Erscheint jeden Samstag —Verlag u. Schrittleitung: Marburg (Drau), Badgasse b — Ruf 25-67 — Bezugspreis«! In der Ostmark, vierteljähr.ftM 1.» einschl.9Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 elnachL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr.5503« it. 45 - III. Jahrgang Marburg a. -ste roke To je smisel številnih besedi v moskovskem komun i kč ju Ako ugotavlja moskovski komuniki, da so si tri sovražna vlade edine glede sovraštva do evropskega kontinenta in do nacionaln:h držav Evrope, ni to nič novega. S svojim komunike in tudi niso preslepili evropske javnosti glede poli-tično-diplomatske onemoglosti Anglo-Amerikan-cevi kajti ta onemoglost je prišla ravno v Moskvi do nepobitneg? izraza. London in Washington ta hotela v zadnji uri razdeliti evropski kontinent v interesne sfere, ki naj bi dobile blagoslov iz Kremlja. Ta anglo-ameriški načrt je padel tokrat v vodo. Kaj pomeni že to, ako W Stalin vstopil v projektirani londonski odbor za novo ureditev 1-v-rope? Tudi ta odbor sovjetov nikakor ne bi motil da bi s svojimi armadami pregazili Evropo, v kolikor jim nemške in zavezniške armade :ia bi onemogočile tega pohoda. Udeležba sovjetov v tem odboru xa novo ureditev Evrope nikakor ne pomeni, da so bili obrezani sovjetski ekspanzij ski napori Kremi j d )e v tem pogledu nataknil samo skrbno izbrano krinko. Kljub štirinajstdnevnim pogajanjem Stalina niso pripravili do tega, da bi stavil k diskusiji svoje teritorijalne zahteve v Evropi. Ako torej govori komun i ki o tem, da se bodo »nerešeni problemi« reševili pozneje v »posebnih odborih«, je namen povsem jasen: prikriti hočejo neuspeh moskovske konference Stalin v6 prav dobro, kje bi stale njegove armade, ako b! se zlomil branik Evrope na vzhodu. V tem slučaju nI sile na svetu, ki bi bolj-ševikom mogla zaukazati svoj »stoji«. Komunike sicer pravi, da se Moskva obvezuje, da svojih armad po končanih sovražnostih ne bo vpostavila v nobeni drugi državi, toda sovjetora to ni prepovedano za časa trajanja vojne. Tudi v tem pogledu sta prepustili Anglija in Severna Amerika Moskvi svobodne roke. Z ozlrom na tako važna zagotovila z demokratske strani, je Stalin lahko pristal na bolj postranske konferenčne predloge Anglo-Amerikancev. Razen londonskega odbora so v Moskvi sklenili tudi ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi reševal zadevo Italije. Ta drugi odbor naj bi po zamisli Moskve pripravil boljševlzacijo Italije. Moskovski komunikč namreč napoveduje odstranitev vseh fašističnih Institucij in nasilno usmeritev italijanskega naroda k »demokratski državni obliki« Lahko si je predstaviti demokracijo s sodelovanjem Moskve . . Da glede trdne volje Moskve v tem pogledu ne bi bilo nikake nejasnosti, se je razgovorov udeležil tudi moskovski krvnik Višinski, ki pripada zavezniškemu Sredozemskemu odboru. Italijanskega naroda ne mislijo vprašati, ali želi monarhijo ali morda republikanski fašizem, ali hoče imeti svoje narodno gospodarstvo, ali morda diktaturo koncernov n sistem kolhozov Vse to ni več odvisno po teh načrtih od italijanske odločitve, temveč zgolj od nekega diktata, pri katerem bi sodelovali tudi jugoslovanski in grški emigrantje, torej politični ha-zarderji, ki niti v lastnem taboru ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. Napram Italiji bi Igrali ti «fcjrastJe vlogo besnega psa, Id M fašističnemu M rodu Iztrgal nekaj cunj s telesa. Uničenje Italije je torej ena izmed programnih točk, ki so bile v Moskvi prejete s pomočjo •rsglo-ameriške kapitulacije. Za vse nevtralne nar rod« ee je iz tega izcimil dober nauk. V Moskvi »o skienlli pod edino egido sovraštva razdelitev sovražnega ozemlja, izločitev nacionalne ideje, soviadavino boljševikov ki zasužnjenje naroda. Ali bo londonski odbor zamogel izbrisali slab vti«, ki ga bo napravil odbor za Italijo? Londonski odbor legitimira Stalinovo zahtevo pe so-odločitvi v vseh zadevah bodočega svetovnega reda. Ne da bi sam prevzel kakršno koli obveznost, je izsilil Stalin na spreten način od Edena ln Hnlla obvezno izjavo, da ee v bodoče brez «legovega pristanka ne bo ničesar sklepalo pri ureditvi meddržavnega življenja. Anglija in Amerika — to naj si zapomnijo zlasti vse male hi nevtralne države — sta v moskovskem protokolu pristali na to, da bo vsaka bodoča državna meji odgovarjala sovjetski potrebi po varnosti. Stalinova zahteve glede »varnosti« Sovjetije «o zelo velike. Predobro se še spominjamo, da je Stalin vse zahteval od male Finske v moskovski mirovni pogodbi, da bi »zavaroval« veliko Sovjetijo. Kako hitro je Stalin zopet obnovil svoje nasilje v trenutku, ko so Finci poskusili zadostiti njegovim zahtevami Boljševizem se smatra varnega samo pred tistimi deželami, ki jih je podjarmil. Lahko si je misliti, kako bo Stalin formuliral «voje zahteve glede »varnosti« Sovjetije v bodoče. Povsem v boljševiškem smislu je tudi grožnja i Jernejevo nočjo v Nemčiji. Ne da bi sploh mogli doprinesti najmanjši dokaz, govori moskovski komunike o umorih, ki da so jih izvrševali nem-tki oficirji, vojaki in člani stranke. Do konca sveta bodo baje zasledovali te Nemce, da bi jih privedli kot ujetnike v tiste dežele, v katerih «o baje izvrševali 6voje krvništvo, kjer naj bi tudi prejeli kazen po boljševiških metodah. V tem delu moskovskega komunikeja je prišla do izra-sa sovjetska bojazen pred Katynoim. Tu ni več govora o politiki, pa naj bi bila še tako eksplozivna ali brezznačajna, tu je zapopadena čista boljševlška agitacija, kakor jo je uporabljal Kremlj v lastni deželi pri Iztrebljanju kmetov ln inteligence Jedro moskovskega dogovora je izluščeno: konferenca ni ustvarila nikakih novih političnih dejstev, pač pa je izsilila popolno duhovno kapitulacijo anglo-ameriških politikov. »Zavezniška« stvar mora zares stati na zelo trhlih nogah, ker je bilo treba v Moskvi štirinajstdnevnega konferiranja glede sklepov, v katerih ni najti niti atoma kakega obnovitvenega stremljenja. V teh konferencah je divjala zgolj nenasitna žeja po oblasti treh nenaravnih zaveznikov. Zaključni ležlci boji esa vzhodni \ mesecu oktobra pe bilo na vzhod»« ironii uničenih 2795 sovjetskih tankov in 1442 letal SStnecija na vzhodni fronti je kazala po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 28. oktobra sledečo sliko: Težišče bojev med Azovskim morjem in med Dnjeprom je bilo tudi 27. oktobra v odseku zapadno od Melitopola. Sovražnik je skušal sicer razširiti odprtino svojega vdora, toda vsi ti poskusi so bili v trdih bojih od moža do moža, ali pa v protisunku gibljivih rezerv zaustavljeni. V loku Dnjepra so se izjalovili pri Zaporožju, severno od Krivoj Roga in jugozapa-dno od Dnjepropetrovska vsi pehotni in oklopni-iki napadi sovjetov Na srednjem odseku so nri-čeh sovjeti z novimi napadi severno od Gómela, obenem pa so nadaljevali svoje poskuse prodora nemške fronte v prostoru zapadno od Krlčeva ln zapadno od Smolenska. Vsi ti napadi so bili razbiti že v izhodiščih ali pa v krvavih bojih. Letalstvo je z uspehom posegalo v te boje. Po poročilu z dne 29 t. m. »o bili pri Melito-poiu zavrnjeni vsi napadi. Sovražnik je imel težke lzguibe, pri čemer so Nemci potisnili njegove napadalne konice iz žilavo hranjenih vasi. V kolenu Dnjepra so Nemci zavrnili silovite sovjetske napade večinoma v protisunkih. Iz teh obrambnih bojev se je razvila 28. oktobra pred-poldan severno od Krivoj Roga velika oklop-niška bitka. Pri Gomelu so se vrstili brezuspešni napadi sovjetov tudi južno od imenovanega mesta. Zapadno od Kričeva in Smolenska je bojev-nlHto delovanje 29 oktobra nekoliko popustilo v primeri s prejšnjimi dnevi. 30. oktobra je bil položaj naslikan tako-le: Med Azovskim morjem in med Dnjeprom je besnela obrambna bitka z vso silovitostjo. Zelo trdi so bili boji zlasti nri Krivoj Rogu. Severno od Krivoj Roga so se boljševiki srdito upirali silovitim nemškim napadom. Imeli so izredno težke izgube. Zaman so bili tudi njihovi napadi na obeh straneh Gómela. Nemci so s protinapadi v tem prostoru zavojevali mimogrede izgubljeno ozemlje. Zapadno od Smolenska so se medtem vneli novi, težki obrambni boji. Boljševiki so napadali neprestano v novih valovih, toda nemške čete so s svojim koncentriranim ognjem v srditih bojih obdržale svoje pozicije. Tudi iz nedeljskega poročila je razvidno, da se je nadaljevala na jugu vzhodne fronte težka protokol moskovske konference, ki je velik «mo ^^ bilkka,, mo/ie™ mfiá — ,________________„ = ™ Dnjeprom so bili odbiti številni sovjetski napadi. po gostobesednosti, majhen pa po vsebini, ne veetruje niti ene same konstruktivne ideje, ki naj bi osrečila človečanstvo O Atlantski izjavi ai v tem protokolu nič več duha ne sluha. Atlantska izjava je izdihnila svojo dušo, ker Je bila porojena v uri strahu, ko Je Anglija klicala na pomoč prijatelje, in ko Je ameriški narod sledil Rcoseveltu v vojno le s počasnimi koraki. De govori zaključni protokol v ostalem o mi-»ovnih pogojih, o kapitulaciji in razorožitvi, ne pcsnatni nikako iznenadenje. S svojo kapitulacijo pred Stalinom pa sta Anglija In USA priznali, da naj Moskva določa mir Evrope. Boljševiški Mirovni diktat bi pomenil grob za v»o Evropo. Povsem pravilno ugotavlja japonski tisk, da je 4o*ivela sovjetska politika pravi triumf napram Angležem ln Amerikancem. Konferenca se je spr«-■tenlla v sodno rbravnavo, v kateri sta bili Anglija in Amerika radi premlačnega vojaškega sodelovanja obtoženi vojaške sabotaže. Pa tudi v Angliji se že množijo glasovi, da je bila mos-kovska konferenca velik neuspeh. »News Chronicle« piše v svojem uvodniku med drugim: »Rezultati konference vsebujelo veliko praznino ta težke napake. Praznina je pomanjkanje določitve zapadnih mej Sovjetske Unije. Težka napaka je bila storjena tudi rodi tega, ker Francija ni sprejeta v posvetovalno evropsko komisijo«. Celo stockholmski list »Soctaldemokraten« piše, da veje tz komunikeja vse polno vmemlrjajočih problemov. Ni brez vzroka, ako se postavi vpra-lanje, kaj neki le usoda malih narodov ob meji Scrvtetske Unije. Bilo kakor bilo: nobenega dvoma ni in ne mote biti o tem, da glede usode našega kontinenta m bodo odločale take jalove konference, temveč V loku Dnjepra, zapadno od Zaporožja in jugo-zapadno od Dnjepropetrovska, so se izjalovili opetovani sunki boljševikov Medtem so nemški protinapadi severno od Krivoj Roga napredovali dobro, kljub žilavemu odporu boljševikov. Pri ieiki boji il»sfl r logajski stepi Gciaeta ln zapadno od SmoJeeska Je bojevitost •ovjetov nekoliko ponehala, zato pa Je oživela bitka Jogozapadno od mesta Velikije Luki. V treh dneh so izgubili boljševiki na vzhodni fronti nad 400 tankov. V Finskem zalivu so Nemci potopili sovjetsko topničarko in dva hitra čolna. 1. novembra je sporočilo nemško vrhovne poveljstvo, da so bile nemške čet« južno od spodnjega Dnjepra v bojih z deli sovražnih hitrih odredov, ki eo vdrli v nemške položaje. Vsled drznih ndarcev v sovražni bok, Je imel sovražnik mIo občutne izgube. V bitki v loku Dnjepra, so nemški protinapadi medtem dobro napredovali Močni sovražni sunki jugozapadno od Dnjepropetrovska in jugovzhodno od Kremenčuga so se zraifiU v nemškem ognju. V sredini vzhodne fronte )• postalo malo mirneje, zato pa so javili s front« od jezera Ilmen do Leningrada živahno obojestransko izvidniško delovanje. Meseca oktobra je bilo na vzhodni frontf uničenih 2795 sovjetskih tankov in 1442 letal. Sovražnik se je skušal 1. novembra izkrcati na Krim® na obeh straneh mesta Kerč. Nemške čete so boljševike na enem mestu Izkrcanja odrezale in stisnil«, na drugih mestih pa je bil krvavo poražen oziroma uničen Južno od spodnjega Dnjepra eo se nadaljevali v Nogajski stepi boii s hitrimi sovražnimi odredi, prodirajočimi proti Dnjepru. Zaman so poskušali sovjeti obkoliti nemško sil« in Jih odrezati od zaledja. V loku Dnie-pra so bih jugozapadno od Dnjepropetrovska odbiti Itevllni sovražni sunki. Severno od Krivoj Roga so dosegle nemške čete velike uspehe. Odrezal« tn uničile so daleč zabodene sovražne napadalne konice. V času n*«d 27. oktobrom in 2. novembrom so v tem prostoru Nemci nieli 5000 mol, zaplenili oziroma uničili pa so 357 tankov, 378 topov tn nad 500 vozil. Sovteti, zlasti njihovi obupno m boreči odrezani odredi, so imeli zelo krvave Izgube. Lastne fzgitbe so bile malenkostne. Po poročilu z dne 3. novembra, so nemške čete na Krte», jnžno od Kerča, Se boii zožile sovražno mostiiče. čeprav se je sovražnik silovito branil. Na severnih dohodih h Krimu, vzhodno od K"r-ron« tn v velikem loku Dnt<»ora «e še odigravalo triki boji s sovražnimi pehotnimi tn oklopni-j»l oddelki ob Izredno težkih izgubah za sovrstnika. Na ostali fronti so btti 1« boli lokaln^a po«t«va. V Finskem zaltvn *o nemške lahke do-nK>r«fce sile potopile trol* sovi»tskih hitrih čolnov *«č dragih pa so tako težko poškodovale, da t« računati tudi s potopitvijo nekega nadalj-ntaga hitrega čolna Polo zsj na južni fronti Nemške fete so odbile opetov« tumo ter na vzhodnem delu lo-ameriške napade ob reki dolinske Ironte I fnžnoitalijanske fronte so Javili 28. oktobra silovit« boje na obeh obrežjih reke Voltumo, kj«r «o se v nemškem ognju zrušili opetovani anglo-ameriški napadi. Z ostale fronte ni bilo •poročeno nič posebnega z izjemo brezuspešnega sovražnega napada na obalno železnico severo-zapodno od Termolija. Nemška bojna letala so v vzhodnem Sredozemskem morju uspešno bombardirala vojaške cilje na otoku Leros. hi poročila. Izdanega 29. oktobra, Je razvidno. da so s« nemške čete po uspeftnl zavrnitvi močnik »ovratnik poskusov prodora, umaknile na obeh straneh reke Volturno par kilometer dalje proti severocapadu na nove višinske postojanke. Ob jadranski obali je poskusil sovražnik v noči in zjutraj dne 28. oktobra prodreti vzdolž ceste Ter-moM—Istonia, preko reke Trignori vendar se je ta poskus zrušil v nemškem ognju. V vzhodnem Sredozemskem morju je nemško letalstvo uničilo dve tovorni ladji s skupno tonažo 4500 brt., ob- bo odločilo samo orožje. London hi Washington lahko garantirata Moskvi kar Ji hočeta. Garancija za Evropo je in ostane branik nemških armad tn nemških zaveznikov na vzhodu. Ta branik s« xoperstavlja vsaki boljševiški invaziji, in vera v ta branik danes ni samo splošna zadeva vsega n«mškega naroda, temveč tudi ostale protibolj-ieviške Evrope. V Moskvi so napravili račun brez nemškega krčmarja. Draal aad Verlag Marborger Vertage und Druckerei' Gm. m. k. M. - Verlageleitnng Sfm Baumgartner. Haupt-Friedrich Golob all* ka MarWrgfDren, Badgasse < Im Zatt Mi Anzeigen die Prsialiete ttr. S Tom 10 April 1443 tätt*. A Befall dar Lieferung daa Blatt« b«> höherer Gewalt •dar Batriabaatftrang gibt keine« Anapraeb aoi Rückzahlung dca Bezugagaldaa en&m pa ¡e usnešno bombardiralo pristaniike naprave sovražnega oporišča Castelrosso. 30. oktobra so javili, da je bilo ob obeh straneh Volturna odbitih več lokalnih anglo-ameriSkih napadov. Hitra nemška letala so uspešno posegala v boje ter motila sovražni dovoz na cestah. Slika na južnoitalijanski fronti se je spremenila, kakor je bilo razvidno iz poročila z dne 31. oktobra. Po tem poročilu so močne anglo-ameriške sile s pomočjo tankov napadale med obalo Terenskega morja in med Volturnom. V vzhodnem Sredozemskem morju so nemška letala poškodovala pri napadu na neko sovražno spremljavo križarko in dvoje rušilcev, potopila pa so transportno ladjo s 1500 brt. Nemško letalstvo je 30. oktobra bombardiralo posamične cilje v Londonu. Nemške podmornice so v boju s sovražno plovbo potopile šest ladij s skupno tonažo 28.500 brt. in nekega rušilca. Tti druge ladje so bile poškodovane s torpedi, šest spremljevalnih letal pa zbitih. V Južni Italiji so nemške čete po poročilu z dne 1 novembra zavrnile močne sovražne poskuse prodora na obeh straneh reke Volturno. Nato so zavzele med italijansko za.p^dno obalo in gorovjem Maltese nove višinske postojanke. Nemško letalstvo je v noči na 1. november znova bombardiralo cilje v Londonu. Nemška mornarica in letalstvo sta oktobra potopila 52 trgovskih ladij s skupno tonažo 301,700 brt. 18 sovražnih trnovskih ladij pa je bilo tako težko poškodovanih, da je računati z njihovim uničenjem. Poškodovanih je bilo razen tega 27 trgovskih ladij s skupno tonažo 170.000 brt. V boju s sovražnim vojnim brodovjem sta potopila nemška mornarica in letalstvo eno križarko. enajst rušilcev, dve straž-ni ladji in štiri hitre čolne. Pet križark, sedem rušilcev in več drugih vojnih ladij je bilo tako teiko poškodovanih, da je računati t. uničenjem dfiia teh ladij. V noči na 2, november so napadli močni odredi nemškega letalstva sovražno pomorsko do-v>'no oporišče Napulj, kjer so nastala obsežna razdejanja in pristaniški požaru Zadetih je bilo tudi več ladij. V večernih urah so nemška bojna letala bombardirala tudi pristaniške naprav« več mest v Južni Angliji. T novembra je bilo sporočeno, da so nemške rete zapadno od Volturna zavrnile več nočnih analo-ameriških napadov. Vzhodno od Volturna ie imel sovražnik pri prodiranju za umikajočimi se nemškimi varovalnimi odredi zelo občutne iz-rmbe. ki mu jih je povzročil koncentrirani ogenj r^roške artileriie in letalstva. V vzhodnem od-*r!cl! sta napadla dva anerleška polka o>b močni sriileriiski in oklopiv podoori nemške postolan-V" eh reki Trignor Neme' so zavrnil! ta napad PK-Kriegsberichter Kaiser (Sehl Das Maulwuridorf Wo früher die Gassen und Straßen des Dorfes verliefen, führt jetzt ein sinnvolle« Grabensystem au den vordersten deutschen Stellungen. PK-Kriegsberichter Grosse (Sch) Rückkehr vom Feindflug Nach erfülltem Auftrag zieht die Stukastaffel heimwärts. Wieder wurden bolschewistische Bereitstellungen mit Erfolg angegriffen ob težkih izgubah za sovražnika. 2. Novembra so vrgli sovražni letalski odredi bombe na jugovzhodno ozemlje Reich-a. Nastala je škoda na poslopjih, prebivalstvo je beležilo izgube. Sedem napadalcev je bilo pri tem zbitih. V noči na 3. november je nemško letalstvo znova bombardiralo cilje v Londonu. Lahke nemške pomorske sile so napravile v noči na 3. november drzen sunek v smeri proti angleški iužni obali ter so potopile iz močno zavarovane spremljave dvoje parnikov s skupno 4500 brt brez lastnih izgub. Siraik v ameriških premogovnih revirjih Kakor poroča United Press iz New Yorka, pomeni zlom premogovne produkcije v okviru četrtega generalnega štrajka težak udarec za ameriško vojno industrijo. Pa tudi civilno prebivalstvo Zedinjenih držav je postavljeno pred velike težave glede oskrbe s premogom. Voditelji premogovnikov so mnenja, da kljub najstrožjim ukrepom vlade, pred prihodnjim tednom ne bo možno ponovno obratovanje premogovnih rudnikov. Vsa znamenja kažejo, da bo morala industrija jekla do prihodnjega tedna vsled posledic štrajka ugasniti več piavžev ter ustaviti celo vrsto obratov. V Birminghamu (Alabama) stavkajo že 20 dni. Nekatere industrije imaio premoga samo še za en dan. V Pittsburqu imajo še zalogo premoga za kakih pet dni Pomanjkanje premoga občutijo zlasti železnice, kalorične elektrarne, plovba in razne industrije. Iz Detroita, Pittsburga in drugih velikih mest poročajo, da primanjkuje tudi premoga za oskrbo civilnega prebivalstva. V New Yorku imajo premoga za civilno prebivalstvo samo za dva do tri dni. Strajk v ameriški premogovni industriji, ki se ga udeležuje 530.000 rudarjev, je po zadnjih poročilih stoodstoten Mandafa se loci od Danske Kakor vemo, je Islandija zasedena potom seve-roameriških čet. Ta otoška dežela, ki je bila doslej povezana s personalno unijo z Dansko, se želi ločiti od Danske Kakor namreč poroča agencija Reuter iz Reykjavika, je islandski ministrski predsednik Bjorn Thordarson sporočil pretekli ponedeljek obema zbornicama na skupni seji mnenje vlade k vprašanju ločitve. Spočetka je islandski parlament nameraval izvesti ločitev od Danske junija 1944 To ločitev bodo Islandci sedaj izvedli že začetkom leta 1944 Islandski državni zbor Alting se bo te dni bavil z omenjenimpredloqom S«rile Sdaierskeoa Gospodama i IHovember — vremenski prekneuh Se večji vremenski prekucuh kakor je oktober, je njegov naslednik november — v starem rimskem koledarju, deveti mesec, od leta 153. pred našim štetjem, pa enajsti mesec v letui zadnji mesec jeseni in predhodnik nove zime. Je ie od nekdaj na glasu kot mesec megle in viharjev. Tudi j« razvpit kot grobar vsega življenja v naravi in kot poganjač zadnjih ptio-selivk in onih malih živali, ki prezimujejo v nezavestnem, oziroma trdem spanju. Dočim se oktober omejuje bolj na katastrofalna neurja x uničujočimi poplavami, je november obsežnejii v svojem »delokrogu«. Med drugim zleze kaj rad tudi tja do žarečega nedrija zemlje, kjer vzbuja iz spanja na videz že ugasle ognjenike, še delujoče pa draži do ponovnih izbruhov. Na tej poti obišče tudi titana večjih potresov. Novem-brovi viharji so navadno tudi že sneženi, zlasti v višjih legah. Pa tudi po dolinah in ravninah večkrat že izpočetka novembra slišano, da »že di&i po snegu«. Toda, če hočemo biti pravični v svoji obtožbi in obsodbi tega razvpitega meseca, moramo resnici na ljubo priznati, da ima tudi ali pa še prav posebno tudi november svoje dobre in prijetna strani. Pri vsej svoji muhavosti se tudi november rad ponaša še z lepšim vremenom, kakor njegov prednik oktober. Kronika meteorologije pozna leta, ko je bil november nevzdržema po "več dni, da, celo preko dveh, treh tednov sončen in topeL Ko so celo na daljnjem severu še proti koncu novembra razcvetele vijolice in jagode in ko j« celo tam gori v visokih planinah toplomer na opoldanskem soncu kazal do 25° C. Tako se je n. pr. leta 1926. 1927. in 1938. govorilo o »pomladi« v novembru in o tistem zakasnelem podjetju, ki je bi! svoičas na glasu kot »Altweibersommer«. Seveda so bile tudi v takih izrednih letih novem-brove noči in jutra mrzla in meglena in je vremenska izrednost končavala z naglim, občutnim prevratom. Predno si nekatere novembrove posebnosti ogledamo pobližje, naj na kratko opozorimo ie na eno posebnost v tem mesecu. In sicer posebnost, ki se vsako leto redno ponavlja. To je noč posebno gostih zvezdnih utrinkov (meteorjev), ta-kozv. »Leoni d«, med 13. in 15 novembrom. Pred 45 leti je ta kot rečeno, redni vsakoletni astronomski pojav, dal povod splošno razširjenim govoricam o »koncu sveta«. p. PK-Kriegsberirliter Pincornelly (PBZ—Sch) Auf Horchposten Wenn der Abend naht, beziehen die Horj:hpo6ten, die weit vorn liegen, und von deren Wachsamkeit die Sicherheit des ganzen Grabenabschnittes abilängt, ihre Schützenlöcher. P»®»šte HBafši» narodov poteptane - Za nia!« guirade nič razveseljivega Značilne ugotovitve nevtralnega tiska Iz Berlina poročajo: Medtem ko Anglo-Ameri-kaacem uslužni tisk inozemstva komentira mos-V jv&ko konferenco po svoje, je ostali inozemski tisk kaj hitro spoznal, da se skriva za frazami moskovskega komunikeja samo namen, zadostiti Stalinovi težnji po ekspanziji na račun Evrope. 7iasti v tistih deželah, ki jih Sovjetska Unija neposredno ogroža, povdarjajo, da je prišla sedaj zadnja ura Atlantske izjave ter da se bo Sovjetska Unija okoristila na račun malih narodov Zlasti romunski tisk je te misli zelo dobro iz-brusil. Tako ugotavlja Hst »Curentul« med drugim sledeče: »Od Atlantske izjave, ki povdarja nedotakljivost suverenosti malih narodov, ni nič več slišati. Anglo-Amerikonci bi hoteli male narode uspavati. Hudi napadi, namenjeni mali Finski, ki jo je imenovala moskovska »Krasnaja 7vezda« »volka v ovčji koii«, naj bi nekako podčrtali, da Anglo-Araerikanci ne morejo spremeniti sovjetske politike Iztrebljenja malih narodov. Nad Atlantsko izjavo se je po mnenju lista razgrnil organiziran molk. Zato pa je tembolj sli-Sati tuljenje volkov iz ruske stepe. To tuljenje prihaja v obliki maščevalnih, uničevalnih gesel sovjetov. O romantičnem idealu svobode vseh narodov ni nič več slišati. Tisti narodi, ki jih je usoda obsodila na življenje v sosedstvu sovjetske zveri in ki so v svoji nedolžnosti mislili, da bodo Angleži in Amerik and zaščitili njihove življenjske pravice, so po moskovski konferenci iz-fubili zopet eno izmed svojih iluzij«. Švedski tisk pravi, da v Moskvi ni bilo odgovora na mnoga vznemirjajoča vprašanja. »Dagens Nyheter« povdarja: »V bodočem svetovnem koncertu mali narodi ne bodo imeli nlkake bes ;de več. Moskovski sklepi ne odgovarjajo demokratskim načelom. Za male narode ti sklepi niso ni-kak neskaljen vir veselja«. Švicarski tisk ugotavlja, da nesoglasja med Londonom in W Tej izravnavi in informiranju v vseh vprašanjih velikega časa veljajo tudi vsakokratni zboro-valni valovi organizacije Steirischer Heimatbund. Kakor v lanskem letu bo Steirischer He matbund izvedel tudi v tem letu v času od 5. do 14, novembra jesenski zborovalni val, in sicer pod geslom »Fronta in domovina se borita za zmago«. kozakov. Večina teh kozaških polkov je korakala skozi Belgrad ter vzbudila povsod veliko zanimanja. Pri tem se je opazila strumnost in disciplina teh prostovoljcev, ki so napravili v svojih lepih uniformah najboljši vtis. Kozaški oficirji so večinoma imenitne postave nacionalnega samožitja v posebnih skupinah kot bivši podaniki Sovjetije ter imajo svoje hrabre in požrtvovalne bojevnike popolnoma v svojih rokah. Vsi skupaj so pa pripravljeni za vsako ceno bojevati se do končnega uničenja komunizma. Kozaškim oficirjem stoji ob strani odlično izbran zbor naj-bo!;ših nemških frontnih oficirjev, ki bodo kot pomočniki in svetovalci s pomočjo najboljšega nemškega orožja v očiščenju balkanskega .prostora posta- ■ ,-oieaa moža. Pri tem se ne bo same pomfidji s lami. ki so v službi Moskve, temveč l- ■ " iično vplivalo na razpoloženje bal-kansk jov, ker bodo videli, da se je cela divizija . ivših sovjetskih podanikov prostovoljno javila v boj proti komunizmu, kar je otipljiv znak, da ie komunizem poguba za vsak narod 13 Italijanski general kot zaščitnik tolp. Poro-čevalnica italijanske republikanske vlade je objavila dokaze o izdajstvu, ki ga je počenjal italijanski genera! Ambrosio, ko je poveljeval 2. italijanski armadi na Balkanu. Ambrosio, ki je bil imenovan šefom generalnega štaba, je kljub nasprotnim poveljem, ki jih je dobil od Musso-lini-ja, ustavil vsako aktivno bojevanje zoper komunistične bande na Balkanu ter omogočil, da 6e je oborožilo kakih 20 tisoč pristašev tolp. General Ambrosio se tudi ni sramoval v svojem qlavnem stanu na Sušaku, poqajati se z zastopnikom jugoslovanske emigrantske vlade ter - je sprejel glavneqa agenta, bivšega srbskeqa poslanca Jevidoviča. nadalje voditelja srbskih tolp v Bosni in Hercegovini, Trifunoviča, ter nekega, 6 Letošnji zborovalni val se odigrava v času, ko pada odločitev gigantske borbe za biti ali ne bili. Ta borba zahteva brezpogojno vpostavo vseh sil V ospredju tudi tega zboiovalnega vala bo obravnavanje vojaškega in političnega položaja, pri čemer se bo govorilo ponovno tudi o vprašanjih Spodnje Štajerske. Tako bodo govorniki Heimat-bunda tudi v tej jeseni v okrog 450 zborovanjih govorili v vseh Ortsgruppah in bodo jačili spod-nještajersko prebivalstvo v njegovi veri v zmago, obenem pa mu bodo predočevali tudi potrebne dolžnosti in postavljene naloge kot pripadnikom nemškega naroda, - Jesencki zborovalni val se bo pričel tokrat v Marburgu, kjer bo samo 5, novembra nič manj kot 37 zborovanj. Cas in začetek zborovanj je razviden iz lepakov Tako bodo tudi v tej jeseni imeli spodnještajerski možje in žene priliko, slišati iz najbolj poklicanih ust vse tisto, kar jih zanima. Kakor pri vseh dosedanjih zborovalnih valovih bo spodniešajersko prebivalstvo tudi to pot v ogromni množini napolnilo zborovalne dvorane. Na ta način bo manifestiralo poleg dejanja optično dokaz, da hoče izpolniti geslo »Fronta in domovina se borita za dokončno zmago!« (Sch«rl-OKW) KapltSnleutnant Werner Hsn&e einer der erfolgreichsten deuUchea U-Boot-Kommandanten. uma komunistično agitacijo poverjenega grško-katoliš-kega popa. Drugi agentje so od Ambrosia dobili orožje, hrano in izkaznice, i katerimi ,so lahko neovirano rovarili, hujskali in morili po pokrajinah, ki so bile zasedene po Italijanih. General Roatta, naslednik Ambrosia, ki je tudi j>obeqnil z Badoglijem, je na Balkanu pozneje nadaljeval izdajalsko delovanje ter je izdal «;en?u jugoslovanske emigrantske vlade, Jevidoviču, široka pol-nomočja. V istem času je general Ambrosio jx>-slal generala Castellana v glavni stan tolp, da se je tam pogajal z generalom Miha fiovičem. General Castellano je pozneje bil podpisnik pogodbe o premirju v glavnem stana generala Eisen-howerja. a Tiso štiri leta državni predsednik. Slovaško časopisje se je v dostojnih razpravah spomnilo četrte obletnice, odkar je državni predsednik dr. Tiso postal državni jjoglavar Slovaške. Članki so v glavnem razpravljali o osebnosti in delu velikega državnika. □ Izdajalci naj umro. To zahtevo »o stavili glede kaznovanja Viktor Emanuela i» njogovih kom-plicev na republikansko-fašistični proslavi obletnice pohoda Mussolini-ja v Rim, ob navzočnosti vladnega pokrajinskega namestnika dr. Montani-ja v Bologni. □ Stavka rudarjev v Zedlnjenik državah. V "nedeljo so našteli v Zedinjenih državah v premogovniških revirjih nič manj kot 163 tisoč stav-kujočih delavcev. Tudi prispevek k ameriški voini produkciji! Baje se bo vlada polastil« vseh premogovnikov, v katerih delavstvo noče iti na delo. □ Švedska izdaja ameriškega lista »Time«. Švedski listi so obelodanili te dni v angleščini velik oglas, ki sporoča, da bo ameriški list »Time« tiskal na Švedskem švedsko izdajo. H Sestanek turškega in angleškega zunanjega ministra. Kakor poioča Anatoiska agencija iz Ankare, _6e je turški zunanji minister Numan Me-nemendžoglu odpeljal v torek v Kairo, kjer s« je sestal na željo angleške vlade z zunanjim ministrom Edencm. □ Urugvaj se je moral ukloniti Rooseveltovo-mu povelju. Kakor znano, je morala urugvajska vlada na Rooseveltov pritisk obnoviti svoje di-plomatične odnošaje do Moskve, ia je sedaj imenovala svojega poslanika v Montevideu. D Strahovita zadolžitev Anglije. Angleški gospodarski časopis »Fortune« je obelodani! v svoji novemberski številki pregled vojnega gospodar--stva. Angleška industrija — tako piše omenjeni list — dela s stroji, ki jih je dobavila Amerika. Po vojni Anglija ne bo imela zadostneqa kapitala. Zadolžitev Anglije je strahovita. 2e sedaj znaša 17 milijard dolarjev. K temu je pa treba prišteti še izgube v prekomoiskih vrednotah in zadolžitev napram dommijonom. Anglija je morala v inozemstvu prodati skoraj za milijardo dolarjev delnic. Poldugo milijardo dolarjev dolguje Ar>-glija Indift Južni Afriki in Argentiniji, Dohodki, s katerimi je Anglija preje plačevala svoj uvoz, so zelo skopneli, Ce bi hotela doseči izravnavo, bi morala Anolija povečati svoj izvoz napram izvozu pr§d vojno za celih 50 odstotkov. n Grof Ciano v zeporu. Kakor poroča turinska »Stampa«, je bil nekdanji zunanji minister . in poznejši poslanik pri Vatikanu, grof Ciano, aretiran. Odvedli so ga v ječo v Veroni. To vest je potrdil republikanski list »Popolo« v Paviji. □ Izid volitev Švici. Pri volitvah za švicarski narodni svet, so pridobili socialdemokrati 11 mandatov. Sedaj jih imajo 56, preje 45. Liberalci, k; so bili doslej najjačja stranka, so izgubili dva mai>-data, in jih imajo sedaj samo še 47. Katoliški konzervativci so izgubili 1 msndat, in jih imajo 42. Kmečko-meščansko-obrtna stranka je pridobila 1 mandat (23 mandatov). Lfberaldemokrati se ohranili svojih osem mandatov, dočim so demo-kratie izgubili 1 mandat, tako da jih imajo salmo 5. Duttweiler-jevi »neodvisne*!« imajo sedaj S msndatov, preje so jih imeli 10 Taiozvani »divjaki« so narasli od 4 na 6 masdatov Vse-h švicarskih poslancev je 194 napram 187 prejšnjega narodnega sveta. Zvišano Ste-rito je posledica porasta prebivalstva v posamičnih švicarskih kantonih. □ V Alžirju so proglasili »sovjetsko republiko«. Na nekem komunističnem zborovanju v Alžirju, katerega se je udeležilo kakih 5000 oseb, 6o proglasili takozvano alžirsko republiko. Zborovanj« se je vršilo pred veliko alžirsko džamijo. Po zborovanju so odšli zborovale! v povorki pred guvernerjevo palačo, kjer so De Gaulle-u predložili svoje zahteve Med korakanjem je prišlo do spopada s policijo. Trije komunisti so bil ubiti, 14 pa je bilo ranjenih. Komunisti so nato izdali proglas, v katerem zahtevajo brezpogojne »čiščenje« v alžirski policiji □ Quisling o borbi Evropo. Norveški ministrski predsednik Vidkun Quisling je ime! v Holmest-randu pred organizacijo Hird pomemben govor. V svojem govoru je orisal načela evropske eksistenčne borbe ter je kar uvodoma omenil, da s« iste sile. ki so pahnile svet v vojno radi Danziga ia koridora, danes pripravljene, izročiti vso Evrope boljševizmu. Te sile, ki so se imenovale »zaščt*-niče« malih narodov, podpirajo danes boljševišk« stremljenja. Pri tej priliki se je izkazalo pred vse» svetom, da njihovi hlinjeni argumenti niso nič dr», gega kot goljufija. V protislovju z Anglijo in Ameriko se borimo — tako je izjavil Quisling — za evropski novi red. Nasprotniki Evrope pa so stari kontinent samo razjedinjevali, sejoč med narode sovraštvo, da bi tako lažje zadostili svojim denarnim in gospodarskim interesom. Ne ozirajoč se n« kulturne vrednote in interese posameznih narodov, so strmele te sile po svetovnem gospostvu. Kdo» presoja današnji položaj s pošteno voljo, bo moral priti do takega zaključka. Zdaj gre za to, d« dobi Evropa mir in varnost. Na tej podlagi bo zgra* d'Ha bogato kulturno in nacionalno življenje. □ Zaplemba posestev italijanskega razkraij«. Italijanska fašistično-republikanska vlada v Benetkah, je sklenila razlastitev vseh privatnik posestev .ubežnega razkralja Viktorja Emanuela», in sicer radi veleizdaje, ki jo j« bil izvršil. □ Rooseveltov ultimatum stavkajočim rudar j em* Prezident Roosevelt je stavil stavkujočim rudarjem ultimatum, v katerem jih poziva, naj spre^ mejo mezdne predloge vojnega delovnega urad% ker bodo sicer sledili ostri ukrepi. Srečna in oesefa vzgoja spodnještajersRifi otrok Popis veselega poldneva v krogu malih Edlingerjev Aufnahmen: Weißensteiner (1), Keck (1) Kinder drehen sich in frohem Reigen V* «e zavedamo, da je usoda ljudstva odvisna od njegove mladine. Kakor se fante in dekleta vzgoji, takšni so potem v življenju kot možje in iene v izpolnjevanju svojih dolžnosti napram svojemu narodu. Zato je bila tudi organizaciji Stei-rischer Heimatbund najvažnejša naloga, da j« v domovini vrnjeni Spodnje Štajerski, ki se je 23 let uklenjala tujemu gospodarstvu, takoj prevzela, pocenil pri zibelkah, varstvo in vzgojo mladine v svoje roke. Zato stoji vrsta službenih mest organizacije Steirischer Heimatbund že od prvega dne, spodnještajerskim materam in otrokom z nasveti in dejanji ob 6trani ter se pri tem trudi, da se začne nacionalsocialistična vzgoja ie pri malem otroku. To delo, ki ga opravljajo že nad dve leti žene in Jugendfiihrerji obojega spola, j« rodilo že prve uspehe. Kakor znano, zajamejo otroški vrtci otroke od treh do šestih let, desetletne pa prevzame mladinska organizacija Deutsche Jugend. In kaj delajo malčki med šestim letom? Ali ni tukaj vrzel v vzgoji? Ne, še dolgo nel Fante in dekleta teh let združi Amt Frauen v otroške skupine, kjer uživajo nadaljno vzgojo, pripravljajoč jih za službo v Deutsche Jugend. Mladina prebija U leta v veselih igrah, šolah, telovadbi in veselem petju. To so ure prave otroške dobe, ki jih nikdar ne pozabi in ki^bi jih doma v družinskem ognjišču radi prevelike zaposlenosti staršev nikdar ne mogla v taki meri uživati. Nedavno tega sem imel priložnost obiskati skupino otrok v Edlingen-u v rudarskem Kreisu Tri-fail ter s tamkajšnjimi otroci prebiti en popoldne. Na nekoliko zvišanem prostoru poleg šole stoji poslopje Amta Frauen. V prvem nadstropju se nahajajo prostori ene Kindergruppe ali skupine otrok, medtem ko se nahaja druga v kraju Loke. Obe skupno štejeta 37 otrok. Ker je pa povpraševanje po sprejemu otrok vedno večje, se bo Lei-terin morala pobrigati in odločiti za ustanovitev tn otvoritev dveh nadaljnjih Kindergruppan. Ko sem se približal hiši, so fantje in dekleta i otroško nepotrpežljivostjo čakali na začetek Heimstunde. Ko so opazili obe »teti«, ki sta mene ^»remljali, so jim pritekli nasproti in takoj ms )• mladina zaokrožila. Otroci so sedaj začeli povpraševati, kaj «e bo danes igralo in če sploh smejo brkljati in čs res pride Kasper, ki je s teto Mitzi že odpotoval iz Marburg-a. Neumorno sledijo vprašanja, ki jih presni jejo pričakujoče mlade oči. Veselo bi radovedno se nato poda vse v prostore Kindergruppe, od katerih tvori prvi garderobo in umivalnico. V tem prostoru so stene okrašene z ma-Bml pestrimi m prijazno izgleda joči mri pravljič-nfeni ašikami in leseniirti podobicami, ki jih j« rezljela teta. V kotu je velika umivalna miza s *s*«m< in brisačami. Soba, ki je priključena prvemu prostoru, služi otrokom za bivanje. V isti stojita dve miži s klopmi in veliko igralno omaro, nadalje cvetlice m slike, kar vse priča o nežni roki gospe, ki vodi tukaj svoj lep urad. Mnogo prostih ur daruje ta žena, ki je soproga nekega inženjerja, rudarskim otrokom Edlingen-a in res je lahko ponosna na svoje sedanje uspehe. Hvaležni pogledi in nevezanost malih ji je najlepše priznanje. Pred začetkom prireditve Heimstunde se postavijo otroci pred Führer-jevo sliko ter pozdravijo moža, ki se mu imajo zahvaliti za vse lepote, ki «o je otroci deležni. Nato pa teta lepo in čedno vpiše v knjigo vse tiste malčke, ki so prišli k prireditvi. Redko se dogodi, da bi kakšen malček manjkal, ker vsi bi si radi zaslužili značko Kin-dergruppenabzeichen, ki jih pa dobijo samo tisti, ki redno obiskujejo prireditve Heimstunden. S tem je bil podan uvod k prireditvi cami in že aastopijo otroci v krogu k priljubljenim telovadnim vajam, katerim se nato priključijo razne igre. Petelinovemu boju, pri katerem se večkrat ieka-žejo dekleta močnejša od fantov, sledi igra v spretnosti. Tako sledijo in se menjajo po vrsti igra za igro vmes pa se sliši glas: »Häschen in der Grobe saß und schlief — armes Häschen bist du krank, daß du nicht mehr hüpfen kannst?«, to se pravi: »Zajček je v jami sede! in spal —abogi sajček, »i ti bolan, da ne moreš več skakati?« In nato «e začne skakanje, da je veselje. Iz mladih grl se nato čuje: »Ist die schwarze Köchin da ...?, »Je tukaj črna kuharica?« in pri tem se vrti cela dražba v veselem plesu, ki noče končati. Teta Mitzi iz Marburg-a je malim plesalcem pokazala novo pevsko igro »So geht das Laternen-anzünden« (Tako se prižiga svetiljka) in že se vrtijo zopet vsi v krogu. Veselje o tej novi igri ni bilo ne konca in ne kraja. Nato se je uvedlo kratek prestanek, ki se mm pravi »Kunstpause«. V tem času nam mali poročajo o nedavno v Edlingen-u prirejenem Kinder-nachmittag-u, ki je še danes vsem v prijetnem spominu. Takrat «o tete uredile letni sejem, kjer •e je lahko »kupilo« mnogo lepih stvari. Določene so bile tudi nagrade, med katerimi je akvarij predstavljal največjo in najbolj željeno. Takrat je bilo veselo in še danes otrokom bleščijo oči, če o vsem tem govorijo. Prav posebno ponosni so na to, da «o takrat tudi svojim mamicam in atekom lahko pokazali, kako lepo m veselo je v Kindergruppah. Domov so takrat odhajali šele, ko so se na nebu videle že zvezde. Zanimalo je pripovedovanje "tete o velikem uspehu razpošiljanja otrok, pri katerem so prvič h»di otroci Sodtiještajerske bili gosti boterskih Kreisov na Zgornjem Štajerskem. Tovariško deio «tajerskih in spodnještajerskih Kreisov je tudi tokaj rodilo zadovoljive uspehe, da je moglo 192 otrok k Kreisa Trifail Kreisom Leoben in Weiz oditi v goste. Otroci so se vrnili okroglih obrazov, s povečano telesno težo, z darili in polnimi kovčegi kot nalmlajši gosti iz Spodnje Štajerske, zopet v svojo domovino. Malčki so celo za svoje drage mamice prinesli lepa darila iz Zgornje Štajerske. Tudi o napredku v pogledu znanja nemščine je teta lahko poročala razveseljivo in zadovoljivo. Naglasila je tudi, da imajo rudarji razumevanje za stremljenja in cilje ureditev Kindergruppen. Prav radi pošiljajo svoje ljubljence k teti, ker vejo, da 6o v dobrih in skrbnih rokah. Obe teti pripovedujeta o svojih zaščitencih. ki jih obo-žavajo, še mnogokaj, toda otroci postajajo nepo trpežljivi. Sedaj pride brkljanje. Pri mizi sedijo fantje s čopiči in žagicami ter slikajo in žagajo. Kar zraven je pa bolj živahno. Tam rezljajo male gospodične verige iz papirja ter pripravljajo potrebe za božično drevo Veselo ropotanje napolnjuje prostor, tete so enkrat tu enkrat tam, kjer je pač treba nekaj pomagati ali pokazati. Teta »Keck, ki je mati treh sinov, od katerih sta dva pri vojakih, eden pa v Reichsarbeitsdienstu, pozna vsako delo, ki zanor Aleksander Vlad.« O. V nedeljo,120 7. novembra 1943 Je Opfersonntag za Kriegswinterhilfs-werk, to je hišna zbirka za vojno zimsko pomoč. Spodnještajerd! Izkazi le se s svojimi prispevki tudi tokrat, kakor ste se še vednol POZOR! * Razsvetljava trgovskih in prodajnih prostorov. V svrho lažjega opravljanja poslov, je normalna razsvetljava po lokalih, ki ležijo v pritličju, dovoljena do 19. ure. Če bi pa zatulile sirene »letalski alarme, je ta ugodnost brez veljave in se mora nemudoma zatemniti vse, kar sveti in meče svetlobo na zunaj. * Ulična in cestna razsvetljava. Uvedba novega časa v zatemnitvi je spremenila tudi čas ulične in cestne razsvetljave. Sedaj se točno ob 20. uri ugasne vsa cestna in ulična razsvetljava. Prebivalstvo mora pri tem uvidevati, da qre za njegovo zaščito pred sovražnimi letali. Cestno-ulična razsvetljava pa naj služi vsem za vzor in opomin, da se je po hišah in stanovanjih ravno tako to6-no in stroga držati predpisov o zatemnitvi, kakor se jih držijo mesta in trgi za svoje ulice, ceste in trge. ' Les in nregova uporaba Odkar obstoja človeštvo, mu je bil les koristen in važen materijal. 2e prvi začetki zgodovine človeštva poznajo les, ki je takratno primitivno živečim ljudem služi! za graditev bivališč, utrdb, izdelavo orodja, orožja in za kurjavo. Kmalu po istem je človeštvo začelo vsesplošno kuriti z lesom Les je potem stoletja iti stoletja služil v glavnem kot kurjlna snov. Temu se ni čuditi, ker je obljudenost sveta bila takrat bolj redka, gozdov pa seveda veliko več, kakor kaj drugega. Sekanje in krčenje gozdov se ni nikjer veliko videlo. V Evropi je potrošnja lesa šele v sredini minulega stoletja postala tako velika in gozdovi tako redki in posekani, da je bilo treba začeti uvažati les iz držav, ki so bile še bolj bogate na gozdovih. Razvoj rokodelstva, obrtništva in industrije vseh vrst je v teku zvinjega stoletja uporabo lesa zelo dvignil. Les, ki so ga požrle stavbe za gradnjo velikih mest kot stavbni les, les za pohištvo, les za mostove, drva za pored opeklinami z mokrimi cunjami okrog glave, ust 'n nosa. te.r z mokrimi rvd»iarrp okrn/r telesa GOSPODARSTVO * Nov čas zatemnitve. Oblasti so odredile s takojšnjo veljavnostjo nov čas zatemnitve v svr ho letalske zaščite. Zatemnitev se začne ob 17 30 uri m konča ob 6. uri. Popolna in redna zatemnitev predstavlja temeljno po-dlago celotne zaščite zoper sovražne zračne napade. Zatemniti se mora vsa okna na vseh poslopjih, pa naj si gre za stanovanjske hiše, delavnice, trgovine, skladišča, barake, hleve itd Posebno na podeželju je gledati na redno izvrševanje teh predpisov Na žalost se ravno na podeželju, kjer ni toliko kontrole, mnogokrat največ greši zoper predpise o zatemnitvi. Praksa je pokazala, da takozvana flak-artilerija sovražne bombnike večkrat prežene od mest, nakar pomečejo svoje botnbe tam. kjer vidijo luč, to ie na posamezne kmečke hiše, kjer niso upoštevali tozadevnih predpisov. Zatemniti je treba seveda tudi tiste prostore, ki so navadno prazni in se ljudje ne zadržujejo v njih Ko je letalski alarm, se gre navadno tudi v take prostore in napravi luč, kar je lahko usodno. Velike važnosti je, da se pred odhodom v zaklonišča ugasne, luč v prostorih, ki se na ta načip izpraz-nejo. Zgodi se namreč lahko, da se podere okno in zatemnitev, nakar bi luč nudila bombam naravnost vabljiv cilj. STROGA ZATEMNITEV T11)1 NA DEŽELI! D pravilni izbiri in vposiavi delovnih sil Reichsminister Speer je ustanovil osrednji urad, ki mu načeluje takozvani Reichsarbeitseinsata-Ingenieur ter imenoval na ta položaj inženjerja Gotthard Friedrich-a. Njegova naloga je, da pomaga končno vel javno rešiti problem storitvenih principov. Tovarnam se je namreč že vedno razlagalo, da je človek prvi faktor v izdelovanj« in da se mora ravno zato s človekom kot delovno silo postopati najbolj štedljivo in racionalno. Dolžnost voditeljev obratov je. neprestano stremeti za izpolnjenjem dosedanjih ter izumljenjem novih ukrepov, ki omogočajo skrajno racionalizacijo pri najmanjši uporabi delovnih sil in časa, kar hkrati naj da čim večji delovni uspeh. Priznati se mora, da je večina nemških podjetij na tem področju tudi veliko dosegla. Delovni poten-cijal se je sijajno dvignil in nekatere industrije so zaznamovale najvišje uspehe. Če bi se to ne bilo zgodilo, nemško gospodarstvo ne bi bilo zmoglo storitev, ki jih je zahtevala potreba vojne V interesu vojnega in splošnega gospodarstva Velike Nemčije je, da se storitve še veliko bolj dvignejo, posebno v oboroževalni industriji. To je ustvarilo potrebo ureditve vsedržavnega urada za vpostavo v delo, katerega vodja je takoj imenoval okrajne inženjerje za vpostavo v delo, in ti so imenovali v vseh večjih industrijskih podjetjih tovarniške inženjerje za vpostavo v delo,, ki so že začeli s svojim praktičnim delovanjem Okraini funkcionarji se imenujejo Be-zirksarbeitseinsatz-Ingenieur-ji, v tovarnah pa Arbeitseinsatzingenieur-ji. Za podjetja, ki zaposlujejo manj kakor 30 delavcev, se je uvedlo potovalni način inženjerjev za delovno vpostavo. Potovalni inženjerji potujejo od tovarne do tovarne ter opravljajo v istih iste funkcije, kakor ostali stalni inženjerji za delovno vpostavo. Delokrog inženjerjev za delovno vpostavo gajema poleg izvedbe tehniškega aparata tudi celotno struktuio posade, vključno upravnega sektorja. Pri vsem tem gre v glavnem za problem, ki se nanaša na delovno vodstvo pri delu. Podrobno delo bo v glavnem v proučevanju možnosti prištedenja delovnih sil, premestitvah nepravilno razdeljenih in zaposlenih delovnih sil in strokovnih delavcev na prava mesta, v strumnem dirigiranju nočnega dela, v pospeševanju vpostave vojnih poškodovancev, v uporabljanju nešolanih inozemskih delavcev, v podpiranju zamenjave izkušenj itd. Pri tem bi pa bilo napačno misliti, da se morajo inžen:eTji za delovno vpostavo brigati samo za pomožne in strokovne delavce ter tovarniške mcfjstre in ostale podvo-ditelje. Nasprotno, v niihov delokrog spada tudi ugotovitev, če je inteligenčna piram'da podietja pravilno zgrajena, to ie, če ie vodstvo tovarne ali izdelovalnice v pravih rokah in če pravilno funkcionira, če ne stoji ničla na čelu podjetja, medtem, ko so bolj sposobne in več zmogljive sile nekje ob strani v podrejenem delu, kjer ne morejo razviti in pokazati svorh zmožnosti. Torej tudi ravnatelii podjetij Si bodo morali pustiti ogledati in otipati svoje obisti ter pretehtati svoje možgane, ker je to v interesu nemškega gospodarstva, ki stoji na stališžu, da mora stati sleherna delovna sila, pa' nai si dela pri stroju, z orodjem ali z glavo in možgani, vpostavliena tako. da je to združljivo z n-eno sposobnostjo. Nepravilno zaseden;h mest v Nemčiji, sploh ne sme biti. Da bo vsedržavni inženjer za delovno vpostavo svoje podrejene okrame in tovarniške inženjerje previdno izbiral ter jih v službi delovna vpostave primerno nadzoroval, je razumljivo. Uvedba sposobnih in objektivnih inženjerjev za delovno vpostavo bo pa tudi v mnogih podietjih po-medla s kako ukoreninjeno staro nav?do in tradicijo, ki sta doslej tvorili zaviranje dela in izdelovanja. Sigurno stoji mnogo kvalificiranih sil pri delu, ki ga lahko opravijo pomožne delovne sile. Vse te doslej neplodne rezerve se. bodo sedaj mobilizirate ter vpostavile tja. kier bodo sebi in gospodarstvu ve!iko -večje koristi kškor aa so bile doslej. To bo pa v korist tudi vojnemu gospodarstvu in skupnosti, ki si urejuje svojo bodočnost. 0 M 1 I KMETOVALEC Zima se bliža — pripravimo se naeijo! Kljub temu, da je Se marsikatero drevo zeleno ki marsikateri dan ie toplo, ne smemo pozabiti, da smo že v novembru, in da je vendarle v kratkem pričakovati zime z vsemi njenimi pritikli-aami. Pameten kmetovalec zato s pripravami na zimo ne bo odlašal, marveč pohitel — da zima njega ne prehiti nepripravljenega. Da se bo lažje spomnil, kaj vse je na kmetiji treba pred zimo opraviti, bomo najvažnejša pred-zimska dela našteli in še posebej povdarili ona Izmed njih, ki jih večina gospodarjev — pozablja! 1. Njive izprazniti! Če se vozimo jeseni n pr. z vlakom skozi de-ielo, lahko že po stanju njiv presodimo, da li pripadajo dobremu, skrbnemu gospodarju, ali pa malomarnemu. Njiva skrbnega kmetovalca je namreč v pozni jeseni in čez zimo prazna. Na njivi malomarnega qospodarja pa je kakor po bitki na bojišču: koruznica, suha in polomljena, frfota v vetru; fižolove preklje, ovite še s posušeno fižolovko, stoje križem-kražem: vmes štrlijo sončnična stebla v zraki po tleh pa qnije bu-čovina in krompirjevka. A kraj, na katerem je bil svoj čas zelnik, kaže zeljno štorovje. Vse to skupaj napravlja na človeka neugoden vtis in daje občutek propadanja, zapuščenosti. Ze »zaradi lepšega« torej bi moral vsak kmečki gospodar skrbeti, da spravi pred zimo z njiv vse ostanke poljskih rastlin. Toda ne samo »zaradi lepšegal« Koruznica in fižolovina sta tudi dober nastilj če jih na slamoreznici razrežemo. Kdor pa jih ne potrebuje v ta namen, naj koruz-nico in fižolovino spravi na kompostni kup! Prav tako bomo spravili na komnost vsa sončnična stebla, vso bučovino in sploh vse rastlinske ostanke z njiv. Zeljne štore pa bomo na reporeznici dobro zrezali in s pridom pokrmili! Na ta način bomo dosegli, da bodo naše njive lepše izgledale in da bodo spomladi brez nadalj-neoa pripravljene za obdelavo. Obenem pa bomo tako povečali količino domu proizvedenih gnojil, lahko tudi zalogo nastilja in včasih tudi krmil. In kar se fižolovih prekelj tiče, bodo tudi več let uporabne, če jih bomo čez zimo pod streho spravljene shranjeval, kot pa, če leto in dan trohnijo na njivi 2. Prigrnimo jeseni zorane njive! Še po nečem drugem se njive dobrih gospodarjev ločijo od polja slabega qospodarja, namreč po tem, da-li so skonca lepo »prigrnjene« ali ne. Tudi prigrebanje njiv na konceh ni samo zaradi lepšega. Vsak, kdor je kdaj sam delal, ve, da jje mnogo lažje zastaviti plug — in vsako drugo erodje — če je njiva na konceh lepo priqrnjena. Razen tega se s prigrebanjem njiv ohranjuje stalna, vidna meja med njivo in travnikom, tako, da vemo, do kje žeti žito, do kje kositi (travo. Kdor pa svojih njiv ne prigreba, ima na konceh pas zemlje, ki ni niti njiva, niti travnik, kjer ni niti kaj žeti, niti kaj kositi, — ne glede na to, da je plug, sejalnico in sploh vsako orodje na taki ajivi lažje uporabljati Priporočljiva je, njive obenem s prigrebanjem na konceh tudi izravnati, kar olajša delo in merjenje njih površine. Prst, ki jo s tem pridobimo, zvozimo bodisi na »obor« bodisi zasujemo z njo morebitne prepade — če pa, hvala Bogu!, na naših njivah ni niti prvega, niti drugega, zvozimo odvisno prst na kompostni kup 3. Očistimo cestne in obpotne jarke! Čez poletje ni bilo časa, čistiti cestnih in ob-potnih jarkov. Zato so zdajle, jeseni, navadno do roba zadelani z nanešenim blatom in s travo, ki jih je prerasla. Zadnji čas je, da vse take obpotne in preko-cestne jarke temeljito očistimo in obnovimo. Kdor fctmed kmečkih gospodarjev to važno predzimsko delo opusti, ali zamudi, ga pravočasno izvesti, bo Imel spomladi raztrgana pota, ki jih bo treba »anovo zadelovatij ves gramoz bo imel na trav-«ikih, namesto na cestah, tako, da ne bo mogoča niti vožnja, niti košnja, in zna se zgoditi celo, da ■u voda udere čez njive ter odnese s seboj rodovitno prst, morda celo s posejano ozimino wed. Zato je trenutno najvažnejše delo, očistiti vse cestne in obpotne jarke ter zvoziti vse nakopano blato na kompostni kup. 4. Pospravimo tudi po dvoriščih! Čez poletje 6o se po dvoriščih nabirali vsakovrstni odpadki: žitne pleve, seneni drobir, iveri drv, suhljad, prah, zdajle jeseni pa še odpadajoče listje. Čas je, da vse te odpadke z dvorišč odstranimo in spravimo tja, kamor edino spadajo — to je, na kompostni kup! Kdor tega ne stori, ne bo imel dobrega komposta, pač pa celo zimo blato na dvorišču in zadelane odvodne jarke. 5. Prekopljimo kompost! Pri vseh dosedaj naštetih predzimskih delih smo jemali v misel kompostni kup, kamor da je treba zvoziti vse rastlinske ostanke, blato, prst itd. Le malo je kmečkih gospodarjev, ki so vse to dozdaj zares že delali. Še mnogo manj pa jih je, ki so svoj kompostni kup redno, to je vsako spomlad m vsako jesen, tudi prekopavaii! In vendar je to delo nujno potrebno! Zakaj? Snovi, ki jih navažamo na kompost, so različne, vsebujejo različne vsebinske hranilne snovi in tudi različno hitro razpadajo Da torej dobimo kompost enakomerne sestave in enakomerno dozorel, in to v čim krajšem času, moramo kompost redno dvakrat na leto premetavati, pri čemer je treba paziti, da se posamezne plasti komposta dobro premešajo. Razen tega je še zelo priporočljivo, da ob prekopavanju primešamo kompostu tudi precejšnje količine, živega apna, ki pospešuje razpadanje rastlinskih ostankov ter s tem zorenje komposta, razen tega pa razkisava humus ali sprstenlno, ki je v kompostu mnogokrat kisla in s tem za rastline neužitna. Posebno še, če smo primešali kompostu stranišnice (fekalije), mu moramo pri naslednjem prekopavanju zagotovo pridati živega apnal 6. Dozorel kompost razvozimo! Četudi govorimo vedno le o »kompostnem kupu«, vendar dejansko ne moremo imeti le enega samega kompostnega kupa, marveč več — toliko, kolikor let traja preperevanje ali zoritev komposta Ravnati moramo prav tako, kot pri hlevskem gnoju; na en kup vozimo sveže odpadke, na drugem kupu so lanske, ie delno pre-perele snovi, itd. Oni kompostni kup, ki je najstarejši in kjer je že vsa snov postala enakomerna, temna črna prst — je zrel Scherl-Bilderdienst- Autoflex Die 4. Jahrestagung des Generalgouvernements Im Rahmen der Veranstaltungen, die anläßlich des 4. Jahrestages des Generalgouvernements in Krakau stattfanden, empfing Generalgouverneur Dr. Frenk auf der Krakauer Burg eine polnische und ukrainische Bauernabordnung, die ihm als Ausdruck des Dankes für die seitens der deutschen Verwaltung zuteilwerdende Fürsorge und Förderung Erntegaben überreichte. — Unser Bild zeigt: Generalgouverneur Dr. Frank mit der polnischen Abordnung. Tudi to delo Izvršujemo jeseni, dokler so pota suha in je zemlja kopna. Kompost bomo razvozili v prvi vrsti v sadovnjake in vinograde, ker je za oboj e najboljše gnojilom a če imamo komposta več, ga bomo potrosili tudi po drugih travnikih. Razumljivo je, da kompost tudi na njivah ni škodljiv, marveč zelo dobrodošli gnojilo — toda pri nas nima menda nihče niti za travnike dovolj komposta, zato o njivah molčimo. 7. Sprašimo zemljo za okopavine. O tem, kjer in kedaj pride jesensko oranje ali »prašenje« njiv kot priprava za okopavine v Dr. F. J Lukas: Ausschneiden! Izre/.atil BeuiscK (lir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 44. Stunde. Bejahung, Zweifel, Verneinung. 1. Ich weiß allerdings nicht sicher, ob er kommen wird. 2. Wissen Sie es? Ich weiß es auch nicht. 3. Er will durchaus mit dem Autobus fahren, aber da dieser schon besetzt ist, bekommt er keinen Platz mehr. 4. Er sagt freilich, er hätte ihn nicht gesehen, aber ich weiß, daß das eine Lüge ist. 5. Wissen Sie gewiß, daß er mit diesem Zug kommt? Ich weiß es gewiß (sicher). 6. Ich muß Ihnen leider sagen, daß ich mit Ihnen gar nicht zufrieden bin. 7. Sie sagen, daß er krank war, ich sage Jedoch, daß er gewissermaßen simuliert hat. 8. Wenn die Soldaten einen Befehl entgegennehmen, sagen sie nicht »ja», sondern »jawohl«. 9. Haben Sie keine Angst, wenn sonst niemand kommt, ich werde jedenfalls dort sein. 10. Ich möchte keineswegs behaupten, daß er so dumm ist, wie er aussieht. 11. Er ist »o bequem, man kann schon sagen so faul, daß er sich nicht einmal die Zähne putzt. 12. Ich bitte Sie, das nicht mehr zu tun. 13 Wenn wir uns nimmer sehen sollten, dann, bitte, schreiben Sie mir bald. 14. Er wird den Brief sicherlich nicht erhalten haben, sonst hätte er schon geschrieben. 15. Ich glaube schwerlich, daß ei das Buch qe-lesen hat. 16. Die Engländer gestehen ihre Schiffsverluste nur ungern ein 17. Zweifelsohne (ohne Zweifel) hat dieser Schurke seine Hand im Spiel qehabt. 18. Vermutlich wird er mir mein Geld nie mehr zurückzahlen können. 19. Vielleicht können Sie mir über diese Angelegenheit einen schriftlichen Bericht machen. 20. Glauben Sie, daß er von der Sache etwas versteht? Nein, ich glaube eher (vielmehr) das Gegenteil. 21. »Daran habe ich wirklich nicht gedacht«, hört man öfters als Entschuldiqunq saqen. Umstandswörter der Ordnung. 1. Anfangs war ei änqstlich, dann aber verlor er bald seine Scheu und war überall der erste. 2. Endlich kommen Sie, ich habe solange dar- - auf gewartet. 3. Erstens regen Sie »ich nicht umsonst auf, zweitens, sind Sie vollständig jm Unrecht, und drittens, verlassen Sie mein Zimmerl 4. Jetzt habe ich Ihnen schon dreimal gesagt, daß man Hauptwörter mit großen Anfangs- MALE VESTS * Sprejem Spodnještajercev v Fiihrer-jevo gardo. V Graz-u je Gauleiter v okviru dostojne proslave slavnostno izvršil sprejem za nacionalso-cializem zaslužnih Spodnještajercev v NSDAP. * Poenostavljeno polaganje trgovsko-pomoč-niške izkušnje. Kakor razglašajo, je sedaj mogoče, če so od 6trani zbornic podani za to potrebni pogoji, da pomočniki trgovske sfroke, ki so pri izpitih v enem ali več predmetih padli, v dotič-nih predmetih položijo ponavljalni izpit, če so pri prvi izkušnji v ostalih predmetih dosegli zadovoljive uspehe. Takšne T>onavl'alne izkušnje se lahko vršijo šele pol leta po neuspelem izpitu. * Pazite na strupene gobel Letošnja jesen nudi naši prehrani zadovoljive dodatke v jesenskih gobah. Goba je hranilno sredstvo, ki se ga lahko priredi na razne okusne načine. Pri tem je pa treba paziti, da se pri nabiranju gob ne pobira strupenih, ker so zastrupi jen ja z gobami lahko zelo nevarna Minulo soboto je to dokazal primer z družino Golob iz Feistritz-a pri Rastu, ki je morala vsa v bolnišnico, ker so se pojavil! znaki, da so vsi skupaj med užitnimi gobami uživali tudi nekoliko strupenih gob. * Uspela prireditev »Deutsche Spanvoche«. Prireditev »Deutsche Sparwoche«, ki so jo izvedli med 23. in 30. oktobrom 1943, je po dosedanjih poročilih bank in hranilnic imala popolen uspeh. V splošnem je opažati porast napram lanskemu letu in so letošnje vloge prekoračile lanskoletne. Značilno je, da se je povprečen znesek vplačil med tednom štednje še nadalje dvignil in da je naraščalo tudi število štedilcev V tem razveseljivem uspehu prireditve »Deutsche Sparhoche« za leto 1943. se z vso natančnostjo izraža nezlomljiva živčna moč nemškega, ljudstva po mestih in na podeželju ter neomajna volja, sedaj in v bodoče prispevati za dosego končne zmag«. * Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs dar Zivilveniraltung in der Untersteier-mark Nr. 30, ki je fr»«l dne 28. septembra 1943, -objavlja sledečih, devet zadev: 1. Odredbo o uvedbi zakona o domačeffi delu na Spodnlem Štajerskem. 2. Daločbo i ustanovitvi tn nadzorovanju nasadnih ploskev pri gojitelrih htnella. 3. Če*-*o določbo pooblaščenca za pravne zadeve o začasni ureditvi meščanskega prava na Spodnjem Štajerskem. 4. Določbo k ureditvi delovnil razmer na stavbižčih v slučaju slabega vremena. 5. Razglas državne delovne skupnosti za poznavanje in zbiranje zdravilnih rastlin. 6. Razglas o nabiranju divjih kostanjev, želoda in žira. 7. Razglas o prireditvi dneva nemške domače glasbe. 8. Razglas o čitanki za glavne šole. 9. Razglas o izgubi voznega dovolila. * Karte za tobak. Z novim letom se uvede novost pri izdajanju kart za kadilce. Kakor znano, so se takozvane Raucherkarte doslej izdajale za daljšo dobo. Z novim letom se pa začnejo te karte izdajati kakor se izdajajo karte za živila, in sicer štiritedensko! to je za eno dodelil-no periodo. Prva Raucherkarta odgovarja 58. do-delilni periodi od 10. januarja do 6. februarja 1944. Ker pa poteče stara karta za tobak 31. decembra 1943, se je pojavila potreba, da se premosti čas med 1. in 9. januarjem. V to svrho so proglasili na moških kartah o"drezke VII do XI, na ženskih pa odrezke Vil do IX na sedar-iih kartah za veljavne. Vsak od teh odrezkov bo veljal za dvojni odrezek na Raucherkarti in se bo na iste lahko kupilo predpisano količino * Nov predpis za peko kruha. Po 1. novembru bo kruh bolj ržen. Glavno združenje žitnega in krmilnega gospodarstva je namreč odredilo, da se počenši s 1. novembrom 1943 za izdelavo kruha in ostalega peciva dosedanje predpisano razmerje od 85% rženih meljskih izdelkov in 15% krušne moke, spremeni v 90% ržene in \0% krušne moke. * Kakšne poklice izvršuje gospodinja? Potrebno je, da se od slučaja do slučaja spomnimo, da po ženske, ki vodijio gospodinjstva v družinah, razmeroma najbolj zavzete in zaposlene. PraT delavni gospodinja ne more nikdar izgotoviti vsega. Ce hoče, lahko dela noč in dan, in 'o lahko nadaljuje ves svoj vek in nikdar ji v do-mačinstvu ne bo zmanjkalo dela To je: kuhanje, kurjenje, oblačenje otrok, pospravljanje sob pranje perila, umivanje posode, likanje, krpanje, nakupovanje itd., z eno besedo, gospodinja in mati je 6troj v človeški podobi, ki opravlja vsako delo, danes seveda tudi vsa moška dela pri živini in na kmetijstvu, ter je nekaka univerzalna delovna ' moč, ki jo v gotovih žen-skih d«l3» rrttf 'mrfSfct ne moTftjo popolnoma nadomestiti. Vsa čast in spoštovanje ženam, ki so v največjem številu na svojih mestih. A ni čisto res. Za onega, ki ima drv doma veliko zalogo, je pač vseeno, ne pa za kmetovalca, ki ima drvarnico prazno, tako, da gredo drva »« štora na tnalo, s tnale v peč« Vedeti je treba, da je kurjenje s svežimi drvmi potrebno, ker porabijo goreča drva mnogo toplo- te za sušenje na novo na ogenj naloženih svežih drv. Kdor je torej varčen gospodar, bo imel drv vedno vsaj za eno leto v naprej nasekanihl Če jih, dragi čitatelj, do zdaj nisi imel, jih letos nasekaj za dve leti vkup! poštev in v koliko je umestno, njive obenem po-gnojiti, smo razpiavljali v posebnem razgovoru lani ob tem času. Takrat smo ugotovili, da pride globoko jesensko oranje v poštev v težkih, mastnih zemljah v ravnini, medtem ko je v bregu in na rahlih zemljah bolje, zemljo le globoko pre-rahljati z »grobačem« (podzemnim plugom). Opozorili smo takrat tudi na to, da pri globokem oranju ne smemo gnoja globoko zaorati, ker bi v tem primeru brez koristi zogleval, posebno še v težki zemlji, kjer se navadno globoko orjel Torej: kdor misli zimsko praho delati, naj jo napravi čimprej toda, naj je ne napravlja kar tja v en dan, marveč po temeljitem prevdarku, da-li je potrebno in kako jo je treba izvršiti. Preoravanje travnikov pa je prej škodljivo kot koristno, ako seveda ne. nameravamo napraviti iz njih njiv ali pa menjalnih travnikov. 8. Spravimo orodje in strojel Vsako jesen opozarjamo kmetovalce, da je treba spraviti vse kmetijske stroje in orodje pred nastopom zime pod streho, v shrambo, kjer je zaščiteno tudi pred škodljivim vplivom megle. Vse dele, ki bi lahko zarjaveli, je treba namazati s strojnim oljem. Ob tej priliki je treba stroje in orodje tudi temeljito pregledati ter dati pokvarjene stroje takoj v popravilo, oziroma naročiti nadomestne dele. 9. Naročimo takoj apno za gnojenjel Povdarjati važnost apna v kmečkem, poljedelstvu in travništvu ni nikoli odveč. Zato porabljamo danes spet priliko in opozarjamo kmečke gospodarje naj takoj naročijo potrebne množine gnojilnega apna, kajti preden prispe, bo za trošenje že skrajni časi V mirnih časih bi pristavili tudi, da je jeseni čas za naročanje umetnih gnojil, vendar je zaenkrat to nemogoče, ker se sedaj umetna gnojila le razdeljujejo, kadar prispejo, ter i%a kmetovalec na količino in čas dobave veliko vpliva. Pač pa naj se vsak kmet zanima ter takoj dvigne umetna gnojila, kadar in kolikor mu jih bo dodeljenihi 9. Pripravimo nastilj! No, za to že vsak dober gospodar sam skrbi, da dobi nastilja dovolj in pravočasno. Mi bi le na dve stvari opozorili pri tem: Prvič, da ni prav, če le listje grabimo za nastilj, in to vedno po enem in istem prostoru, marveč, da moramo v prvi vrsti očistiti mlade gozdne nasade praproti in grmovja, s čimer izboljšamo tudi listnati nastilj. Drugič pa pripominjamo, da pomeni gra-b-1 jen je listja po gozdovih neke vrste tatvino, ker je odpadlo listje drevju hrana in gnojilo. 10. Pripravimo tudi drva! Kmečki pregovor pravi, da je za pripravljanje drv čas, dokler ni snega do kolena. Vendar to buchstaben schreibt. Warum merken Sie sich das nicht? 5. Endlich wieder ein schöner Tag! 6. Sie kamen nacheinander. Zuerst Karl, dann Fritz und zum Schlüsse Anna. 7. Überdies möchte ich Ihnen noch sagen, daß ich Ihren Vorschlag als unannehmbar ablehne. 8. übrigens erzählen Sie das Ihrer Großmutter, ich glaube Ihnen nichts mehr. Wörter. ablehnen — odkloniti ängstlich — skrbljiv, -a. -oi boječ, -a, -e Anfangsbuchstabe (m) — začetnica aufregen (sich) — razburiti (se) Bejahung (w) — potrditev daran — na tem. pri tem darauf — na to durchaus — na vsak način eingestehen (ich gestand ein, ich habe eingestanden) — priznati erstens — prvič freilich — seveda, kajpada gewissermaßen — tako rekoč keineswegs — nikakor ne nacheinander — po vrsti, eden za drugim nicht einmal — niti ne nie mehr — nikoli (več) nimmer — nikoli (več) Scheu (w) — strah, boječnost, plašnost Schiffsverlust (m) — zguba na ladjah schriftlich — pismen, -a, -o Schurke (m) — lopov, ničvrednež schwerlich — težko, težko da simulieren — delati se bolnega (blaznega) überdies — vrhu tega unannehmbar — nesprejemljiv ungern — nerad verlassen, ich verließ, ich habe verlassen — opustiti, zapustiti vermutlich — bržkone, po vsej priliki Verneinung (w) — zanikanje verstehen, ich verstand, ich habe verstanden — razumeti, znati vielmehr — temveč, toliko bolj zurückzahlen — povrniti, poplačati Zweifel (m) — dvom Redewendungen. er ist nicht so dumm, wie er aussieht — nI tako neumen, kakor izgleda die Hand im Spiele haben — zapleten WH, vme« biti im Unrecht sein (ich h U.) — nimam prav Weiteres in Ubungssätren über Umstandswörter. 1. Das haben Sie gut gemacht, ich bin aber überzeugt davon, daß Sie es noch bess«r hätten machen können. 2. Werden Sie bald zurück sein? — Frühestens um 8 Uhr, eher kann ich auf keinen Fall kommen. 3. Ich spiele gerne Karten, lieber spiele ich Billard, am liebsten aber spiele ich Schach. 4. Unverhofft kommt oft. 5. Die Begegnung mit meiner ehemaligen Frau war mir höchst (Suflerst) unangenehm. 6. Nachdem sich der Generalstab ergeben hatte, kamen die Gefangenen haufenweise aus den wmdern. 7. Sehen Sie, hier Bogt massenweise Papier. 8. Diese Ware wird nur an Selbstverbraucher stückweise abgegeben. 9. Glücklicherweise wurde bei der Explosion des Kessels niemand verletzt. 10. Unglücklicherweise war er an diesem Abend krank. Nochmals die Vorwörter. 1. Vorwörter, die nach dem Hauptwort stehen. 2. Das Geschoß drang durch die Mauer hindurch. 3. Er kletterte auf den Berg hinauf. 4. Mehrere Monate hindurch konnte er kein« Miete zahlen. 5. Er fiel die Treppe hinunter und brach sich ein Bein. 6. Er kugelte den Abhang hinab. II. Vorwörter, die den 3. Fall verlangen. 1. Seine Schwiegermutter wird ihn noch aus den Hause treiben. 2. Außer dir kenne ich in dieser Stadt keine« Menschen. 3. Entweder Sie zahlen Ihre Schuld binnen 3 Tagen, oder ich lasse Ihre Möbel pfänden. 4. Sie streitet den ganzen Tag mit der Nachbarin. 5. Nach dem dritten Glnse wurde ihm schlecht 6. Er verkaufte sein Auto samt der eingebauten Rundfunkanlage. 7. Seit dem 23 Dezemoer rauche Ich nicht mehr. 8. Er stürzte vom dritten Stock in den Hof und blieb tot Wegen. 9. Ich kann leideT heute nicht zu dir kommen, da ich dringend verreisen muß. 10. Nach dem 10. Tage legte der Mörder ein umfassendes Geständnis ab. * Organizacija govorniških talentov. Znani ičitelj in vzgojitelj talentiranih ljudi za govornike, dr. Weiler, ki ja v službi urada za vzgojeva-tje obratnih voditeljev organizacije Deutsche Arbeitsfront ter predava o govorništvu, ima za ivoja predavanja vedno več zanimalcev. Ako-ravno je nadarjenost za govornika nekaj prirojenega in naravnega, se $ primerno vzgojo lahko tudi manj nadarjene izvežba in pripravi za dobre fovornike. Kakor za vsako znanje, tako je pač treba tudi tukaj prakse. V to 6vrho so se nedavno v Magdeburg-u združili kandidati za govornike in ustanovili lasten klub, ki si Je nadejal nalogo, da združi in sistematično izšola vse (ovorniško nadarjene ljudi. * Petindvajsetletnlca delovanja zaslužnega no-rtnarja. Pg. Hans Ambroschitz, doma iz Spodnje Štajerske, ki je bil leta 1919. urednik »Marbur-|er Zeitung«, pozneje pa pri »Freier Burgenlän-4er«, »Burgenlandwacht« in drugih nemško-nacio-nalno usmerjenih listih, je te dni obhajal 25Ietnico •vojega novinarskega delovanja Ta bojevnik za •bmejno nemštvo deluje trenutno kot politični «redaik pri dnevniku »Kleine Zeitung« v Graz-«. * V Nemčiji Je zdravljenje pljučnih bolezni brezplačno. 1. aprila 1943 je v Nemčiji stopil v veljavo zakon za pomoč jetičnim, ki mu pravijo Taberkulosehilfegesetz in je brezdvomno najbolj socialen na svetu. Po določilih tega zakona je, praktično vzeto, vsako zdravljenje jetike ali tuberkuloze v Nemčiji brezplačno. Zakon namreč določa, da se na stToške javnosti lahko zdravijo vsi jetični bolniki, ki ne zaslužijo 7200 RM letno. To velja za samske osebe. Če je pa dotični poročen, pa lahko zasluži do 8300 RM letno, ne da bi moral plačati za zdravljenje jetike. To velja seveda tudi za ženo, če je na isti bolezni »bolela. Če so otroci v taki družini, se seveda Imenovana vsota zvi£a za 600 RM za vsakega otroka. Pri tem gre za brenplačno zdravljenje v bolnišnicah in zdraviliščih, in tudi na domu potom zdravnikov, če Je potrebno. Razume se, da so pri tem všteta tudi vsa zdravila ter ostala po-Božna sredstva, ki so za zdravljenje in izboljšale bolezni potrebna. Sirokogrudnost tega socialnega zakona gre tako daleč, da se lahko odda tudi otroke v razne zavode, če Je v Interesu idravja potrebno, da se Jih loči od družine, kjer Inwiio jetične družinske člane. Izboljša se pa tudi lahko nehigienična In pretesna stanovanja dru-tinsm, k! imajo take bolnike. Torej, kmetje in delavci ter sploh nameščenci m uradniki ter vsi ostali poklici so po tem zakonu upravičeni do brezplačnega zdravljenja jetičnih bolezni ter Je t Nemčiji na ta način odpravljena možnost, da bi nekdo ostal brez zdravljenja radi pomanika-lja sredstev Dolžnost -napram ljudski skupnosti vseh na pljučih bobnih pa je, da se te ugodnosti v slučaju potreb v popolni meri poslužujejo. * Baletnica generala Falkenbausen-a. Vojaški poveljnik v Belgiji in Severni Franciji, General der Infanterie Alexander von Falkenhausen, je nedavno dovršil svoje 65, leto starosti. Ob izbruhu vojne je bil zastopnik poveljujočega qenerala IV. armadnega zbora, maja 1940 je pa posta! poveljnik odgovornosti polnega področja zasedene Belgije in severnega dela Francije. V svetovni vojni je med drugim bil dodeljen turški armadi, kjer je bil šef generalnega štaba 7. turške armade v Palestini. * Nemčija za znanost in tehniko. Velika nemška tvrdka Siemens und Helmholz je pred 50 leti ustanovila današnji državni flzikalno-tehmški zavod, ki ga poznamo pod imenom Phisikalisrh-Technische Reichsanstalt. Ta zavod predstavlja dane« največje združenje evropskih znanstvenih zavodov ter se bavi v glavnem z reševanjem fizikalnih problemov. Poleg tega preizkuša zavod merilne instrumente, materijai, fabrikate in naprave ter pospešuje tehniko. Delo zavoda je seveda tudi velike važnosti za vojno produkcijo. * Ječa za zahrbtnega blebetnča. Izredno sodišče v Graz-u je obsodilo 701etnega krojaškega mojstra Johann-a Fox-a iz S chachen-a, Kreis Hart-berg, na leto in pol ječe. Obtoženec je v zlobnem namenu širil Izjave, ki so bile pripravne, da iz-podkopljejo zaupanje v vodstvo * Smrtna obsodba dveh židovskih izsiljevalcev. Vojno 6odišče v Černovicah (Romunija) je obsodilo na smrt dva Žida, poljska državljana, ki sta pobegnila iz nekega ooliskega koncen,racijsk"ga taborišča. Decembra 1942 sta se skrila v Černovicah kjer sta izvedla celo vrsto vlomov. Ko sta bila v posesti orožja, sta se preoblek'? kot policijska komisarja in sta tako izsiltevala zlasti poljske Žide. Policija je oba zločinca, ki sta iz-ropala Židom nakit, zlatnino tn kožuhovino. prijela po kratkem streljanju. Oba zločinca sta bila že ustreljena. * Usmrfeñ izdajalec. GledaMSkl igralec Robert Stamps, ki se Je imenoval tudi Dorsav, je bil radi nadaljevanega delovanja proti Reich-u v zvezi z razkrojevaniem nemške obrambne moči obsojen na smrt. Smrtna kazen Je bila že izvršena. * 4000 poletov neke nemške bsvldniško-letalsk« skupine na vzhodni fronti. V srednjem odseku vzhodne fronte je neka izvidnlško-letalska skupina Izvedla 4000 poletov proti sovražniku in v teh poletih je preskrbela boreči se fronti važne podatke. V teku teh poletov so člani te -skupine zbili 73 sovražnih letal. ?ef letalskega brodovja ie i7mirei omenjeni skiroini svoje priznanje. * Težka kazen za poštne tatvine. Na nošti Bnick a. d Mir kot strokovna delavka zaposlena 231etna Maria Huber je z Izkoriščanjem o<"»b";h težav, ki Jih Je povzročila votna. poneverila denarna nakazila v iznosu 2800 RM. Izpozabila so le pa tudi pri poštnih pnket'b ter ie ukradla med drugim tudi paket za vojno pošto. Vsebino paketov: oblačila m živil«, je obdržala za sebe. Živila je uporabila, oblačila so se pa še' našla pri njej. Velik de! poneverbe je "oblozenka že poravnala. Izredno sodišče v .Leobnu je Metri o Huber obsodilo radi poneverbe in tatvine z izrabljanjem vojnih razmer kot ljudskega škodi, v-ca na sedem let ječe. * Kaznovan blebetaš. Blebetaši so škodljivci, posebno tedaj, če v vojni razširjajo neresnične trditve, ki lahko uplivajo na zaupanje ljudi.va. Zdrav čut ljudstva se otresa takih klepetačev ter naglaša odločnost o obrambi pred sovražnim nakanami To je občutil tudi 221etni mesarski pomočnik Franz Pigl iz Biuck-a a. d. Mur, ker ja širil neresnične trditve o dozdevnih neuspeh, h obnovitvenega dela na Spodnjem Štajerskem. Izredno sodišče v Leobnu qa je obsodilo na deset mesecev ječe. * 4000 kilogramov mesa je prisleparila. Pred izrednim sodiščem v Salzburg-u se je zagovarjala 361etna Martha Kölblinger iz Grödiga, ker s: je v času med septembrom 1941 in majem 1943 s ponarejanjem obračunov za meso in mast na sleparski način pridobila 3810 kq mesa brez rednega dovolila. Radi ponarejanja dokumentov in zločina zoper vojno gospodarjenje je bila obsojena na osem let ječe. * Devetdesetletnica železnice Wien—Bruck— Graz—Ljub.jana—Trst Sredi oktobra je m'nu'o 90 let, odkar je izročena prometu ena najlep- h železniških prog med takratnim glavnim mestom obdonavske monarhije Wien ter prvim prl«tan'š-kim in trgovskim mestom Trstom, ki je dobila ime »Južna železnica«. Prva poskušna vožnji se je vršila leta 1853., in sicer od Wien-a do Mfrz-zuschlag-a. Nadaljnja dograditev preko Mar-burg-a, Ljubljane in Sv. Petra na Krasu do Trsta, se je izvršila šele leta 1857. Bivša Južna železnica je v stari Avstriji predstavljala najbolj važno in dobičkanosno prometno podjetje in jo je kot tako cenilo tudi inozemstvo. Kakor organi-zatorno, tako je tudi v upravnem pogledu bilo *o velepodjetje na višku in se mu je lahko divilo vsako slično podjetje inozemstva Najlepši razvoj zaznamuje bivša Južna železnica v času ko ji je načeloval glavni ravnatelj Friedrich Schüler. Njegovo delo je bila tudi organizacija najboljše železniške tarife, ki je slonela na t?ko-zvanih conah, kar so občudovale vse železniške uprave na svetu. Da je bil~ družba bivše Južne železnice tudi v socialnem pogledu napram svojim uslužbencem širokogrudna, ni treba posebno povdarjati. * Madžarska je zvišala obrok kruha. Na Mizarskem so z odredbo zvišali obrok kruha od 200 na 250 g dnevno, medtem ko je že 1. julija z ozirom na izglede dobre žetve bil dotakratni obrok od 160 g zvišan na 200 g. ♦ 11. Gegenüber meiner Wohnungstür hingt eine Lampe 12. Gemäß seiner Anordnung werde ich das Büro vor 20 Uhr nicht verlassen. III. Vorwörter mit dem 2. Fall. 1. Es gibt Leute, die sich außerhalb ihres Ortes für nichts interessieren. 1 Längs des Flusses war ein Weideplatz «r Pferde. I Um Gottes willen, was hast du da wieder angerichtet? 1 Vermöge seines Geldes konnte er sich alles kaufen, was er wollte. (.Zufolge des Krieges konnte er die geplante Reise nicht durchführen, t. Ungeachtet seiner Schmerzen klagte er nie. 7. Unweit der Stadt befindet sich ein Elssport-platz. I.Kraft dieses Gesetze« wird es nicht mehr möglich sein, daß Bauernhöfe um diesen Spottpreis verschleudert werden. I. Laut einer Anordnung ist bis auf weiteree am 11 Uhr Sperrstunde. Wörter. •bleuen (ein Geständnis) — priznati lullerst — zelo,~- neizmerno Anordnung (w) — odredha uirichten (etwas) — narediti, napraviti, storiti lufter — razen mßerhalb — runaj Bauernhof (m) — kmetilj Begegnung (w) — sref an je binnen (innerhalb) — vi binnen 3 Stunden — v treh urah durchführen — tzvrSttl •hemaliq — nekdanji, -a, -e eher — prej eingebaut — vdelan, montiran Eissportplatz (m) — drsališče entlang — ob, vzdolž ergeben (sich) — vdati aa frühestens — najprej gemäß — po Generalstab (in) — generalni štab Geschoß (s) — Izstrelek Geständnis (s) — priznanje, G. Alegen. priznati haufenweise — kupoma, krdeiosoa hinab — doli, navzdol hinauf — gori; den Berg hinaof — navkreber hindurch — skozi höchst (auf das Höchste) — največ, kvečjemu Kessel (m) — kotel klagen {sich beklagen) — pritožiti se kraft (Z Fall) — po kugeln — kotaliti, valiti längs — vzdolž, ob, poleg laut (2. Fall) — po lieqen bleiben — obležati massenweise — kupoma Mörder (m) — morilec nochmals — znova, zopet pfänden — (za)rubiti planen — nameravati Rundfunkanlage (w) — radijska naprava samt — s, z Selbstverbraucher (m) človek, ki sam porabi Sperrstunde (w) — ura zapiranja Spottpreis (m) — slepa cena stückweise — po kosu, kos sa kosom stürzen — pasti, prevrniti se treiben (vertreiben), ich trieb, ich habe getrieben — gnati, pregnati überzeugt — prepričan umfassend — obsežen, obširen ungeachtet — ne glede na unverhofft — nepričakovan, adv nenadno unweit — ne daleč (od) verlassen, ich verließ, ich habe verlassen — zapustiti verletzen — raniti, razžaliti vermöge — s, z. s pomočjo verschleudern — pod ceno proda(ja)ti Vorwort (s) — predlog Weideplatz (m) — pašnik weiteres — (na)dalie zufolge — po, zaradi zurück — nazaj Redewendungen. sich ein Bein brechen — nogo si zlomiti aus dem Hanse treiben — iz hiše pregnati mir wird schlecht — slabo mi pride sich für etwas interessieren — zanimati se za kaj was haben Sie da angerichtet! — kaj ste tu storili? Biči se nemščine i Dolžnost in korist vsakega Spodnještaierca Je, da dobro obvlada nemški jezik. Zato obiskujte redno svoje učne tečaje za uk nemščine, tam pridobljeno znanje pa Izpopolnjujte z govorjenjem v nemškem jeziku. Čim več jezikov kdor zna. tem več človek velja! RAZ^E VESTI * Nova odlikovanja spodnještajerskih junakov. Za hrabro vedenje pred sovražnikom sta bila odlikovana zopet dva "spodnještajerska vojaka. Odlikovanje Eiserners Kreuz II. Klasse sta dobila Gefreiter Josef Lessiak iz Groli-Sonntag-a, Kreis Luttenberg, in Grenadier Ludwig Paulin iz Orts-gruppe Wurz, Kreis Marburg-Land. * Olvoritev šole za godbo na pihala v Tiilfer-ju. V Tiiffer-ju so ob navzočnosti Kreisfiiln er-ja in Landrat-a Dorfmeister-ja otvorili glasbeno šolo za šolanje glasbenikov na pihala. Pri tem je vodja Kreismusii.schuie, Pg. Gustav Miiller, podčrtal pomen ureditve Za vodjo šole je postavljen vodja glasbenega voda v Tiiffer-ju, Ropiet. * Volksbiidungsstatte v Marburg-u in njen no-vemberski spored. V novi delovni pcrijodi nudi ta kulturna ustanova kakor vedno, zopet bogat spored. Dne 2. novembra je začelo delovanje delovne skupnosti, ki jo vodi rektor Kari Hutter »Steirisch Lied, Tanz und Kunst«, ki bo trajalo kake štiri mesece. Pri tem bodo prišli do hesede znani strokovnjaki. V sredo, dne 3. novembra, je govoril Gauschul lgsieiter dr. Kren o »svetovno-nazorni podlagi nacionalsocializma». * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V drugi polovici oktobra ie bilo . Standesamt-u prijavljenih: 68 rojstev (zadnjič 106). od teh 30 dečkov (zadnjič 61) in 38 deklic (zadnjič 45) j 40 smrtnih slučajev (zadnjič 41), od teh 26 moških (zadnjič 20) in 14 žensk (zadnjič 21). Na Standesamt-u sklenienih porok je bilo 33 (zadnjič 29). * Dveletnica akcije Eisernes Sparen. Te dni sta potekli dve leti, odkar deluje akcija za štednjo Eisernes Snaren. V tem času je širom Nemčije naraslo število štedilcev na štiri mili ione. Ti ljudje prišledijo mesečno povprečno 70—80 milijonov RM. Pri tem je treba upoštevati, da so k tej štednji pripuščeni samo Nemci, ki sprejemajo mezde ali plače in da smejo vlagati samo do 39 RM mesečno. Po teh določilih je danes vsak šesti sprejemnik mezde ali plače takozvani Ei-serner Sparer in da vsak tak štedilec prištedi mesečno povprečno 18—20 RM. * 2500 stoletnikov. Na svetu živi trenutno 2500 oseb, ki so že stare nad 100 let. Po tej statistiki, ki so jo izdelali na Švedskem, je razvidno, da ima tudi tokrat Bolgarija največ stoletnikov V Bolgariji pride na vsak milijon prebivalcev po 228 in še več ljudi, ki so prekoračili starost 100 let. Na drugem mestu stojita državi Brazilija in Kolumbija, nakar sledita Švedska in Norveška. V državah Srednje Evrope prideta povprečno komaj dva stoletnika na milijon prebivalcev. Zdravniška veda stoji na stališču, da je v Bolgariji uživanje kislecfa mleka, ki ga poznamo pod imenom joghurt, ohranjevalec in pospešitelj splošnega zdravja. Bolgarski stoletniki so namreč večinoma kmetje in pastirji, ne pa meščani. * »Z revolverjem ln barvilom za ustnice.« Mestu New York primanjkuje moških policistov. Zato so ustanovili ženski policijski zbor, Glede uniformiranja in opreme teh ženskih policistov je newyorski tisk razpravljal na dolgo in široko, dokler ni spregovoril sam župan, znani žid La-guardia Policistinje dobijo posebno torbo v službene svrhe, ki jo morajo nositi na jermenu preko rame. V torbi ie razen predela za revolver in municijo tudi poseben predal za puder in barvila za lepotičenje obrazov Lagjardia je ta določila objavil po radiu ter policistinjam svetoval, da pametno uporabljajo revolver in barvila, kadar ie potreba. Potem'pa naj še kdo reče, da Amerikanci niso prismuknjeni * Sovjetski oficirji pridejo v štab ameriškega generala Marshalla Ameriški časopis »Armv Si Navy Journal« napoveduje dozdevno predstoječe imenovanje sedanjega šefa ameriške armade, generala Marshalla za zavezniškega vrhovnega poveljnika, ki bi naj imel svoj glavni stan na angleškem otoku. Nato bodo njegovemu štabu dodelili tudi sovjetske oficirje Kot naslednika na sedanjem Marshall-ovem mestu označuje imenovan! list sedanjega povelinika anglosaških operacij v Italiji generala Eisenhoweria *. Teroristični napad na Anrono. Te dni so englo-ameriški gangsterji napadli mesto Ancona, ki leži ob srednjeitaliianski iadranski obali. Napad je sledil v petih valovih Zahteval, je številne človeške žrtve. Samo v sirotišnici ie še vedno 50 oseb zasutih Gangsterji so uničili katedralo, cerkev San Pietro, zavod za n'ovbo, hotel »Savoia« in poslopje avtomobilskega kluba. Richtiges Melken — ein Beitrag zur Erzeuqungs-schlacht. (Bild: Archiv.) ši niofzci Sp r