ELEZAR
Leto XXI.
APRIL
1982
Ob prazniku - pravo vsebino in pomen delu
Bliža se Praznik dela, ko bodo po hribih naše domovine zagoreli kresovi, ko bomo tudi s pesmijo počastili praznik delovnih ljudi. Zadrhtela bodo naša srca ob prvem maju — simbolu delavskega boja, ob spominu na leta, ko so se delavske množice kljub vsem oviram in nasilju zbirale na demonstracijah in zahtevale odpravo krivic, zatiranja in izkoriščanja. Po mnogih deželah je prvi maj praznik zmage nad zatiralci, ko so se delavci in kmetje lahko z olajšanjem podali na ustvarjalno delo, po odpravi krivičnih razlik med razredi, ki so delili ljudi na izkoriščevalce in izkoriščene.
Pri nas bomo tudi letos ob praznovanju prvega maja imeli pred očmi dosežene uspehe, a preverjali bomo tudi neuspehe in njih vzroke, na podlagi dobljenih rezultatov pa sprejemali nove naloge za nadaljnji razvoj in napredek, za krepitev gospodarstva in s tem povezanega položaja delovnega človeka, ki ga moramo usposobiti, da bo v ceioti obvladoval vse pogoje, sredstva in plodove svojega živega in minulega dela. Naša skrb bo še nadalje dosledno razvijanje političnega sistema socialistične demokracije, naglejša demokratizacija vseh oblik odločanja in vodenja, krepitev obrambne moči in samozaščitne kulture, seveda pa tudi dosledno izvajanje načel neuvrščene zunanje politike.
Zavedamo se, da se je treba odločno usmeriti v povečevanje obsega in zboljševanje kakovosti proizvodnje, v spreminjanje njene strukture, pa tudi v krepitev položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, predvsem s hitrejšim povečevanjem izv.oza. Slediti moramo ukrepom ekonomske politike, ki spodbujajo interes gospodarstva za izvoz in njegov bolj organiziran nastop zunaj, ob hkratni usmeritvi v uvoz tistega, kar je nujno potrebno in ekonomsko utemeljeno. Razumeti moramo, da je treba odločno obrzdati vse vrste porabe in zagotoviti njihovo usklajevanje z ustvarjenim dohodkom. Povsod in na vsakem koraku moramo tolmačiti, da brez takih naporov ni gospodarske stabilizacije, katere bremena morajo nositi vsi družbeni sloji, ne samo delavski razred. Varčevati moramo. Zavedajmo se, da so se tudi veliko bolj razvite in bogate države, kot je naša, danes prisiljene posluževati lakih ukrepov. Vemo, da je potrebno vztrajati v naporih za krepitev materialnega položaja združenega dela, ker je to pogoj za gospodarsko stabilizacijo ter za nadaljnji uspešni razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Disciplinirano je treba dosledno izvajati sprejete sistemske ukrepe in biti pripravljen na sprejem še novih rešitev za premagovanje številnih težav. Vemo tudi, da mora vse to spremljati povečevanje produktivnosti dela, boljše izkoriščanje zmogljivosti in učinkovitejše uporabljanje družbenih sredstev v celoti. Za uresničevanje tako zahtevnih malog je nujno potrebno tvorno sodelovati pri izpolnjevanju sistema dogovarjanja in sporazumevanja na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, ob upoštevanju objektivnih ekonomskih zakonitosti.
Stojimo torej pred odgovornimi in zahtevnimi nalogami in na nas vseh je, da dokažemo v teh zapletenih pogojih delovanja in prizadevanj po boljšem svojo zavestno pripadnost delavskemu razredu in naši samoupravni socialistični družbi.
Za nami je 9. kongres Zveze komunistov Slovenije, pred nami pa
12.	kongres Zveze komunistov Jugoslavije; smo torej v času, ko lahko najbolje dokažemo svojo visoko stopnjo enotnosti v prizadevanjih za nadaljnje utrjevanje socialističnega samoupravljanja. Izvedli smo programsko volilne konference občinskih organizacij zveze komunistov, na katerih so bili kritično ocenjeni doseženi uspehi, analizirane razmere in vzroki za slabosti ter začrtane smernice za nadaljnje prizadevno delo, za nadaljnje aktivnosti.
Ob prazniku dela, ob Prvem maju, se spomnimo vseh, ki so padli v bojih proti izkoriščevalcem in zavojevalcem za zmago pravice, za socializem. Ne pozabimo, da smo si morali vse, kar danes imamo, priboriti z velikimi žrtvami. To je bila težka pot in boj za človeško podobo našega vsakdanjika, v katerem se izraža solidarnost delavskega razreda in delovnih ljudi z vsemi tistimi narodi, ki si prizadevajo in se borijo, da bi v svobodi in miru praznovali 1. maj. Zato storimo vse, da bo ta dan praznik zmage naprednih idej, praznik napredka v gospodarstvu, kulturi, socialnih in človeških odnosih po vsem svetu. Še naprej naj bodo naši napori usmerjeni k doseganju pravičnega in trajnega miru, ki si ga po vsem svetu tako želimo.
R. U.
OB PRAZNIKU DELA
Prvi maj je praznik dela, vse se na dan ta nikoli ne dela. Ob dnevu tem obujamo spomine na preteklosti delavcev iz
davnine.
Okrašene vse tovarne in
ustanove naše,
- oznanilo praznika ter pozornosti
naše.
Polno cvetja in povsod zastave v spobudo delavcem ter njih
slave.
Vsem delavcem, občanom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob prazniku O F -27. aprilu in prazniku dela 1. maju
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije kolegijski poslovodni odbor, uredništvo glasila
To edini čas je naš brstenja, le v času letnem tem cvetenja. Takrat drevesa nam cvetijo, se letnemu času pokorijo.
Okrasimo še mi naše stroje, da bodrimo naše sloje.
Naj polno bo zelenja in zastav, v spodbudo nas ter drugih še
držav.
Delo je pojem družbe naše, delavnica je majhen svet.
Pogled v svet je okno naše, delavec je osem ur zavzet.
Obujamo spomine naše davnine in preteklosti.
Živimo v času družbe take, da delavcu dobro se godi.
ZANIMIVOSTI — ZNANJE
Financiranje poslovanja v inflacijskih razmerah
1. Opredelitev in mesto finančne funkcije v poslovnem procesu
Celoten poslovni proces v OZD lahko delimo na tri temeljne poslovne procese:
—	proces nabave,
—	proces proizvodnje,
—	proces prodaje.
Izvajanje vseh temeljnih procesov in celotnega poslovnega procesa v razmerah tržnega gospodarstva ni možno brez financiranja. S pojmom financiranje razumemo priskrbovanje, uporabo (naložbe) in vračanje finančnih sredstev. Torej je financiranje proces, ki ga imenujemo finančna funkcija, Zaradi povezujoče vloge, ki jo ima finančna funkcija pri temeljnih poslovnih procesih, ter zaradi pomanjkanja sredstev je potrebno s sredstvi ekonomizirati. To tudi zato, ker uporaba tako lastnih kot tujih sredstev povzroča stroške, in ker nimamo na razpolago potrebnih finančnih sredstev v neomejenih količinah. Zato je potrebno pri izvajanju finančne funkcije pravilno ukrepati, kar pomeni, voditi ustrezno finančno politiko. Finančna politika pa zopet pomeni, usmerjati finančno funkcijo v vseh njenih oblikah financiranju tako, da se uresničijo planirani finančni cilji in s tem tudi cilji celotne poslovne politike
OZD.
Skladišče gredic v valjarni II. Kdaj bo tako dobro založeno kot je prikazano na posnetku?
(Foto Arzenšek)
2.	Splošno o razvoju finančne funkcije
Samostojna finančna funkcija, kot sem jo prikazal, je v gospodarski praksi v večini OZD, razen v redkih izjemah, šele na začetku svojega uveljavljanja.
V ekonomski stroki šo pri nas sicer že okrog leta 1960 opazne prve strokovne utemeljitve pomembnosti finančne funkcije. Nadaljevanje tega najdemo kasneje npr. v gradivu in sklepih IV. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu (Bled 1972), ki jasneje opredeljuje ločitev finančne funkcije od računovodstva. Šele v letu 1976 pa dobimo prvo zakonsko zahtevo po ločitvi finančne funkcije od računovodstva (Zakon o knjigovodstvu), ki je v Svojem 55. členu med drugim zahteval takšno organizacijo poslovanja in delitve dela, po katerem vodja knjigovodstva ne more razpolagati s finančnimi sredstvi.
Tradicionalna povezanost, tudi organizacijska, finančne funkcije z računovodstvom je po eni strani posledica vpliva nemške šole. Po drugi strani so se sodobnejša dognanja o vsebini, vlogi in pomenu finančne funkcije v ekonomski' stroki in praksi vse prepočasi uveljavljala. Po tretji strani pa so tudi ustrezni zakonski predpisi s svojo zakonsko prisilo narekovali izdelavo informacij za potrebe izven OZD, medtem ko so informacije za potrebe OZD in problematiko financiranja prepuščali stopnji zrelosti oziroma potrebam OZD samih.
3.	Računovodske informacije kot podlaga za finančne odločitve
Informacije o dogajanjih in stanjih pri izvajanju temeljnih poslovnih procesov in njihovega financiranja zagotavlja v OZD računovodstvo oziroma knjigovodstvo. Vrste informacij, oblika, vsebina in roki, tako glede izida poslovanja kot stanja OZD, so zakonsko določeni.
Pri tem lahko trdim, da je zakonodajalec bil izredno natančen glede na vsebino izkaza prvenstveno uspeha poslovanja in stanja, ker je od tega odvisna vrsta obveznosti OZD (davki, prispevki, svobodna menjava dela, obvezna posojila in združevanja itd.). S tem lahko trd’m. tudi, da se je širši družbeni interes preko predpisov izražal prvenstveno
na področju izkazovanja uspešnosti poslovanja in zavezoval delavce k ustreznemu ravnanju, medtem ko podobnih predpisov na področju finančne funkcije in zavezovanja k smotrnemu ravnanju na področju financ še zdaleč ne zasledim v enaki meri.
Računovodstvo opredeljujemo kot dejavnost vrednostnega spremljanja, proučevanja in prikazovanja poslovnega procesa in njegovih prvin za potrebe OZD oziroma za njene potrebe v razmerju do njenega okolja. V' njegovo področje spadajo knjigovodstvo, računovodski nadzor, analiza in načrtovanje. Najpomembnejši sintetični podatki, ki jih zagotavlja, sta bilanca uspeha in bilanca stanja, v okviru posameznih računovodstev pa še dodatni podatki, 'ki jih zbirajo.
(Se nadaljuje)
SKLEPI I. SEJE IZVRŠNEGA ODBORA
PRI KONFERENCI OO ZS ŽELEZARNE ŠTORE
IN PREDSEDNIKOV KOMISIJ Z DNE 9. 4. 1982
1.	Izvršni odbor je sklenil, da lse bodo sestanki v glavnem sklicevali s pismenimi vabili in priloženim gradivom.
2.	Izvršni odbor je sklenil, da komisije pri konferenci OO ZS ŽŠ v roku 10 dni izdelajo programe dela za leto 1982, jih finančno ovrednotijo ter predložijo izvršnemu odboru v vpogled.
3.	V sodelovanju z mladino in ZK je pristopiti k formiranju kadrovske komisije DPO. Zadolžen: predsednik konf. OO ZS in predsednik kadrovske komisije.
4.	V naslednjem tednu bo izvršni odbor organiziral posvet s predsedniki OO ZS TOZD in delovnih skupnostih glede dogovora o nadaljnjem delu.
5.	Pri pregledu realizacije sklepov prejšnje seje je izvršni odboj’ ugotovil, da še ni realiziran sklep v zvezi predloga nove organiziranosti, kjer je izvršni odbor zahteval, da se ¡pred široko razpravo izdela temeljita ocena dosedanjih uspehov (neuspehov) ,na področju samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja v .obstoječem sistemu in, da se v poslovodni svet vključijo tudi predstavniki posameznih DPO in predsednik delavskega sveta DO.
Sklep ostane še nadalje v veljavi.
6.	Izvršni odbor se je seznanil z aktivnostmi na področju reševanja problematike v zvezi z znižanjem ipenzionskih cen na Rabu in v prikolicah.
Izvršni odbor je ugotovil, da je postopek v zaključni fazi in bo delavcem v kratkem posredovan razpis za prijavo letovanja.
Ob tem izvršni odbor kritično ocenjuje postopek izdelave predloga penzionskih cen še posebno zato ker je bilo potrebno veliko preveč časa, da je bil predlog dokončno izoblikovan, posledica vsega tega pa je zelo pozna objave razpisa za letovanje, za kar izvršni odbor daje negativno oceno in kritiko vodstva TOZD DPG, ki je tudi odgovorno za posledice.
V razpisu za prijavo letovanja je določeno, da mora prijavljenec ob oddaji prijavnice plačati kavcijo v višini 500 din. Izvršni odbor predlaga, da se navedeno določilo črta iz razpisa z ozirom na to, da ni v skladu s pravilnikom, ki je v razpravi.
7.	Izvršni odbor je potrdil zapisnik konstitutivne konference OO ZS Železarne Štore z dne 26. 3. 1982 in sklepe oziroma programe dela izvršnega odbora pri konferenci OO ZS 2Š.
Do naslednje seje izvršnega odbora je treba program dela rokovno opredeliti, vskladiti s programom Občinskega sindikalnega sveta in programom delavskega sveta DO ter določiti nosilce nalog.
8.	Zaradi boljše.'koordinacije in usklajenosti delovanja je izvršni odbor zadolžil posamezne člane za pokrivanje posameznih OO ZS TOZD in DS in samoupravnih organov:
Zadolženi član IO — OO ZS
Motoh Anton — plavž, DS za kadre
Potrata Florjan — valjarna I, livarna I
Bezjak Jože — livarna II, mehanska obdelava
Gabršček Katja — valjarna II, DS za investicije in razvoj
Gajšek Branko — jeklovlek, energetika
Gozdnikar Mirko —- vzdrževanje
Mulej Franc — traktorji, DS za komercialne posle
Senica Martin — kontrola kakovosti, DPG
Tomažin Dominik — jeklarna, DS za fin. rač. posle,
Zupanc Jože —- transport, GKSG
Artiček Stane — DS priprava proizvodnje, DS za ekonomiko in organizacijo
Zadolži član IO — Samoupr. organ
Potrata Florjan — delavski svet DO, komisija za benificirano delovno dobo, zbor Združenega dela	x
Tomažin Dominik — komisija za gospodarjenje, komisija za benificirano delovno dobo Gozdnikar Mirko — posebna finančna služba
Senica Martin — komisija za druž-’ beni standard
Zupanc Jože — komisija za kadre in splošne zadeve, komisija za prometno varnost Artiček Stane -- komisija SDK Gabršček Katja. — SIS Bezjak Jože — SIS Gajšek Branko — SIS, zbor združenega dela Mulej Franc — SIS Motoh Anton — komisija za inovacije, svet glasila Štorski že-lezar
Izvolitev novega sindikalnega vodstva
V	Domu železarjev so se 26. 3. 1982 sestali ¡delegati na ustanovni konferenci OO ZS Železarne Štore. Na njej so izvolili novo sindikalno vodstvo. Za predsednika IO konference OO ZS je bil izvoljen tov. Florjan Potrata, za njegovega namestnika pa tov. Dominik Tomažin.
Tov. Florjan Potrata je vodja adjustaže in priprave vložkov v Valjarni I. V Železarni Štore je zaposlen od leta 1963. Do sedaj je opravljal funkcije predsednika osnovne organizacije sindikata, predsednika delavskega sveta in sekretarja osnovne organizacije ZK, vse v bivši TOZD 114. panoge. Do sedaj je še tudi sekretar OO ZK Valjarne I.
Tov. Dominik Tomažin je vodja konti naprave v Jeklarni. V Železarni Štore je zaposlen od leta 1973. Nekaj njegovih funkcij: deloval je v sekretariatu OO ZK TOZD 114. panoge in bil namestnik ter kasneje sekretar OO ZK TOZD Jeklarne — valjarne, predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose, predsednik komisije za kulturo pri konf. OO ZS, predsednik odbora posebne finančne službe ...
V	razgovoru sta povedala:
ŽELEZAR: Opravljanje funkcije predsednika in podpredsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Železarne Štore terja veliko aktivnosti. Kako bosta usklajevala to delo z opravljanjem vajinih rednih delovnih zadolžitev na delovnem mestu?
Florjan POTRATA. Zavedam se odgovornosti in obveznosti
FLORJAN: Opravljanje funkcije predsednika IO konference osnovnih organizacij zveze sindikata Železarne Štore vsekakor zahteva veliko aktivnosti in prostega časa. Mislim, da je naš osnovni dogovor dober.. Delo si enakomerno razdelimo. S tov. Tomažinom sva si obveznosti razdelila, pri vsem delu pa se vedno dopolnjujeva. Ostali člani IO konference imajo konkretne in pomembne zadolžitve, enako zahtevni bomo tudi do vseh članov komisij, tako da bo precejšnje število angažiranih" in odgovornih delavcev za dobro delo sindikata. Na delovnem mestu želim, da bi moje delovne zadolžitve ne trpele preveč. Trudil se bom, da bom čim bolj nemoteno opravljal svoje delo, vendar bo pogosto prihajalo do tega, da bom odsoten dalj časa. V takih primerih bodo sodelavci iz Valjarne I pokrivali moje obveznosti.
DOMINIK: Naloge ki smo si jih zadali, smo si porazdelili tako, da ne bo potrebna velika odsotnost z delovnega mesta, katerega narava dela mi niti ne dopušča pogoste odsotnosti. Seveda pa bo dela dovolj tudi v prostem času.
ŽELEZAR: Smernice za nadaljnje delo izvršnega odbora in komisij ste že opredelili. So se pojavile ob tem kakšne nejasnosti .oziroma začetne težave?
FLORJAN: Smernice oziroma program za delo IO smo že sprejeli. Sedaj je pred nami naloga, da temeljito začrtamo delo komisij, seveda v skladu s stališči, ki so bila sprejeta na volilni konferenci. Za začetne težave še ni bilo časa, saj si delo šele zastavljamo.
ŽELEZAR: Kot podpredsednik konference si’ gotovo razmišljal o določenih kvalitetnejših premikih v delovanju konference in osnovnih organizacij.
DOMINIK: Organizacijsko je delovanje IO konference in OO ZS zastavljeno. Na IO smo podali naloge, ki nas čakajo v tem letu. Pri tem smo konkretizirali naloge IO, ki se povezujejo prav tako z nalogami osnovnih organizacij TOZD—DS. Opredeljene so z roki in nosilci zadolžitev. V organizacijskem smislu smo se člani IO dogovorili, da vsak član IO pokriva del dejavnosti v samoupravnih organih in delegacijah. Tu so zajete vse komisijfe pri delavskem svetu delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela. Za povezovanje med osnovnimi organizacijami smo se prav tako dogovorili, da vsak član IO povezuje po eno ali dve osnovni organizaciji TOZD—DS. Glavna naloga članov IO je, da iz zadolžitev, ki .smo si jih zadali na konferenci OOS in izvršnem odboru, izoblikujemo enotna stališča, ki jih bomo posredovali osnovnim organizacijam za enotno akcijsko delovanje. Noviteta delovanja sindikata je predvsem v opredeljenih in vsebinsko konkretnejših nalogah. Za njihovo izvršitev moramo vztrajali vsi delujoči v sindikatu ter jih dosledno realizirati.
Bistvo je tudi v tem, da se bomo morali temeljito dogovoriti za nadaljnje“ delo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, za naloge, ki jih bomo skupno opravljali z namenom, da ne !bi prelagali zadolžitev. Največ nalog bo potrebno opravljati na področju samouprave in gospodarjenja, iz katerega pravzaprav izhaja tudi boljši družbeni standard delavcev.
ŽELEZAR: Vedno, kadar se izvoli neko novo vodstvo na kateremkoli nivoju, od njih pričakujemo veliko. Kaj vidva, menita o tem; s kakšnimi občutki sta se začela vključevati v to pomembno delo?
FLORJAN: Takoj, ko sem se odločil za prevzem te funkcije, mi je bilo jasno, da sem si zadal veliko odgovornost. Zavedam se, da se nahajamo v zelo zahtevnih pogojih gospodarjenja, ko bomo morali vložiti veliko političnega dela, da bomo z boljšim delom, in z zmanjšanjem vseh spremljajočih stroškov zagotovili enak standard, kot smo ga koristili včeraj. Jasno mi je tudi, da bomo morali pri tem sodelovati vsi. Od novega vodstva ne moremo pričakovati dobrih .rezultatov dela, če ne bodo osnovne organizacije po temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih resnično prevzele vse politične pobude in odgovornosti do zastavljenih nalog.
Dominik TOMAŽIN. Z večjo zavzetostjo se da veliko narediti
DOMINIK: Ni najbolj prijetno prevzeti tako odgovornost dela v tem času zaostrenega gospodarskega položaja. Iz tega izvira namreč potreba po še poglobljenejšem delovanju sindikata, vse za boljši standard delavcev. Moji občutki? Ko prevzameš takšno nalogo, si želiš, da imaš ob opravljanju del razumevanje in podporo sodelujočih pri izvajanju konkretnih akcij. Tudi to je pogoj za doseganje boljših rezultatov, katerih si za boljši jutri vsi želimo.
ŽELEZAR: Obema sogovornikoma se zahvaljujem za razgovor in jima želim pri opravljanju novih .dolžnosti uspešno delo, kakor tudi vsemu ostalemu sindikalnemu vodstvu.
Ana Tomažin
Stanovanja se spet dražijo
V nekaterih slovenskih krajih so lani prodajali stanovanja, pri katerih je bilo treba za kvadratni meter odšteti že več kot 25 tisoč dinarjev. Medtem ko je treba marsikje v tujini pri nakupu za kvadratni meter stanovanja odriniti povprečno mesečno plačo, smo pri nas zadovoljni, kakor hitro za kvadratni meter ni treba dati več kot poldrugi povprečni mesečni osebni dohodek. Vendar se to v zadnjih letih ne dogaja več, saj se stanovanja dražijo hitreje, kot pa se povečujejo osebni dohodki,
Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko naj bi tako najlažje kupovali stanovanja leta 1979 in 1078, ko je bilo treba za povprečni kvadratni meter odšteti 1,51 oziroma 180 1,53 mesečnega osebnega dohodka.
Vendar se je začelo v zadnjih letih 170 to, še vedno kar znosno povprečje za naš« razmere, neusmiljeno slabšati 1 gQ in kaj kmalu se Utegne zgoditi, da bomo stanovanja tudi v primerjavi s irn povprečnimi prejemki začeli plače-.
vati tako drago oziroma dražje kot i/n leta 1971. Takrat je bilo treba za u stanovanjski kvadratni meter plačati v» 1,83 povprečnoga osebnega doji hodka
° Nekateri gradbeniki še zdaj govo-. - njo, da je bila takrat stanovanjska. ... gradnja uspešnejša-ker so gradili z»
Iul! trg ¡n brez družbenega dogovarjanja na tem področju. STOJAN ŽITKO
Delegati v samoupravnih organih DO
O izidu volitev in udeležbi delavcev na volitvah smo že pisali v
6.	številki Železarja. Tokrat objavljamo poimenski sestav delegatov v organih delavskega sveta DO in na ravni delovne organizacije.
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
\
1.	Kroflič Franc, elektro plavž
2.	Vidic Alojz, elektro plavž
3.	Bračun Peter, jeklarna
4.	Maček Ivan. jeklarna
5.	Pušnik Alojz, valjarna I
6.	Verbič Stane, valjarna I
7.	Kapel Franc, valjarna II
3.	Kaučič Franc, valjarna II
9.	Butinar Milan, jeklovlek
10.	Gajšek Branko, jeklovlek
11.	Vodeb Jože, livarna I
12.	Šlatau Jože, livarna I
13.	Hrastnik Anton, livarna II
14.	Koprivc Primož, livarna II
15.	Šuster Maks, livarna II
16.	Šramel Alojz, MO
17.	Štefančič Vlado, MO
18.	' Salobir Zdravko, TT
19.	Vrečko Anton, TT
20.	Mikola Milan, vzdrževanje
21.	Pertinač Drago, vzdrževanje
22.	Senica Martin, vzdrževanje"
23.	Cagalj Josip, vzdrževanje
24.	Krajnc Srečko, energetika
25.	Potočnik Drago, energetika	n
26.	Kumperger Anton, transport
27.	Počivavšek Jakob, transport
28.	Grmek Jože, KK
29.	Simovič Dragan, KK
30.	Kropušek Alojz, GKSG
31.	Medved Ivan, GKSG
32.	Sokoli Pavel. DPG
33.	Štamol Srečko, DPG
34.	Strašek Franc, PP
35.	Slekovec Marjan, EO
36.	Subotič Vjek.oslav, IR
37.	Stokavnik Slavka, komerciala
38.	Vrečko Stanko, finančni
39.	Držan Albin, kadri in splošna zadeva
Predsednik je Cagelj Josip, namestnik predsednika Grmek Jože. * 11
(Nadaljevanje z 2. strani)
9.	V mesecu juliju bo v Štorah srečanje invalidov SOZD Slovenske železarne.. Organizator srečanja je Železarna Štore in v ta namen so že tudi imenovali organizacijski odbor.
Finančna sredstva, namenjena s strani SOZD, se v ta namen nakažejo šele na osnovi obračuna -stroškov samega srečanja, zato je izvršni odbor sprejel sklep, da začasno financira srečanje invalidov SOZD SŽ.
10.	Izvršni odbor se je sez-nanil s potekom.izvedbe internega tekmovanja kovina-rjev Železarne Štore. Izvršni odbor je ugotovil, da je bilo tekmovanje uspešno izvedeno, da so bili doseženi zadovoljivi rezultati, udeležba je bila solidna, za kar daje javno priznanje organizacijskemu odboru, strokovnim sodelavcem in tudi samim tekmovalcem.
Izvršn-i odbor predlaga, -da se razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim opravi v teku naslednjega tedna.
11.	Izvršni odbor je imenoval podpisnike prenosnih nalogov naslednje tovariše: Potrato F., Tomažin D., Motoh A.,. Artiček S. in Senico M.
12.	Dosedanjemu predsedniku in podpredsedniku konferenc^ OO ZS Železarne Štore se vroči-knjižno -darilo za uspešno in aktivno delovanje v prejšnjem mandatu.
13.	Izvršni odbor je sklenil, da se predstavnik izvršnega odbora udeleži izleta, ki ga organizirajo borci v mesecu maju, in.da se pokrije del stroškov v višini 1.000 -din.'
14.	V razpravi je gradivo, na osnovi katerega se bodo delavci odločili o možnosti in potrebi uvedbe tretjega samoprispevka (glasilo Indok št. 4 z dne 27. februarja 1982).
Izvršni odbor apelira na OO ZS TOZD in DS kot nosilec razprav, da se v obravnavo gradiva aktivno vključijo in podajo svoje pripombe .in predloge.
15.	Predsednik IO pri konferenci OO ZS je prisotne informiral o poteku konstitutivne konference OO ZS Železarne Jesenice.
16.	Izvršni odbor apelira na vse OO ZS TOZD in DS, da v sodelovanju z mladino in ostalimi organizacijami v času -od 16. in 17. aprila izvedejo organizirane akcije očiščevanja in olepšanja delovnega okolja.
Izvršni odbor
ODBOR POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
1.	Sedlar Bojan, elektro plavž
2.	Bračun Peter, jeklarna
3.	Verbič Stane, valjarna I
4.	Kaučič Franc, valjarna II
5.	Hernavs Emil, jeklovlek
6.	Jevšnilc Peter, livarna I
7.	Šuster Maks, livarna II
8.	Šramel. Alojz, MO
9.	Božič Olga, TT
10.	Mastnak Franc, vzdrževanje
11.	Koprivc Milena, energetika
12.	Ocvirk Franc, Iransport
13.	Čerena-k Jožica, KK
14.	Vrhovšek Fianc, GKSG
15.	Povalej Jože, DPG
16.	Posedel Alojz, EO
Predsednik je Kaučič Franc, namestnik Posedel Alojz.
S prvega zasedanja delavskega sveta DO, dne 25. 3. 1982. Na zgornji sliki je drugi z desne Igor Uršič, predsednik KPO SOZD Slovenskih
železarn
(Foto Arzenšek)
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO
1.	Fon Zvonko, elektro plavž
2.	Fendre Emil, jeklarna
3.	Goršak Stane, valjarna I
4.	Kompolšek Karl, valjarna II
5.	Markovšek Daniel, jeklovlek
6.	Strašek Franc, livarna I
7.	Dravinec Dominik, livarna II
8.	Spolenak Branko, MO
9.	Planinšek Ivan, TT
10.	Skale Aleksander, vzdrževanje.
.11. Korošec Boris, energetika
12.	Galuf Stanko, transport
13.	Jeršič Metod, KK
14.	Vodeb Jože, GKSG
15.	Kitak Marjan, DPG
16.	Ulaga Jože, PP
17.	Šalič Marija, EO
18.	Logar Elizabeta, IR
19.	Horvatič Zvonko, komerciala
20.	Jevšenak Andrej, finančni sektor
21.	Vrabl Ivan, kadrovska služba
Predsednik je Horvatič Zvonko, namestnik Planinšek Ivan.
DISCIPLINSKA KOMISIJA DO
1.	Lorger Zvonko, elektro plavž, član
2.	Solarevič Marjan, elektro plavž, namestnik
3.	Zorič Firanc, jeklarna, član
4.	Šket Alojz, jeklarna, namestnik
5.	Fuks Frido, valjarna I, član ■
6.	Pilih Andrej, valjarna I, namestnik
7.	Selič Edi, valjarna II, član
8.	Križnik Ignac, valjarna II, namestnik
9.	Cehner Stanislav, jeklovlek, član
10.	Čavš Stanislav, jeklovlek, namestnik
11.	Šuc Jernej, livarna I, član
12.	Dečman Vili, livarna I, namestnik
13.	Oprešnik Ivan, livarna, II, član
14.	Senica Frido, livarna II, namestnik
15.	Rezar Jože, MO, član
16.	Godicelj Anton, MO, namestnik
17.	Dreščak Danilo, TT, član
18.	Perdan Rudi. TT, namestnik
19.	Samec Franc, vzdrževanje, član
20.	Šanca Jože, vzdrževanje, namestnik
21.	Mlakar Martin, energetika, član
22.	Vengust Dušan, energetika, namestnik
23.	Lah Janez, transport, član
24.	Škrablin Franc, transport, namestnik
25.	- Bužan Rado, KK, član
26.	Selčan Franc, KK, namestnik
27.	Spolenak Andrej, GKSG, član
28.	Ludvig Antonija, GKSG, namestnik •29. Grabner Ana, DPG, član
30.	Bačič Jožica, DPG, namestnik
31.	Šumej Jurij, PP, član
32.	Šarlah Franc, PP, namestnik
33.	Bastič Edvard, EO, član
34.	Škoflek Albin, EO, namestnik
35.	Borovšak Vesna, IR, član
36.	Crepinšek Rozika,' IR, namestnik
37.	Prelec Srečko, komerciala, član
38.	Aubreht Marjana, komerciala, namestnik
39.	Križman Igor, finančni, član
40.	Kompolšek* Milka, finančni, namestnik
41.	Jošt Marjan, kadrovski, član
42.	Križanec Rezika, kadrovski, namestnik
DELEGATI IZ SKUPNOSTI ZDRUŽENEGA DELA
1.	Cokan Jožica, kadrovski
2.	Gornik Franc, komerciala
3.	Kranjc Srečko, energetika
4.	Mackovšek Anton, jeklarna
5.	Povalej Leopold, MO
6.	Pišek Alojz, TT
7.	Ramšak Marjan, vzdrževanje
PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI DISCIPLINSKE KOMISIJE DO
1.	Jošt Marjan, kadrovski, predsednik
2.	Selič Edi, valjarna II, podpredsednik
3.	Bužan Rado, KK, podpredsednik
4.	Šumej Jurij', PP, podpredsednik
DELAVSKI SVET SOZD SŽ
1.	Banjevič Miodrag, livarna II
2.	Čagalj Josip, vzdrževanje
3.	Cizelj Jože, valjarna I
4.	Korent Rado, IR
5.	Majer Tomo, MO
INTERNA BANKA SOZD SŽ
1.	Gregorin Marija, TT
2.	Posedel Alojz, EO
3.	Strohmaier Mirko,, livarna II
4.	Trafela Franc, jeklovlek
5.	Vodeb Jože, livarna I
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD SŽ
1. Horvatič Zvone, komerciala
Izvoljeni delegati za organe pri delavskem svetu DO na 1. seji dne 25. 3. 1932.
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE
1.	Janžekovič Srečko, elektro plavž
2.	Burič Alojz, jeklarna
3.	Čehovin Boris, valjarna I
4.	Lubej Anton, valjarna II
5..	Vodeb Martin, jeklovlek
6.	Pavič Milan, livarna I
7.	Banjevič Miodrag, livarna II
8.	Majer Tomo, MO
9.	Camloh Anton, TT
10.	Rezar Friderik, vzdrževanje H. Veber Zoran, energetika
12.	Hohkraut Jože, transport
13.	Žibret Milan, KK
14.	Kropušek Alojz, GKSG
15.	Povalej Jože, DPG
16.	Kosec Franja, finančni
Predsednik je Banjevič Miodrag, namestnik Veber Zoran.
KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
1.	Zapušek Jože, elektro plavž
2.	Lorger Alojz, jeklarna
3.	Pušnik Alojz, valjarna I
4.	Perčič Anton, valjarna II
5.	Gajšek Branko, jeklovlek
6.	Peter Anton, livarna I
7.	Gračner Ivan, livarna II
8.	Vrečar Albin, MO
9.	Mahne Daniel, TT
10.	Jevševar Jože, vzdrževanje
11.	Vesenjak Marjan, energetika
12.	Mernik Pavel, transport
13.	Godunc Breda, KK
14.	Šepetave Marjan, GKSG
15.	Plankar Tinka, DPG
16.	Sivko Jani, komerciala
Predsednik je Zapušek Jože, namestnik Mahne Daniel.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
1.	Mastnak Lidija, elektro plavž
2.	Diaci Ciril, jeklarna
3.	Ilič Stevan, valjarna I
4.	Arh Anton, valjarna II
5.	Ocvirk Leopold, jeklovlek
6.	Brilej Angelca, livarna I
7.	Florjančič Jože, livarna II
8.	Gobec Marjan, MO
9.	Voga Anton, TT
10.	Pertinač Drago, vzdrževanje
11.	Rožman Dušan, energetika
12.	Čanžek Janez, transport
13.	Knez Jože, KK
14.	Žuntar Drago, GKSG
15.	Ožek Franc, DPG
16.	Subotič Vjekoslav, IR
Predsednik je Arh Anton, namestnik Diaci Ciril.
Po poteh XIV. divizije
Dne _9. februarja ob 9.30 so mladinci, ki so se udeležili pohoda po poteh 14. divizije, iz Svetine prispeli na Opoko, kjer je spomenik v počastitev pohoda 14. divizije.
Mladi fantje in dekleta so se s pozdravom spomnili vseh pre-mraženih borcev; za nasmejanimi obrazi se je skrivala utrujenost in ponos, da prav oni nadaljujejo tradicijo pohoda. Z veseljem so prisluhnili programu.
Predstavnik krajevne skupnosti Štore je pozdravil mladince
ter govoril o vzrokih in pomenu pohoda 14. divizije. Omenil je tudi ustanovitev Prve celjske čete. Za njim smo nastopili člani dramskega krožka s skromnim programom. Udeleženci pohoda pa so pred spomenik položili venca.
Mislim, da je ta pohod priložnost, da spoznaš utrinke iz NOB, čeprav so ublaženi. Cez nekaj let bi se pohoda rada tudi sama udeležila.
Nataša Plankar, 8. c
Spoznajmo društvo ljudske tehnike
Elektro in strojna sekcija s svojim strokovnim delom zapo-polnjujeta vrzeli v vzdrževanju železarne. Pomembni sta tudi, ker s prihodki krijeta stroške delovanja drugih sekcij. Tudi avto-moto sekcija deluje vzorno. Kvaliteta poučevanja je na ravni profesionalnih avto šol, lokacija in cena pa precej dostopnejša.
Program DLT za leto 1982 je:
—	da se v društvo vključi več novih mladih članov,
—	da tudi v bodoče vse sekcije optimalno delujejo,
—	da bi svojim članom priredili več strokovnih ekskurzij ali izletov,
—	da bi članom društva nudili tudi druge ugodnosti.
Stane Šumej
Vrednotenje inventivnega dela
(Nadaljevanje)
VIŠINA PLAČILA SE DOLOČA PO SAMOUPRAVNEM SPLOŠNEM AKTU
Vrednotenje inventivnega dela ni možno opraviti brez samoupravnega splošnega akta. To izhaja iz 2. odstavka 170. člena novega zakona, ki predvideva, da mora organizacija združenega dela, ki ni uredila postopka za ugotavljanje obstoja tehnične izboljšave, ugotavljanja prispevka tehnične ‘izboljšave itd., to storiti v šestih mesecih jo prejemu pismenega obvestila delavca, da je ustvaril tehnično izboljšavo,' ki bi bila uporabna v tej organizaciji. Sicer pa že zakon o delovnih razmerjih nalaga organizaciji združenega dela, da v samoupravnem splošnem aktu določi osnove in merila, po katerih se določa in meri prispevek delavca k povečanju dohodka. Glede inventivnega dela zakon izrecno nalaga samoupravnemu splošnemu aktu, da nadrobneje opredeli osnove in merila (109. člen). Samoupravni splošni akit torej na podlagi zakona vsebuje vsaj naslednje opredelitve:
1.	osnove in merila za merjenje, prispevka in določitve nagrade;
2.	način spremljanja in evidentiranja doseženih rezultatov in „
3.	način in postopek za nagrajevanje inventivnega dela.
Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja navaja pravne temelje, na podlagi katerih ima delavec pravico uveljavljati posebno plačilo za svoj prispevek k povečanju dohodka organizacije združenega dela:
1.	če organizacija izkorišča izum, ustvarjen v združenem delu (152. člen),
2.	če je dosežen patent na ime organizacije in če gre za izum, ki se sicer v organizaciji' ne izkorišča (153. člen),
3.	če gre za izkoriščanje izuma, ki nima neposrednega vpliva na dohodek organizacije, ima ipa druge, koristne učinke (2. odstavek 153. člena),
4.	če gre za uporabo tehnične izboljšave (166. člen).
Zakon tudi našteva nekatere osnove ?a posebno plačilo, ki jih je potrebno v vsakem konkretnem primeru ugotoviti in določiti dohodkovni učinek izkoriščanja izuma ali tehnične izboljšave. Ta učinek se izkazuje v povečanju dohodka ali pa v zmanjšanju stroškov oziroma izgub, do katerih bi sicer prišlo, če se inovacija ne bi uporabljala. Učinki inventivnega dela se izkazujejo na področjih, ki jih navaja že zakon o združenem delu:, povečanje delovne učinkovitosti,• smotrnejše izkoriščanje sredstev družbene reprodukcije, boljše prilagajanje tržnim zahtevam.
Gotovo je, da ekonomskega učinka inovacije vselej ni možno ugotavljati na enostaven način; včasih pa je celo kakršnokoli ugotavljanje nemogoče. To upošteva tudi zakon, ki v drugem odstavku 153. člena predvideva pravice izumitelja do posebne nagrade tudi tedaj, ko ekonomskega učinka izkoriščanja izuma ni mogoče neposredno izraziti.
Samoupravni splošni akt upošteva pri pravilih, po katerih se ugotavlja osnova že zakonske opredelitve glede doseženih učinkov uporabe tehnične inovacije (1. odstavek 159. člena zakona):
-— povečanje produktivnosti dela,
—	izboljšanje kakovosti proizvodov,
—	prihranek materiala in energije,
—	boljše izkoriščanje strojev ali inštalacij,
—	izboljšanje tehnične kontrole proizvodov,
—	izboljšanje varstva pri delu,
—'izboljšanje varstva in napredka človekovega okolja.
Vsi našteti učinki se odražajo na povečanju dohodka (ali pa preprečujejo njegovo zmanjšanje), vendar je to povečanje odvisno predvsem od tega, kateri učinek je z uporabo inovacije prevladujoč. Gotovo je, da vseh primerov ni možno predvideti v samoupravnem splošnem ektu, zalo mora splošni akt predvidevati tudi sodelovanje strokovnjakov, ki bodo lahko ugotovili uporabnost inovacije, njen dohodkovni učinek ter obseg delavčevega prispevka k ustvarjalnemu delu.
■ Društvo ljudske tehnike železarne Store je bilo organizirano kmalu po osvoboditvi. Takrat je bila dejavnost društva usmerjena pretežno v izgradnjo domovine. Čimprej je bilo treba odstraniti posledice vojne.
Vodje sekcij se vsak na svojem področju vključujejo, vzgajajo in izpopolnjujejo sodelujoče pri raznih nalogah itd. Na zadnji delovni konferenci so ugotavljali, da društvena dejavnost stagnira. Do tega je prišlo zato, ker v
Člani DLT na delovni konferenci
Med prve, ki so se z vso zavzetostjo nesebično vključili v izgradnjo, so bili člani društva ljudske tehnike. Tiste čase je bila tehnična pomoč potrebna povsod, tako v delovni organizaciji, kot na terenu med prebivalstvom. Strokovnih kadrov je primanjkovalo, zato je društvo LT imelo ogromno nalog. Danes,, po treh, štirih desetletjih, naše društvo še vedno deluje. Se vedno imamo člane, ki ne gledajo izključno koristi, ampak se tudi žrtvujejo za skupnost.
Prav in zaželeno bi bilo, da bi DLT kot eno pionirskih organizacij vsaj moralno podprli pri njenih prizadevanjih. Miselnost, da so v društvu posamezne sekcije, katerih namen je izključno pridobivanje sredstev, je zmotna. Društvo ima namen predvsem vzgajati tehnično kulturo in sodelovati povsod tam, kjer je lahko družbi koristno.
Danes šteje DLT prek 300 članov in je organizirano v skladu z zakonodajo. Izvršni odbor in vodje sekcij so glavni nosilci društvene dejavnosti.
društvo ni vključeno dovolj mladih, ki bi delovanje društva razgibali.
Sodelovanje z zvezd organizacij za tehnično kulturo v Celju je zadovoljivo. Sodelujemo na delegatski osnovi, tako je povezava najbolj učinkovita.
Društvo ima v Štorah svoj »dom LT«. V zgradbi so prostori za razne dejavnosti- društva. V pritličju so garaže in delavnica za popravilo avtomobilov. Tu se -vzdržujejo šolska vozila in delajo usluge članom društva. V Zgornjih prostorih doma pa je o-premljena'učilnica avto šole, prostori foto sekcije in prostor, ki ga ima v najemu krajevna skupnost Štore za knjižnico.
Prostore imamo, potrebno je le poživiti posamezne dejavnosti, posebno foto sekcijo ali radio a-materizem. Slednji ima lahko velik pomen tudi pri ljudski o-brambi in družbeni samozaščiti. V okviru društva posebno pohvalno delujejo elektro ter strojna sekcija in avto moto sekcija.
ŠPORT — ŠPORT — ŠPO
Smučarski tečaj za naše najmlajše
Muhasta zima tudi letos ni bila naklonjena našim najmlajšim, ki se učijo vsako leto v času počitnic, smučarsko abecedo na tečajih na Svetini. Da bi delno zapolnili vrzel, je Komisija za rekreacijo v ŽŠ organizirala 6-dnevni tečaj na Rogli. Tečaja se je udeležilo 40 tečajnikov, ki so se vsako jutro odpeljali z avtobusom na lepa smučišča na Roglo. Za učenje smučanja so poskrbeli naši prizadevni vaditelji: Rozman Franc, Kavka Ali in Renčelj Miran, ki so prispevali k temu, da je tečaj res dobro uspel.
Mladi tekmovalci ob zaključku tečaja na Rogli
ODBOJKA
V okviru programa medobrat-		Transport : Valjarna	0:2
nih tekmovanj je bilo v dneh	27.	Sk. službe : Jeklarna	0:2
2. do-17. 3. 1982 organizirano tek-		Jeklarna : Valjarna	0:2
movanje v odbojki. Od enajstih		Transport : Sk. službe	0:2
prijavljenih ekip se je tekmova-		Valjarna : Komerciala	0:2
nja udeležilo deset, ki so se v	za-	Komerciala : Ti-ansport	2:0
nimivih in nepristranskih borbah pomerile med seboj za prvaka Že-		FINALE \ za 7.—*-8. mesto''	
lezarne. Prenetljivo je prvo me-			
sto osvojila livarna, ki je prema-		Sk. službe : KKO	0:2
gala vse svoje nasprotnike in si		za 5.—6. mesto	
tako prvič prisvojila ta laskavi		Elektroenerg. : Jeklarna	2:0
naslov.		za 3.—4. mesto	
Rezultati predtekmovanja		MO : Valjarna	2:0
I. skupina		za 1.—2. mesto	
KKO : Mehanična	2:0	Livarna : Komerciala	2:1
Elektroener. : KKO	2:1		
MO : Livarna	1:2	KONČNI VRSTNI RED	
Livarna : Elektroenerg.	2:0	1. Livarna	
Mehanična : MO	0:2	2. Komerciala	
Livarna KKO	2:0	3. MO	
MO : Elektroenerg	2:0	4. Valjarna	
Elektroenerg. : Mehanična	2:0	5. Elektro-	
KKO : MO	0:2	energetski	
Mehanična : Livarna	0:2	6.	Jeklarna 7.	KKO	
II. skupina		8. Sk. službe	
Sk. službe : Komerciala	0:2	9. Mehanična	
Valjarne : Sk. službe	2:0	10 Transport	
Jeklarna : Transport	2 0	Tekmovanja Se je udeležilo	67
Komerciala : Jeklarna	2:0	posameznikov.	
Priprave TVD Partizan na teden
Zopet je konec zime, ki je bila letos skoraj brez snega v naši štorski kotlini in okolici. Podrla, je upe mnogim štorskim smučarjem, ki .ljubijo belo. rekreacijo (razen onim krajanom, katerim denarnica še dovoljuje obisk v dragih zimskih centrih drugod). Res škoda zaradi tako dobro izdelanega programa vadbe im tekmovanj ob lastni žičnici na Svetini, da o denarni izgubi ne govorimo.
Za dežjem vedno pride sonce, za neprijetnimi stvarmi prijetne.
Pomlad je spet v deželi, z njo pa se začenja tudi razvejana dejavnost Partizana.
Ven iz dvoran, na sonce in veter, ¡na igrišča in v planine, na kolesa in v Vodo! Pri tem je želja voditeljev društva, naj bi se še več krajanov vključilo v. vodstva sekcij,_kajti prevečkrat sloni vse delo na posameznikih in če ti odpovedo, potem nazaduje vse delo. V Štorah imamo veliko ¡ljudi, ki se radi rekreiirajo, vendar vedno pričakujejo, da jim bo nekdo ustvaril pogoje, hkrati pa so zelo nezadovoljni, če kaj ne »klapa« In to nezadovoljstvo tudi glasno izražajo. Želimo torej, da bi ¡bilo drugače; želimo, da čim več .ljubiteljev, športa in rekreacije samoupravno sodeluje v delu sekcij.
V tednu od 24. do 28. maja —
TEDNU MLADOSTI — bo društvo prikazalo svojo celotno dejavnost. Program bo prikazal aktivnost vseh sekcij društva ob
Vrednotenje inventivnega dela
(Nadaljevanje s 6. strani)
Zakon sicer nalaga samoupravnemu sporazumu ali samoupravnemu splošnemu aktu, da mora natančneje urediti naslednja vprašanja:
1.	postopek za ugotavljanje obstoja tehnične izboljšave in možnosti
za njeno uporabo,	.
2.	osnove in merila za ugotavljanje prispevka tehnične izboljšave k povečanju dohodka,
3.	način in pogoje, po katerih se ¡določi in izplača posebno nadomestilo za uporabo tehnične izboljšave,
4.	višino posebnega plačila ter druga vprašanja v zvezi s tehnično izboljšavo (170. člen).
Našteta vprašanja bodo delavci v okviru delovne organizacije uredili s samoupravnim sporazumom, v temeljni organizaciji pa s samoupravnim splošnim aktom. Ko zakon govori o tehnični izboljšavi in njeni uporabi ter samoupravnem reguliranju vrednotenja inventivnega dela, vselej uporablja termin »organizacija združenega dela«, ne pa »temeljna organizacija«. S tepi je dan poudarek delovni organizaciji, pa tudi sestavljeni organizaciji združenega dela, v okviru katere je tehnična izboljšava ustvarjena, oziroma v okviru katere se uporablja. Že zakon o združenem delu je v 130. členu poudaril, da ima avtor inovacije, s katero se prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, pravico do nadomestila v tej temeljni organizaciji. Ker zakon poudarja tisto temeljno organizacijo, ki ¡uporablja tehnično inovacijo, očitno daje poudarek prispevku k povečanju dohodka temeljne organizacije, ne pa zgolj dejstvu, ali je delavec v tej temeljni organizaciji v delovnem razmerju ali ne.
V 'delovni organizaciji se vrednotenje .inventivnega dela samoupravno uredi s samoupravnim sporazumom, zato so delavci — inovatorji — v enakopravnem položaju glede materialne stimulacije, ne glede na to, ali delajo v temeljni organizaciji, ki tehnično izboljšavo uporablja ali ne, ali pa delajo v delovni skupnosti skupnih služb, ki praviloma tehničnih izboljšav ne uporablja. Ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji delavec dela in ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji se tehnična izboljšava uporablja, se za vrednotenje inventivnega dela uporablja isti samoupravni sporazum, zato v takem primeru, kadar gre za dvoje različnih temeljnih organizacij v okviru iste delovne organizacije, he moremo govoriti, da se tehnična izboljšava uporablja v drugi organizaciji združenega dela.
mladosti
sodelovanju ostalih štorskih organizacij in društev, organov ¡krajevne skupnosti in DPO.
V glavnem naj bi sodelovali TVD Partizan, osnovna šola, ŠKIMC, železarska godba, mladina krajevne skupnosti, mladina železarne, planinsko društvo, strelska družina, ZRVS, štorski vrtec, amatersko gledališče Že-' lezar in štorsko gasilsko društvo.
Podroben program bo znan v prvih dneh aprila, o čemer bo društvo .pravočasno obvestilo prebivalstvo_kraja in širšo javnost.
In kakšni so .prvi .predlogi za aktivnosti v TEDNU ŠPORTA IN MLADOSTI V ŠTORAH? Program naj bi vseboval: rekreacijsko ¡.tekmovanje Železarne, kros-in nogomet ^ Kompolah), odbojka med ekipami območij (v Laški vasi), orientacijski pohod ZRVS in planinskega društva,-športne aktivnosti gasilcev v Štorah, streljanje, razne aktivnosti, osnovne šole in ŠKIMC, izvaja- • nje ¡programov sekcij Partizana, ■ turnir ženskih ekip v nogometu, razne tekme med območji KS in bloki, pa še kakšna kvalitetna tekma ali turnir (npr. košarka).-
Na osrednji .prireditvi, katere datum še ni dokončno znan. (prvi-predlog je za 28. maj), bodo. cicibani, ¡pionirji, člani organizacij in društev ter sekcij Partizana s svečano akademijo pro-. slavili dan mladosti. Titov in naš dan.	JOK
TRIM akcija, kolesarjenje
(Se nadaljuje!)
V mesecu marcu so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Javornik Ivan, NK delavec — valjarna II; Jagodič Jože, KV monter ogrev. naprav — mehanična delavnica; Krajnc Ivan, KV dimnikar — jeklarna — priprava vložka; Verinek Franc, NK delavec — valjarna I; Zaberl Branko, NK delavec — jeklovlek; Zalokar Vid, PK livar — livarna II; Antlej Silvester, PK voznik viličarja — transport; Završki Ivan, PK premikač — transport.
Iz JLA so se vrnili:
Ivanuš Vladimir, NK delavec
—	elektroplavž; Hrepevnik Karl, KV livar kalupar — livarna II; Romih Branko, NK delavec — valjarna I; Toplišek Janez, PK valjalec — valjarna II; Florjane Stanislav, KV strugar — MO valji; Zupanc Stane, KV rezkalec
—	MO valji; Kopranovič Ljubomir, KV strugar — MO valji; Bo-janič Ranko, NK strugar — MO valji; Ocvirk Jožef, KV strugar
—	jeklovlek; Bračun Roman, KV valjavec — valjarna II; Selič Anton, KV obratni elektrikar — elektroobrat; Plahuta Silvo, KV rezkalec — mehanična delavnica; Korez Jurij, KV strojni kalupar — livarna II; Frece Ernest, NK delavec — jeklovlek; Oset Franc, NK delavec — livarna' II; Ferlež Janko, NK delavec
—	livarna I; Kampošek Stanislav, .....KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Kolar Edvard, PK strugar — MO valji; But Srečko, NK delavec — jeklarna; Kink Cvetko, NK delavec — jeklovlek; Gjerkiš Jože, KV strugar — MO valji; Tovornik Nikolaj, PK strugar — MO litina; Vo-ras Peter, KV livar kalupar — livarna II; Djukič Željko, NK delavec — ilvarna II; Knez Srečko, PK avtomehanik — livarna II; Lugarič Mladen, KV valjavec — valjarna II; Žaberl Jožef, NK delavec — valjarna II; Kukovič Rolando, NK delavec — livarna II; Kavčič Darko, SS metalurški tehnik — DS PP.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Abazovič Abdurahim, NK Delavec — livarna I; Živkovič Ili-ja, NK delavec — livarna II; Jezovšek Slavko, NK delavec — jeklarna; Kahrimanovič Sakib, PK voznik — livarna II; Sken-derovič Ismet, NK delavec — livarna II; Kovačič Ivan, trans-
portni delavec —• TT obdelava; Čekič Branko, NK delavec — livarna II; Križman Jožef, NK delavec .— modelna mizama; Jur-šič Veljko, NK delavec — livarna II; Cokelc Jernej, KV valjalec profilov — valjarna II; Pudič Muslija, KV strugar — LO valji; Botonjič Remzo, KV strojni ključavničar — MO orodjarna; Nikolič Ratko, KV strojni ključavničar — valjarna II.
Z odpovednim rokom so odšli:
Jevšenak Viljem, SS kemijski tehnik — laboratorij; Kovač Anton, KV ključavničar — VTS; Dečman Mihael, ing. organizacije dela — TOZD KK; Mackovšek Vinko, NK delavec —• elektroplavž; Lugarič Vinko, KV varilec — mehanična delavnica; Mastnak Radislav, KV strojni ključavničar — VTS; Skvorc Branko, NK delavec — valjarna II; Petrovič Milutin, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Antona BUSERJA se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sosedom, posebno pa družini POLAK za vsestransko pomoč.
Hvala duhovniku za opravljeni pogrebni' obred in tovarišu SLEMENŠKU za poslovilne besede, hvala godbi Železarne Štore, pevskemu zboru AVTO CELJE
VSI ŽALUJOČI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA ANTOLINCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, izrazili sožalje. Posebna hvala govorniku tov. Antonu Rozmanu za vsestransko pomoč tov. Francu Pun-garšku, pihalnemu orkestru Železarne Štore.
Zahvaljujemo se OOS Železarne Štore in upravi Železarne Štore za darovano cvetje.
Žalujoča žena Hedvika, hčerki Marta in Hedvika z družino
STORSKI 2ELBZAH — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in .kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Fideršek Jože, KV avtomehanik — TT montaža; Božič Momir, NK delavec — livarna II; Matič Peter, NK delavec — livarna II; Cvetko Marijan, NK delavec — livarna II.
Po izteku pripravniške dobe je odšla: Krajnc Hermina, SS gradbeni tehnik — GKSG.
Po izteku pogodbe je odšel: JCoštrun Mladen, SS elektro tehnik — Merilna.
V poizkusni dobi je odšel: Javornik Ivan, NK delavec — valjarna II.
V JLA sta odšla:
Vitasovič Ivan, KV strugar — mehnična delavnica; Tepeš Branko, KV obratni elektrikar — e-lektroobrat.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Šramel Anton — služba zavarovanja; Verhovšek Zlatko — mehanična'delavnica; Vidic Vincenc — livarna I; Lazič Milan — valjarna I; Mastnak Janko — MO.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Lončarevič Boštjan — projektivni oddelek; Gornik Igor — DS komerciala; Vodušek Drago — livarna II; Novak Franc — livarna II; Halj iti Rustem — livarna I; Podpečan Viktor — valjarna I; Slekovec Marjan — DS EO; Zajtl Franc — valjarna II; Bele Štefan — transport; Klenovšek Nevenka — DS za finance.
Vsem iskreno čestitamo.
Za dobro voljo
Gostje so ostali zelo dolgo na obisku. Ko so odhajali, je nekdo vprašal: »Upam, da se nismo predolgo zadržali?«
»Nikakor ne. Ob tem času itak vstajamo.«
»Ali veš, da je France zapil še zadnji dinar?«
»Beži no, le kakšno pijačo še dobiš dandanes za dinar!«
Zdravnik: »Ne prihajajte več k meni! V vašem primeru je medicina popolnoma brez moči. Vi ste popolnoma zdravi!«
»Kdaj boste plačali računski stroj, ki ste ga kupili pri nas?«
»Plačal? Saj ste mi pri prodaji zagotovili, da je tako popoln, da se bo sam od sebe izplačal!«
Skupščina Ljudske republike je
16.	januarja 1947 sprejela prvo republiško ustavo.
Angleški polarni raziskovalec Robert Scott je 18. januarja 1912, to je štiri tedne za Amundsenom, dosegel južni tečaj. Izredno slabo vreme je njega in še štiri udeležence odprave pri vrnitvi tako oviralo, da so zaradi mraza in oslabelosti med potjo umrli.
Norveški pisatelj Knut Ham-sun je umrl 19. januarja 1952. Leta 1920 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Med nemško okupacijo je simpatiziral z nacisti, zato je ljudstvo po osvoboditvi na javnih mestih sežigalo njegove knjige. Kot pisatelj'Velja za enega naj večjih pripovednikov našega stoletja; odlikujeta ga izreden slog in poznavanje človeških značajev. Njegovi najbolj znani romani so: Potepuhi, Blagoslov zemlje, Pan, Zadnje poglavje idr. (Rojen je bil 1859. Pravo ime: K. Pedersen).
Najpomembnejši predstavnik ljubljanskega baročnega kiparstva Francesco Robba, ustvarjalec vodnjaka treh kranjskih rek pred ljubljanskim magistratom, je umrl 24. januarja 1757, star okrog 60 let.
V Žirovnici se je 26. januarja 1797 rodil prvi slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in kritik Matija Čop. Kot odličen poznavalec tuje književnosti je bil v veliko oporo Francetu Prešernu pri njegovem pesniškem delu. Spisi v nemščini o Kranjski Čbelici in metelčici v Ilirskem listu je posegal v abecedni boj na Slovenskem in dosegel, da je bila metelčica prepovedana Leta 1835 je utonil v Savi pri Tomačevem.
Severnoameriški državnik in politik Franklin Denato Rossevelt je bil rojen 30. januarja 1882. Štirikrat je bil izvoljen za predsednika ZDA. Z neomajno avtoriteto je vodil ameriško ljudstvo med drugo svetovno vojno, organiziral odpor proti japonski agresiji in posegel v vojno na afriškem in evropskem bojišču. Sodeloval je na zgodovinskih "konferencah v Casablanci, Washing-tonu, Quebecu, Kairu, Teheranu in Jalti. Umrl je leta 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne.
Jugoslavija je tudi dežela jezer. Več kot 250 jih ima. Mnoga leže v goratih krajih, veliko pa jih je tudi tam, kjer navadno mislimo, da jih ni: v Dalmaciji (Vransko, Zmajevo pri Rogoznici, Imotska in Baščanska jezera, jezero Mir na Dugem otoku, Bokan j ačko blato, Mrtvo more na Lokrumu). Med vsemi jugoslovanskimi jezeri je največje Ska-darsko in je še posebej zanimivo, ker leži v največji depresiji v Evropi (je nižje od gladine morja). Leži na meji z Albanijo, kjer je tudi mesto Skadar.