368
Politični pregled.
Slovenci in večina. — Resolucija vseslovenskega in istersko hrvatskega shoda precizujejo dosti obširno in jasno zahteve slovenskega naroda. Te resolucije so navodilo slovenskim in istersko-hrvatskim državnim poslancem za vse njih nadaluje prstopanje in v zavesti, da je slovenski narod na njihovi strani, imeli bodo svobodne roke in bodo lahko te naše zahteve zastopali z vso eneržijo in na vse strani, tako napram vladi, kakor napram večinj. Na podlagi teh resolucij so slovenski poslanci primorani, nastopati proti vladi, ako vlada ne ugodi njih željam, primorani pa so tudi večino postaviti pred alternativo, da iih podpira ali pa izstopijo iz večine. Slovenski poslanci store to lahko toliko bolj, ker ne zahtevajo ničesar, kar bi ne bilo utemeljeno v državnih zakonih, kar bi ne zahteval adresni načrt in kar bi se ne bilo že neštevilnokrat obljubilo v prestolnih nagovorih. Ako večina neče ugoditi našim zahtevam, potem je dolžnost naših poslancev, da jej takoj pokažejo hrbet.
Državni zbor. — Bliža se trenutek odločitve. Dne 23. t. m. se snide državni zbor in tedaj bo vlada, ako ostane večina trdna in jedina, morala pokazati svoje karte. Minole konference mej vlado in večino niso prinesle zažaljenega pojasnila.   Vlada hoče 'desnico samo   izkoristiti, v to pa desnico
ne sme privoliti na noben način in vse kaže, da tudi ne privoli. Badeni postopa tako, kakor da v parlamentarni večini združene stranke ne štejejo nič, obstrukcijonisti pa vse. — V sredo so se zopet začeli dogovori mej vlado in še niso končani. Dogovori se ne nanašajo samo na način, kako onemogočiti obstrukcijo, ampak tudi na pogoje, pod katerimi je večina pripravljena podpirati vlado Rešeno še ni niti vprašanje, ali naj se premeni državnozborski opravilnik s pomočjo parlamentarne večine, ali naj to stori vlada na svojo odgovornost; o jedinosti v drugih vprašanjih še govoriti ni,
Naklepi obstrukcijonistov. — Nemški obstrukcijonisti niso bili mej seboj nikdar j edini in tudi sedaj še ne soglašajo glede postopanja v bližnji prihodnjosti. Nemški liberalci iščejo pomoči pri Madjarih in jim za to obetajo, da ne bodo delali ovir pogodbi z Ogersko, zajedno pa mislijo izstopiti iz drž. zbora, ako se posreči, udušiti obstrukcijo. Nemški nacijonalci s temi nameni liberalci niso zadovoljni, nego zahtevajo, naj se Nemci lotijo boja zoper pogodbo z Ogersko, iz drž. zbora pa naj na noben način ne izstopijo, ampak naj se bore z vso silo in z vsemi sredstvi proti vladi in proti večini. Najbrž obvelja slednje, saj je zdaj zapovednik združenih obstrukcijonistov vitez Schonerer.
Nova češka stranka. — Miadočehi so stranka „ starih gospodov". Mladina ni na njih strani in tudi ni zadovoljna z njih politiko. Zlasti sedanje koketiranje mladočeške stranke z vlado in z nemškimi konservativci jej ne ugaja. Doslej so bili ti radikalni element razkropljeni, zdaj pa so se organizo-vali v posebnem klubu »Neodvisnost", kateremu so pristopili vsi nekdanji omladinci in kateremu je predsednik posl. dr. Baxa Nova stranka utegne Mladočehom postati še j ako nevarna.
— Predsednik poslanske zbornice. — Ker je vlada zadnje zasedanje drž. zbora zaključila in se z*čne dne 23. t. m. povse novo zasedanje, treba bode izvoliti pov3e novo predsestvo. Predsednikom je namesto dr. Kathreina določen nemški konservativec dr. Ebenhoch. kateri je inteligenten in energičen mož, podpredsednika pa ostaneta Abrahamovicz in dr. Kramar.
Kriza na Nemškem. — Nemški kancelar knez Ho-henlohe je star gospod in nikakor ne soglaša s politiko cesarja Viljema. Hotel je že opetovano odstopiti, a cesar ga ni pustil, ker ne more dobiti naslednika. Vsled tega je kance-larska kriza na Nemškem parmanentna. Te dni se je poročalo, da postane drž. kancelar general Biilow in da odstopi Hohenlohe, a cesar se z Biilowom ni mogel zjediniti in vsled tega mora Hohenlohe še nadalje ostati na svojem mestu, kakor se pravi, do oktobra
Ministerska kriza na Bolgarskem. Razni listi javljajo, da so mej bolgarskimi ministri nastala nesporazumjjenja in da nekateri izmej njih odstopijo, v prvi vrsti finančni minister, ministerski predsednik Stojlov pa ostane in ž njim seveda tudi sedanji sistem.
Orijentalno vprašanje se bliža svoji začasni rešitvi, toda le silno počasi. Blokada Krete je razveljavljena in turška vlada se pogaja z velesilami glede avtonomije tega otoka. Po* roča se tudi, da se je mej velesilami doseglo porazumljenje glede grško-turškega miru. Angleška je stavila nov predlog, kateri so vsprejeli zastopniki velesil in s katerimi sta zadovoljni tako Turčija kakor Grška.
Ustanek v Indiji. — Angleška ima z Indijo velike skrbi. Število ustašev se množi od dne do dne in glasom najnovejših poročil imajo ustaši v svoji oblasti že j ako mnogo trgovinskopolitičnih in strategično velevažnih postojank ter so zasedli vse soteske, po katerih vodi pot na Pamir, v Afga-nista in Beludžistan. Angleška bode imela silne težave, da uduši to gibanje.