proti vladi, Bienertu in trg. min. Weisskirchnerju. Nosili so vizprevodu po Ringu razne napise, v katerih se je izražal srd proti mogočnim agrarcera, katerim je vse le lastni žep. Demonstracija je končala povsem mirno. Opažati je bilo tudi veliko udeležbo žensk iz vseh slojev. Klerikalne demonstracija so bile v nedeljo po Öpaniji proti Ganalejasovi vladi. V San Seba ■tiann je bil velik klerikalni demonstrativen shod; udeležilo se ga je tudi 14 španskih grandov. Nov papežev dekret. Pariški «Figaro» poroča: V najkrajšem času objavijo nov papežev dekret, v katerem se župnikom zaukazuje, da morajo prepovedati cerkveni pogreb vsakomur, ki ni storil svoje dolžnosti s tem, da je opravil izpoved in obhajilo. Izvzeti so samo tisti, ki so na smrtni postelji resnično obudili kes. To mora izpričati kak duhovnik. — Ge izide tak dekret ter se bodo po njem strogo ravnali, bo po mest h malo cerkvenih pogrebov, torej tudi manj zaslužka! Ali oziri na zaslužek utegnejo ubiti ozire na papežev dekret. Papež je daleč, zaslužek pa blizu! Raznoterosti. Škandal v namoitann čanitohov na Rnnko Poljlkem. Zaprli so meniha Damaza Mačoha, ki je osumljen, da je oropal čenstohovsko cerkev in da je umoril svojega brata. Dosedanja preiskava je dognala velike škandale. Manihi so pri podobi Matere božje in pri drugih podobah zamenjali prave dragocene kamene z ničvrednimi in prodali bisere. Oba duhovnika čenstohovskega samostana Bazilij Oiezinski in Izidor Starčevski sta tudi zaprta. Menih Mačoha je vse priznal. Ker mu je brat očital, da ga je poročil a svojo ljubico, s katero še vedno intimno občuje in ker mu je brat grozi1, da ga ovadi radi cerkvene tatvine, ga je Damaz udaril s sekiro po glayi v svoji celici, mu dal odvezo in ker je žrtev še živela, jo je zadavil. Truplo je vrgel Damaz v ribnjak blizu čenstohov-skega zamostana. Darila romarjev po 10 do 1000 rubljev so si menihi med seboj razdeljevali. Papež je meniha brzojavno izobčil iz cerkve. Policija je na ukaz preiskovalnega sodnika obkolila samostan, vrši se temeljita preiskava, za katero se zanima ves svet, ker je Genstohov svetovnoznano Marijino svetišče. — Dannadan prihajajo nova razkritja o čenstohovskih škandalih. Upravne oblasti nameravajo zapreti tamošnji samostan, romarska cerkev pa pride pod jurisdikcijo posvetne duhovščine. Zdravniška preiskava je dognala, da je menih Hačoh venerično bolan. Njegova ljubica in sva-linja je v blagoslovljenem stanu. Pripeljali so jo v Genstohov. Na poti bi jo kmalu linčalo razjareno ljudstvo. Pavlanski menihi so v Geastohovu škandalozno živeli. Mnogi duhovniki so imeli zveze z «damami». Pri nekem menihu se je dobilo 200 jubavnih pisem. Mnogi menihi so si privoščili ekvipaže in konje. Neki menih je dal svoji ljubici 60.000 rubljev za doto. Zaprli menih Mačoh ima v Krakovu dva nezakonska otroka. Alimentacije so seveda plačevali romarji. V vasi Proszovicze blizu Genstohova so dobili dragocenosti Matere božje zakopane. Mnogo biserov manjka. Najdene stvari imajo pa kljub temu še velikansko vrednost mnogih milijonov rubljev. V celici menika Mačoha so dobili strup. Sedaj bodo odkopali pred kratkim umrlega meniha Jodla, ki je grozil, da bo vse zdal. V Varšavi so zaprli tudi dragularja Epsteina, ki je kupil od Mačohove ljubice najdražji briljant iz Marijine krone. Briljant je daroval Mariji Gan-stohovski knez Luborairski. Koliko prehodi človek? Neki Anglež je izračunal, da prehodi človek v svojem življenju povprečno 146 tisoč milj. To je toliko, kakor bi šel človek šestkrat okoli sveta. Koliko stopnic prehodi človek v ivejem življenja? Neki Anglež je izračunal to takole: Ge računimo, da gre človek na dan povprečno kakih 150 stopnic, tedaj prehodi v svojem življenju okoli 3 milijone stopnic. Ge vzamemo, da so stopnice visoke le po 20 cm, tako pride človek 600 tisoč metrov visoko. To bi bilo približno toliko, kakor če bi šel tristokrat na Peco aii na Obir. Pod giljotino. V Remiremonlu so obglavili 24 letnega Vancona, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril in oropal trgovca z živino Gavoille. Kadar se izvrši kaka smrtna obsodba v Franciji, takrat dere ljudstvo v bližino. Tako je bilo tudi to pot. 6 kompanij vojaštva je bilo okoli zagrajenega okraja, kjer so obglavili Vancona. Vancon je bil miren, duhovnik ga je obhajal. Ali ko je prišel blizu giljotine, se je stresel, toda prijeli so ga in pahnili na mesto, kamor so spustili giljotino, ki mu je odsekala glavo. Množica zunaj je kričala in odobravala usmrčenje. Potem ko so peljali truplo proč, je po vsej sili hotela množica k truplu; vojaštvo je bilo cel boj z ljudstvom, da je moglo končno pripeljati truplo na pokopališče. Gospodarska vprašanja. Kakšen mora biti čebelar? Pri vsakem sloju opaziti je posebne duševne kakovosti, ki so večinoma posledica poklica, morebiti pa so bila dane že poprej in so dotičnika nagnile k temu ali onemu delu. Tako je tudi pri čebelarstvu in se tukaj zahteva in pričakuje miren, dober značaj, ki ne čuti samo sebe, ampak uva-žuje, da je tudi najmanjše bitje ua svetu božja stvar, kakor on sam, da ima tudi najbrž ono kako, četudi še tako neznatno nalogo v vesoljni naravi in da zaradi tega tudi taisto lahko opravičeno zahteva, naj se je pusti živeti. Od marsikoga sem že slišal, če sem ga navduševal za čebelarstvo in mu slikal lepe in prijetne strani taistega, opazko: «Čebele bi že imel zaradi medu, če bi le tako ne pikale». Pri takih besedah sem opustil vsake daljno prigovarjanje, ker sem prepričan, da ta človek ne more biti nikoli dober čebelar, zakaj isti kaže sebične lastnosti, menda misleč, kako dobro bi bilo zjutraj postaviti prazen lonec pred čebelnjak, zvečer pa vzeti z medom napolnjenega. Pravi čebelar pa ne najde na tej strani smotra, ampak njegov smoter je idealen. Zaradi tega tudi takemu človeka, ki ima čebele le zaradi tega, da bi mn nosile polne lonce medu, taiste nikoli ne vipevajo, kakor bi že same vedele, da nimajo hvaležnega gospodarja. Seveda ne smete misliti, da je vzrok bogve kaka coprnija; nikakor ne 1 Taisti tiči očividno v tem, da se moramo tudi za čebele pobrigati, moramo takorekoč ž njimi živeti, jim poklajati, če so lačae, jih odeti, če jih utegne zebsti, braniti jih pred sovražniki, sploh moramo jih smatrati kot del tistih vsakdanjih poslov, ki se ponavljajo kakor dan in noč in jih ne pozabiti. Prosto ljudstvo seveda tega ne uvidi; taisto smatra nalogo pri čebelarstva za izpolnjeno, če roj ogrne, v jeseni pa nekatere panje požvepla; če pa vidi, da so čebele pri kaki hiši po gospodarjevi smrti tudi umrle, že misli na kake nenaravne zakone, ne da bi uvaževalo, da se je rajni gospodar pobrigal za živalice, novi pa nima smisla za nje in jih zanemarja. Za čebelarstvo ne zadostuje že, ako si napravi kak zaboj in si da podariti roj; vsak, ki hoče kaj napraviti, mora upoštevati, da zahteva vsaka stroka večaliraanj znanja in pri čebelarstvu velja ta trditev tembolj, ker je treba vpogledati v čebel no življenje, v najglobokejšo vnanjost čebelnega ljudstva in ne zadostuje ugotoviti, če ljudstvo nosi ali ne. Najmanj umestno pa je misliti, da se bo od čebel žel samo dobiček. Konec prih, podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu. Akcijski kapital K 5,000.000. Rezervni zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po — 41A — oa dne vloge do dneva vzdlga. X Kolodvorska oosta št. 27. X Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije. Eskompt in ink&sio menlo. :: Borsna naročila. Prodali vseb vrst vred papirjev proti ootovioi po doevoem kurzu. («trata V Ejubljani. Podružnic« V $plj