^ domovini
V Lubljani, dne 5. marca 1936
JUBILEJ VALENTINE JELOV-ŠKOVE. Pred dnevi je godovala na Vrhniki ga. Valentina Jelovškova in je slavila tudi svojo 701etnico. Njena dobrotljivost ne pozna mej. Levica ne ve, kaj dela desnica. Dobroto smatra za srčno potrebo. Menda ni siromašnega bolnika na Vrhniki, ki ne bi bil užival dobrot te velike in dobre duše. Vse vrline ki morajo biti svojina dobre gospodinje in vzorne maetre, dičijo go. Valeintino Komaj 18 let stara se je leta 1884. poročila z znanim rodoljubom in narodnim delavcem g. Gabrijelom Jelovškom. Vzorno sta vodila ogromno posestvo in trgovino in mlada, lepa Tinca je bila zanesljiva opora tudi drugod močno zaposlenega soproga. Gabrijel Jelovšek je bS na Vrhniki prvi slovenski župan ia na tem častnem mestu je ostal 20 let. Bil je tudi deželni poslanec. Mnogi jo blagru-jejo kot svojo veliko dobrotnico, mnogi jo častijo kot vzorno slovensko ženo in srca vseh so združena v želji, naj bi ji bilo usojeno Še mnogo solnčnih in veselih let.
ZLATA PORO-Ii KA PRI CENE-1| TOVIH. Znamenita Cenetova hiša v Ribnici je praznovala v nedeljo 1. marca pomembni praznik: sedanja lastnika te hiše, ki stoji ob južnem koncu Ribnice ob cesti, ki vodi na Sušak, ugledni gospodar in gostilničar gospod Andrej Podboj in njegova dobra življenjska družica ga. Ana sta praznovala zlato poroko. Praznik ugledne Cenetove hiše nam kliče v spomin znamenite ln zaslužne prednike in marsikaj iz naše narodne zgodovine. Slavljenka ga. Ana, Id je Hočevarjeva iz Velikih Lašč, po domače Padarjeva, je vzor slovenske matere in žene. Marljiva ko čebelica, skromna in tiha je zvesto delala za dom pol veka srečnega zakona. Znano je, da je tudi tedaj, ko se je pripeljala od poroke, takoj sama začela kuhati za goste in jim streči. Njena delavnost, združena z mnogimi drugimi lepimi last-nastmi, je mnogo pripomogla Cenetovemu domu do sedanjega ugleda. Slavljenca sta krepka in zdrava, čeprav jima je bilo življenje postlano s trdim delom. Za vse dogodke javnega življenja se zanimata, vneto podpirata razna narodna društva, naročnika sta naprednih časopisov in Cenetova hiša je še danes zbirališče narodnih krogov v Ribnici. Zlatoporočencema želimo še mnogo let skufae sreče v krogu ugledne družine!
STAR JE 60 LET SLAVI PA SELE 14. ROJSTNI DAN. Res čudno, a resnično. Šele 14. rojstni dan obhaja, pa šteje 60 let. Tako je poskrbela štorklja in ta nesrečni koledar s prestopnimi leti. No, ker se je pa k temu nateklo še toliko ur in minut, da je leto 1900 ostalo neprestopno, je naš jubilant v vseh
letih svojega življenja rojstni dan obhajati samo 14krs
ja mogel svoj 14kiat. In če je ob
takih prilikah vsakega štirikrat krepko podčrtal, mu ni zamere. Kdo ne pozna v vsem Posavju znanega slikarskega mojstra g. Albina Valanda iz Krškega, ki je zagledal fiič sveta na dan 29. februarja 1876 v prelepi okolici Celja! Svoja mladostna leta je preživel na Vidmu in v Krškem, kjer je obiskoval meščansko šolo in se nato napotil v Zagreb, kjer se j« izučil soboslikarstva. Kot izredno nadarjen io spreten pomočnik se je kmalu osamosvojil ter obratoval v Ljubljani, pozneje pa dolgo dobo na Dunaju, kjer so mu bila poverjena razna slikarska dela tudi na dvoru. Tamkaj je našel življenjsko družico Klotildo, s katero se je ob prevratu za stalno preselil v Krško, kjer so danes v izredno zadovoljnost občinstva izvršuje s svojimi sinovi slikarsko obrt. Jubilanta, ki praznuje 60-letnico mladostno čil in krepak, želimo še mnogo srečnih let!
NOVI ŽELEZNIŠKI DIREKTOR. Ko je odšel prejšnji železniški direktor g. Josip Cug-mus za pomočnika generalnega direktorja državnih železnic, je prevzel ljubljansko direkcijo g. dr. Aleksander Fatur, dosedanji načelnik splošnega oddelka te direkcije. Novi železniški direktor se je rodil leta 1878 v Zakotu blizu Brežic v železničarsld družini. Ljudsko šolo je dr. Fatur dovršil v Brežicah in Ljubljani, tam tudi srednjo šolo, na Dunaju pa pravne študije, ki jih je leta 1903 zaključil — že med službo pri železnici — z doktoratom. Po diplomi na pravni fakulteti je leta 1902 vstopil v službo pri prejšnji Južni železnici in nastopil prvo službeno mesto v Zagorju ob Savi. Novi gospod direktor j® izšel, kakor že omenjeno, iz želczničarske rodbine ln je torej od rane mladosti, pa tudi pozneje v službi poskusil odgovorno železnlčarjevo delo v vseh različnih panogah, tako da kot redko kdo drugi pozna težave in skrbi vsakega izmed svojih podrejenih. Dr. Fatur je obenem zastopnik one močne železniško generacije, ki je od prejšnje družbe prešla v službo jugoslovenskih državnih železnic in je z njegovim imenovanjem dobila zadoščenje za vse zasluge, ki si jih je stekla ta generacija pri ureditvi železnic V _ naši ožji domovini.
NAJSTAREJŠA GOR-NJEGRAJČANKA. Te dni je dopolnila 90. leto svoje starosti ga. Jožefa Kranjčeva, ki je splošno znana pod imenom Hodelova mama. Za vsakogar ima prijazno besedo, a vsakdo se rad z njo razgovarja, ko pa ve toliko zanimivega povedati iz gornje-grajske . preteklosti. Spominja se tudi na
številne dogodke, ki jih tudi v kronikah ne najdeš. Poznajo jo tudi vsi letoviščarji, ki se z njo prav radi razgovarjajo. Leta 18669 se je poročila z že pokojnim Jožefom Kranjcem in se je v srečnem zakonu rodilo 6 otrok. Štirje so še živi, med njimi hčerka Marija, ki je poročena z graščinskim nadzornikom g. Parišem v Gornjem gradu. Vsi Gornjegrajčani iskreno čestitajo Hodelovi mami k visokemu življenj-Predsednik vlade ČSR g. dr. Hodža oo skemu jubileju in ji želijo še mnogo let. grobu blagopok. kralja Aleksandra.

pppiš



mam
iri San Franciscu erjavi na njihova
Žrtvi vojaškega upora v Tokiu od leve na desno: finančni minister Takahaši in bivši ministrski predsednik Salto. Umorili so jh mladi japonski oficirji, predstavniki japonskih nacionalistov, ki hočejo vojno proti Rusiji ln so smrtni sovražniki parlamenta in belcev. Ministrski predsednik Okada (tretja slika) se je skril in tako ušel smrti. Upor so udušili brez večjih
žrtev.
Y Ameriki so opremili reševalno moštvo z majhnimi sprejemnimi radio aparati, katere nosijo na hrbtu, kakor kale slike. Z njimi so reševalci kjerkoli v stiku s cen-trilo, ki daje navodila za pomoč.
NOVA NEMŠKA 10.000 TONSKA KRI2ARKA. Nemci so spustili v VVilhelm-schafnu v morje novo križarko, ki so jo krstili »Admiral Graf von Spee«
Gradnja orjaškega mostu, ki bo premostil Oaklandski zaliv y Kaliforniji. Posamezne kose za konstrukcijo polagajo veliki
mesta.
POLITIZIRANJE V MOSEJI. V velikih egiptskih mestih se nadaljujejo burne dijaške manifestacije za čim manjšo odvisnost od Anglije. Tukaj vidimo shod muslimanskih študentov islamske verske univerze v Al-Azharju, ki so se zbrali k politični manifestaciji v Al-Muyatski mošeji. Zgodilo se je prvič v zgodovini islama, da so se zbrali manifestanti zaradi politike v cerkvi.
Najboljša francoska gospodinja,
fospa Ivonna Lefortova pri ognji-5u. Priznali so ji za njeno spretnost v kuharski umetnosti naslov »pijp francoske gospodinje«.
Ameriški poslanec Schulte kida sneg v Waschlngtonu, ko mu je metež ustavil avto,
Miss Pankhurstova, slovita angleška borilka za žensko enakopravnost, je bila od angleškega kralja Edvarda VIII. odlikovana z redom Britskega cesarstva.
zanimivega po sveta
..........V.	- , ' --
ŽELEZNIŠKI POGON Z OGLJEM. To vozilo, ki ga preizkušujejo tukaj med Chartresom in Parizom, ima motor, ki razvija 210 k. a. Posebnost te naprave je
kurjava z ogljem.
Francoski levičarski politik poslanec Leon Blum, ki so ga nedavno tako hudo pretepli nacionalisti, da je moral v
bolnico.
1 1
•X RSn ^
h ; 'I i i:? i ?#
Sinček kentskega vojvode v otroškem vozičku.
IZ VROČEKRVNE ŠPANIJE. Madridska policija na konjih zapira ulice po
razgonu demonstrantov.
fOVA ODKRITJA V DOLINI IALJEV. V Luksorju je neka ameriška znanstvena odprava odkrila dva nova groba egiptskih faraonov. Na sliki vidimo vnod v razvalino nekdanjega svetišča.
Slika kaže množico levičarskih demonstrantov v Madridu. Med njimi s? tudi policijski uradniki in stražniki, ki so. se levičarjem pridružili. Vladne čete so jih kmalu nato napadle. Bilo je več mrtvih In hudo ranjenih.
•X
atlijanskega tovornega avtomobila čez abesinsko reko.

Generalni tajnik fašistične stranke Staraoe pri odhodu is Rima na afriško bojišče.

Najnovejše z aheslnsfclh bojišč
Ulica v Negellju, kjer je bil prej sedeš glavnega stana rasa Deste.
Italijanski tovorni avtomobili prodirajo po slabih cestah.
ABESINSKI VOJSKOVODJA ras Kasa se je po nekaterih poročilih izneveril abesin-skemu cesarju in vodi borbo na severnem bojišču na last' no pest. Baje je pridobil zaso tudi rasa Sejuma.
Italijanska letala v zraku med gorovjem Amba Alagi, katerega je zavaela vojska
maršala BadogHa.
BITKA ZA AMBA AR ADAM. Italijanski vrhovni vojaški poveljnik v Vzhodni Afriki maršal BadogUo opazuje, obdan od članov svojega generalnega štaba, potek bitke za Ambo Aradam, ki se je končala z njegovo zmago.
VODO NA BOJIŠČE. Abesinskl šenl neseta bojevnikom črnega cesarja na fronto vodo v vrčih.