Informativno glasilo Občine Beltinci • številka 11-12 • december 2006 • letnik IV • ISSN-1581-7156 1. državna proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Beseda župana Milan KERMAN • župan občine Beltinci Spoštovane občanke, spoštovani občani! V začetku se prav lepo zahvaljujem vsem, da ste mi zaupali nov mandat vodenja občine Beltinci za obdobje 2006-2010. Vaši glasovi zaupanja pomenijo, da ste me pozitivno ocenili pri dosedanjem delu, obenem pa so obveza za izpolnjevanje programa, ki sem Vam ga predstavil za naslednja štiri leta. V minulem mandatu smo s skupnimi močmi tako občinskega sveta kot tudi z Vašo pomočjo uspeli realizirati tisto, kar smo si zastavili v letu 2002. Mogoče določenih nalog, predvsem kar se tiče kanalizacije, nismo v celoti realizirali, zato ostajajo kot prioriteta tega mandata. Opravljene so bile določene aktivnosti na področju projektne dokumentacije, pridobitve gradbenih dovoljenj, kot tudi izvedbe tlačnih vodov, o čemer smo Vam sproti poročali. Lahko povem, da je bilo do sedaj vrnjenih 900 podpisanih pogodb, kar pomeni, da projekt sprejemate z željo in zahtevo, da se v tem mandatu izpelje oziroma uresniči. Kot je bilo že tolikokrat povedano, nam bo s skupnimi močmi uspelo realizirati zastavljene cilje. Verjamem, da smo vsi, ki smo kandidirali tako na občinski kot tudi na krajevni ravni, s svojimi kandidaturami in programi mislili resno. Obljube, izrečene pred volitvami, pomenijo zavezo, da jih tudi izpolnimo. Mandat štirih let, ki je pred nami, nikakor ni dolg, kot se mogoče komu dozdeva. Da bomo opravili čim več dela, bomo morali zelo hitro zavihati rokave in reševati zadeve, ki so prednostnega značaja. Predvsem je to kanalizacija, projekt kolesarskih stez, ki smo si ga zadali in vsakodnevni pritiski na ustrezna ministrstva po dokončanju avtocestne trase skozi Pomurje, da se znebimo tovornega tranzita skozi našo občino. V programu naslednjih štirih let je še zgraditev nekaj stanovanj, ki jih v občini Beltinci nujno potrebujemo. Prav tako smo obljubili, da bomo razvijali tako šport, kulturo, zdravstvo in tudi socialo v naši občini. Nikakor pa ne moremo zanemariti še razvoja v smeri turizma, kjer imamo v občini Beltinci zelo dobre pogoje. Tu mislim predvsem na čimprejšnjo aktiviranje vrtine tople vode in ob tem razvoj ustreznih programov, ki so lahko vezani na izkoriščanje geotermalne energije. Dodaten razvoj občine pa lahko gradimo na ugodni legi naše občine in pomembnem križišču avtoceste in železnice na petem evropskem prometnem koridorju. Posebna skrb mora biti iskanje dodatnih možnosti za razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva, predvsem z iskanjem novih lokacij za takšne dejavnosti. Občina mora pri tem ustvariti ustrezne infrastrukturne pogoje in pritegniti vlagatelje v nova delovna mesta. Mesec december je ves v pričakovanju, kaj nam bo prineslo prihodnje leto. V tem mesecu običajno delamo inventuro opravljenega in načrtujemo delo za naprej. Ocenjujemo rezultate opravljenega dela, naši načrti pa sežejo že v prihodnje leto. Upam, da nam je vsem uspelo uresničiti zastavljeno in da ne bomo skromni pri načrtih za bodočnost. Ob prihajajočih božičnih praznikih Vam vsem želim obilo miru in božjega blagoslova. V novem letu 2007 pa mnogo uspehov, zdravja in družinske sreče. BOŽIČNO - NOVOLETNA POSLANICA Spoštovane občanke in občani! " Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja!" Praznike, polne veselja, radosti in topline ter osebnih in poslovnih uspehov polno novo leto 2007 Vam želim. Milan KERMAN, župan Občine Beltinci Mali rijtar - december 2006 MALI RIJTAR Beseda urednice Mira ŠÖMEN • glavna urednica Preteklo je kar nekaj časa, ko smo bili nazadnje "skupaj". Mi s pripravo in izdajo, vi pa s prebiranjem našega informativnega občinskega glasila. Vmes so bile počitnice, dopusti, folklorni festival, büjraški dnevni in druge poletne prireditve. Občinski praznik v sklopu katerega so bili Beltinci prizorišče državne slovesnosti ob priključitvi Prekmurja matični državi Sloveniji. Gostili smo predsednika države, eminenco dr. Rodeta, ki je daroval sveto mašo, vidne politične in javne osebnosti naše domovine. Prekmurski umetniki so pripravili proslavo, ki je žela pohvale iz vseh strani. Ime našega kraja in občine se je pojavljajo v medijih, tisočglava množica, ki se je ob tej priložnosti zbrala v beltinskem parku je bila primerno pogoščena. S ponudbo so se zelo potrudili gostinci in domača društva. Kjer je vse lepo in teče gladko, kjer je večina ljudi zadovoljnih, je vedno tudi kaj kar ni čisto dobro. V tem primeru je bil to državni protokol. Ta je poskrbel, da je velika večina z državnega protokola vabljenih gostov, ki so bili prisotni pri sveti maši ostala brez sedežev, ali jih kljub vabilom niso spustili do prostora pred odrom. Kaj hočemo, vsi ki delamo grešimo, tako tudi tisti na državni ravni. Zdi se mi prav, da ob tem pomembnem dogodku za beltinsko občino izpostavim vlogo župana in njegovih ožjih sodelavcev, ki so v pogajanjih in dogovarjanjih z državo in sosednjimi občinami dosegli, da se je proslava odvijala ravno v Beltincih. Nadalje se je začelo novo šolsko leto, v deželo je prišla zlata jesen, ki je tako sončne in lepe že dolgo ne pomnimo. Poletna in jesenska aktualna dogajanja so naši zvesti dopisniki pridno beležili, v besedi in sliki jim boste lahko sledili v pričujoči številki. V oktobru nas je ob nepogrešljivih trgatvah in opravilih pridel- kov zajela politična vročica. Občani smo se morali odločati med štirimi županskimi kandidati ter na vseh listah resnično številčnimi kandidati za člane občinskega sveta. Spremljali smo predstavitve, soočanja, tehtali smo, kdo bi bil boljši župan in predstavniki katerih strank bodo glas ljudstva resnično zastopali v občinskem svetu. 22. oktobra je bil izpeljan prvi krog volitev. Naša občina je 12. novembra doživela še drugega. Odločili smo občani, volilci, tisti, ki smo volili in tudi tisti, ki niso. Vse o volitvah in kandidatih najdete v prilogi Uradne objave. Kakor koli, so se želje posameznikom uresničile ali ne, občina Beltinci je dobila svojega župana. Čestitam mu v svojem imenu in v imenu začasno imenovanega uredniškega odbora, ki se je pred prazniki potrudil in izdal pričujočo številko Malega rijtara. V naprej bomo videli? Morda je to zadnje glasilo, ki ga izdajamo v tej sestavi? O tem bo odločil občinski svet, ki bo novi predlog župana o imenovanju uredniškega odbora potrdil ali zavrnil. Na koncu naj zapišem, da smo radi delali glasilo in radi delali skupaj. Po enih mnenjih veliko ljudi rijtara ne bere, po našem mnenju ga pa le, vendar nam ne povedo svojega mnenja. Pred božično novoletnimi prazniki še moje voščilo v razmislek Sočutje ni razkazovanje srca do drugih ljudi. Sočutje je, da tako storiš, pa nihče ne ve, razen ti. Sočutje je - skrbeti za blagor soljudi, čeprav od njih nihče za naš blagor ne skrbi. Ob praznovanju Božiča in z vstopom v leto 2007 si SOČUTJE vtisnimo v spomin in pokažimo v dejanjih. Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci začasni uredniški odbor: Ivan MESARIČ (odgovorni urednik), Mira ŠÖMEN (glavna urednica) jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografija na naslovnici: Robert KUZMA grafično oblikovanje in priprava za tisk: Grafični studio Robert Kuzma s. p. tisk: Tiskarna S-tisk, d. o. o. december 2006 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, (02) 541 35 35. Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO Prva državna proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Ela HORVAT • 18. avgust 2006 V parku pred gradom v Beltincih je 18. avgusta 2006 potekala prva državna proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Državni praznik praznujemo kot spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti. Prekmurci so se tako po 900 letih vrnili oz. spet združili z matičnim narodom. Po podatkih Protokola RS je v programu osrednje proslave sodelovalo 200 nastopajočih, udeležencev proslave pa je bilo več kot 8000. Slavnostni govornik na državni proslavi je bil predsednik vlade Janez Janša. Govor Predsednika Vlade RS Janeza Janše na državni slovesnosti ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (velja govorjena beseda) Spoštovani gospe in gospodje, ekselence, spoštovani Prekmurci slovenske, madžarske, romske in vseh drugih narodnosti. Leto 1918 je bilo eno izjemno nenavadnih v slovenski zgodovini. Razrušila se je več kot pol tisočletja trajajoča habsburška monarhija. Skrčilo se je skoraj tisočletno Ogrsko kraljestvo. Nastala je Slovenija, ki je dotlej uradno ni bilo v upravi in geografiji ter politiki. A bila je ob vso Primorsko, večino Koroške in del Kranjske. Pridobila pa je, po skoraj tisočletju, Prekmurje in tako imenovane Ogrske Slovence. Bolečina je bila zaradi izgub na severu in zahodu tako velika, da pridobitve na severovzhodu ni bilo mogoče dojeti in pravilno oceniti. Vse odtlej je v slovenski politiki čutiti neko posebno zadrego glede Prekmurja, tudi upravičeno slabo vest. Bil je že skrajni čas, da se to stanje preseže in da se združitvi nameni državni praznik. Prekmurje ni le po svoji zunanjosti nekaj posebnega v Republiki Sloveniji, ampak se od nje razlikuje tudi po svoji zgodovini. Bilo je del Ogrskega kraljestva, kjer ni bilo zgodovinskih dežel, kot jih poznamo iz preteklosti velike večine slovenskega ozemlja. Zato v zgodovini ni nikoli oblikovalo svojega centra, ampak je bilo teh več. Tu se ni oblikovala deželna zavest, saj je bila pokrajina razdeljena med dva komitata ali županiji. Nenaklonjena mu je bila tudi cerkvena razdelitev, saj je bila dolga stoletja pod zagrebško in györsko (gjersko) škofijo, šele po 1777 pod szombathelysko (sombatejsko), oziroma 1923 pod mariborsko. Nova Murskosoboška škofija popravlja eno velikih zgodovinskih krivic. Velika večina Slovencev ne ve, da je del Prekmurcev med Mursko Soboto in Monoštrom moral v prvih desetletjih 17. stoletja priznavati turško nadoblast in ji plačevati davek. Tudi tukajšnja fevdalna oblast se je precej razlikovala od one v ostalih slovenskih predelih, kar je imelo kasneje posledico, da je tu nastal edinstven kmečki proletariat. Edino v Prekmurju je prišlo po I. svetovni vojni do prave in obsežnejše agrarne reforme. Kljub številnim razlikam med zgodovinskim razvojem Prekmurja in ostalim slovenskim ozemljem, pa je v njem tudi toliko povezovalnih elementov, ki jih ni mogoče prezreti. Te moramo omenjati še toliko bolj, ker so bili Prekmurci tisočletje politično ločeni od večine Slovencev, živeli so v državi, ki se je z Habsburžani dolgo zapletala celo v vojne. Kot prvo značilnost Prekmurcev moramo opozoriti na neverjetno zvestobo slovenstvu, tako v jeziku kot v posebnem prekmurskem slovstvu. Naj samo omenim, da se besedna zveza slovenski narod prvič v slovenskem jeziku pojavi prav v Prekmurju. Tako protestantskim du- hovnikom, ki so začeli s prekmursko književnostjo, kot katoliškim, ki so se še posebno trudili za kulturno integracijo Prekmurcev z ostalimi Slovenci, smo dolžni javno priznanje in hvaležnost. Imena, kot so Franc Temlin, Štefan Küzmič, Mikloš Küzmič, Josip Košič, Ivan Baša, Franc Ivanocy, Jožef Klekl, Avgust Pavel in še številni drugi, bi morala biti znana vsakemu izobraženemu Slovencu, njihovo delo bi moralo biti bolj zastopano v šolskih učbenikih. Hkrati tudi ne smemo pozabiti številne anonimne avtorje znamenitih rokopisnih pesmaric, ki so dokaz živega slovenstva med preprostimi ljudmi. Za ohranitev slovenstva v Prekmurju imajo največ zaslug Prekmurci sami. Naj se na tem mestu še s posebno hvaležnostjo spomnim prekmurskih izseljencev, tako v Združenih državah kot številnih evropskih državah, Avstraliji in Južni Ameriki, ki niso pozabili na svoj izvor in svojo kulturo. Ohranjali so svoje izročilo, hkrati pa pomagali domačim v domovini, kolikor so mogli. Prav v zvezi s tem živim in samoniklim prekmurskim slovenstvom pa je treba omeniti, da dežela onstran Mure ni bila nikoli etnično čista. Poleg Slovencev, ki se tega imena niso sramovali, so tu živeli v sožitju z njimi tudi Madžari, Romi, Nemci in Židje. Čeprav uradna politika Budimpešte zadnja desetletja obstoja Ogrskega kraljestva Slovencem ni bila naklonjena, to ni povzročilo razkola med pripadniki naše najštevilčnejše manjšine in večinskim narodom. Prav ta preteklost je še kako prišla do izraza ob slovenski osamosvojitvi pred petnajstimi leti, ki so jo Prekmurci, ne glede na narodno pripadnost, aktivno podprli. Naj se ob tej priliki še zahvalim tudi tukajšnjim Romom, ki s svojo kulturno in drugo dejavnostjo, to je dokazal tudi nedavni romski festival, Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO kažejo, da je sožitje z večinskim narodom, kljub razlikam v kulturi in načinu življenja, možno. Le oboji, tako večina kot manjšina, morajo biti pri tem aktivni. Za sožitje sta potrebna oba pola. Izrabljam priliko, da se v tem prostoru z nekaj besedami dotaknem tudi judovske problematike. Kot je znano je ob koncu 19. stoletja začelo naraščati število tukajšnjih Judov. V času med obema vojnama so imeli v Murski Soboti svoj verski sedež za Slovenijo. V nedavni preteklosti smo bili priča poskusom nekaterih posameznikov, da bi Slovence obtožili antisemitizma. Ni mogoče zanikati, da ni bilo redkih posameznikov s takimi nazori, vendar so bili številčno in po vplivu nepomembni. Slovenci niso krivi izgona Judov ob prelomu srednjega v novi vek iz večine slovenskih dežel. Še manj nacističnega divjanja nad njimi, ki ni obšlo njihove tukajšnje skupnosti, še manj uničenja pokopališč in miniranje sinagoge v Murski Soboti 1954. leta ter onečaščenje lendavske. Ve se, kdo je imel takrat oblast in ve se, da je ta umorila tudi enega tukajšnjih katoliških duhovnikov. Judovska sinagoga je doživela isto usodo kot nekateri drugi verski objekti. Uničeni so bili predvsem zaradi vere, ne narodnosti njenih obiskovalcev. Kljub malo številčnosti Judov v Sloveniji, žal jih je nacizem v Prekmurju praktično iztrebil, moram v tem prostoru poudariti, da so veliko prispevali k vsesplošnemu kulturnemu in družbenemu razvoju Slovenije. Za opravljeno delo jim izražamo javno priznanje, hkrati pa si moramo vsi prizadevati, da sožitje iz preteklosti ostaja trajna značilnost sodobne, evropsko naravnane Slovenije. Če smo na eni strani izrazili vse priznanje kulturnemu razvoju Slovencev v Prekmurju, pa ne moremo zamolčati nekaterih krivic, ki jih je bilo to področje deležno po združitvi z ostalimi Slovenci v eni državi. Slovenska okroglina ali Slovenska krajina, kot ste v preteklosti Prekmurci označevali svojo ožjo domovino, je bila po I. svetovni vojni razmeroma hitro politično in kulturno integrirana v vseslovenski prostor, žal pa so bili veliki zaostanki na go- spodarskem področju, ki jih je čutiti vse do danes. Zaostajale so prometne povezave, zamujala je energetska integracija. Začetne ukrepe na tem področju je pred II. svetovno vojno upočasnila gospodarska kriza, svoje je prispevala madžarska okupacija, ki je zahtevala velik človeški davek tako v vojaških kot delovnih mobilizirancih, mnogi še nimajo javnih spominskih obeležij, ki bi nas spominjala na njihovo trpljenje in žrtve. Nasploh velja poudariti, da je bila prekmurskim Slovencem s strani okupatorja namenjena enaka usoda kot njihovim rojakom pod italijanskim ali nemškim okupatorjem. Za čas po II. svetovni vojni je na eni strani značilen največji spomenik rdečearmejcem, po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da so tu mnogi glasovali za monarhijo, kar je prineslo ustrezno politično kazen. Oznaka slovenska Sibirija za Prekmurje se je tako iz predvojnega obdobja prenesla tudi v povojni čas. Prekmurje je edina slovenska pokrajina, ki je imela nafto. Žal dobički iz njenega pridobivanja in predelave niso bili reinvestirani v pokrajino. Z razvojem prehrambene in tekstilne industrije, ki se je začel že pred II. svetovno vojno, so bili sicer dani temelji za industrializacijo, ki pa je žal zastala na svoji osnovni stopnji in je ni dovolj spremljala potrebna modernizacija v smislu razvoja novih gospodarskih dejavnosti z višjo stopnjo dodane vrednosti. Tudi kmetijstvo ni zmoglo nekdanje jugoslovanske konkurence in ima sedaj velike težave zaradi cen, ki veljajo na evropskem trgu. Še najbolj obetaven je trenutno prekmurski turizem, zlasti kopališki, ki nima prave konkurence v širšem prostoru. Slovenska država se danes zaveda svojih dolgov do Prekmurja. Ne more pa mu pomagati zgolj z prinašanjem dobrin, ampak predvsem z ustvarjanjem možnosti, da si jih tukajšnji prebivalci sami pridobijo. V tem pogledu je treba ocenjevati zlasti gradnjo avtomobilske ceste, ki je doslej napredovala prepočasi. Sedanja vlada se trudi, da bi gradnjo kar se da pospešili. V pripravah je tudi elektrifikacija oziroma modernizacija železniške proge. Z izgradnjo prometnic, ki so temelj sodobnega gospodarstva, bo šele prišla do polnega izraza obmejna lega Prekmurja. Z njimi bo to lahko začelo izkoriščati prednosti, ki jih prinaša bližina Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Tisto, kar je nekoč Prekmurje označevalo kot neprijazno slovensko Sibirijo, mora in bo postalo njena primerjalna prednost. Preteklost, ki jo lahko razbiramo iz tukajšnje sakralne in druge arhitekture in bogastva v muzejih, razkriva, da Prekmurje ni bilo vselej revno, da pozna tudi obdobja, ko je bilo imovito. Zakaj se ne bi to ponovilo? Racionalno bo treba kandidirati na evropska sredstva. Ustvariti možnosti, da se trajno zaustavi beg možganov iz sveta tostran Mure, kajti brez znanja ni napredka. Potrditi je treba staro modrost, da kolikor pelje pot iz tukajšnje dežele, vodi tudi nazaj. Izboljšane prometne povezave in urejeni meddržavni odnosi so veliko upanje za gospodarski razvoj Prekmurja. Republika Slovenija bo še v naprej skrbela za urejena medetnična razmerja, posebno bo skrbela za madžarsko manjšino v Sloveniji, hkrati pa si bo prizadevala, da bi podobno raven uživali tudi porabski Slovenci, ki so kljub maloštevilnosti in težkim razmeram enakopravni del narodnega telesa kot Slovenci v Avstriji ali Italiji. Če Slovenija na eni strani nima nikakršnih ozemeljskih teženj do sosednjih držav, pa to ne pomeni, da je pripravljena trgovati z temeljnimi pravicami tamkaj živečih avtohtonih Slovencev. Skrajni čas je, da se njihov položaj povsod uredi v skladu z visokimi evropskimi standardi, ki jim Slovenija doma dokaj uspešno sledi. Pri tem računa na veliko razumevanje sosednje Madžarske, ki ima svoje manjšine v vseh sosednjih državah. Prav položaj manjšin najbolj kaže resničnost in pristnost odnosov med sosedi. Združevanje Evrope, odprtost mej... prinaša nove kvalitete, vendar pa ne zmanjšuje odgovornosti držav do tistih, ki so pomoči potrebni. Prav Prekmurje je primer, kako je takšna razmerja mogoče reševati. Če je dežela onstran Mure stoletja slovela po svoji krajinski lepoti, naravi in govorici njenih prebivalcev, njihovi čudoviti in en- Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO kratni glasbi, prehrani... je skrajni čas, da se to duhovno bogastvo tudi materializira. Vsakoletno praznovanje združitve Prekmurja z večino slovenskega etničnega ozemlja v skupno upravno in politično celoto naj bo prilika za veselje, pa tudi oceno rezultatov gospodarskega in družbenega razvoja v preteklem letu. Iskrene čestitke ob državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Priložnostni žig Zahvala beltinskega župana Milana Kermana Milan KERMAN • župan občine Beltinci Prva državna proslava združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je bil praznik tako za Občino Beltinci, Prekmurje, kot tudi za celotno Slovenijo. Prisotnost na tej proslavi je pokazala, da smo se zavedali pomena tega praznika in ga počastili v najlepši možni meri. To nam je uspelo s skupnim prizadevanjem tako organizatorjev, izvajalcev in vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi proslave. Dokazali smo, da je možno takšno proslavo pripraviti in izvesti pri nas, na kar moramo biti vsi skupaj ponosni. Z obiskom na tej proslavi smo ta ponos izrazili in dostojno počastili spomin na dogodke izpred 87 let, ko se je zgodil zgodovinski dogodek za prekmurske Slovence. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, tako izvajalcem, pripravljalcem kot tudi vsem ostalim, ki ste sodelovali pri pripravi, organizaciji, varovanju, pogostitvi gostov. Slavnostni dogodki v Beltincih Marija ZVER • Mali Rijtar Beltinci so bili v mesecu avgustu v središču pozornosti, saj sta sovpadali kar dve pomembni obletnici -10. obletnica občine in 87 let priključitve Prekmurja k matični domovini. Zato so spominski dan, 17. avgust, na pobudo naših domačih poslancev, ki so v parlamentu vložili amandma, izglasovali kot državni praznik. Tako so se v Beltincih odvijale številne prireditve, kjer so se spomnili vseh zavednih Prekmurcev in Pomurcev, ki so s svojim delom zaznamovali zgodovinske dogodke (Števan Kühar, Ivan Jerič, dr. Matija Slavič ...). V cerkvi sv. Ladislava v Beltincih je bil orgelski koncert našega priznanega organista, virtuoza gospoda Milka Bizjaka, ki je številno občinstvo navdušil s svojim koncertom. Na občinski proslavi, ki se je odvijala v obnovljenem kulturnem domu, so podelili občinska priznanja, ki so jih prejeli: 1. gospod IVAN KOREN, prvi župnik v Dokležovju (posmrtno priznanje) 2. gospa GRETA ŠKERGET, upokojena učiteljica (občinsko priznanje) 3. gospa GENA VIRAG, višja medicinska sestra in vsestranska prostovoljka (občinsko priznanje) Pester kulturni program so pripravili učenci OŠ Beltinci in pevke iz Dokležovja, ki jih vodi dirigent Leon Kuzma. Zapele so pesem z naslovom: "MI SMO PREKMURCI", ki so jo peli na prireditvi v beltinskem parku 1919 ob priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu. Pesem se je ohranila po zaslugi naših pevk, ki skrbno zbirajo glasbeni material, saj jo je napisal naš rojak iz Dokležovja, gospod Brunec. Njego- Pevke iz Dokležovja so pod dirigentskim vodstvom Leona Kuzme zapele pesem Mi smo Prekmurci. Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO va sorodnica Manica Puhar, ki prepeva v zboru, je pesem našla v babičini zapuščini. Poslanec Jožef Horvat je v svojem slavnostnem govoru med drugim tudi dejal, da bi to pesem moral znati zapeti vsak Prekmurec in bi lahko postala naša prekmurska himna. Seveda so se odvijale po krajevnih skupnostih še druge slovesnosti in odprtja objektov. Ponosni smo na to! Prejemniki Občinskih priznanj za leto 2006 ob 10. prazniku Občine Beltinci skupaj z županom Občine Beltinci Milanom Kermanom in poslancema Državnega zbora, dr. Mitjem Slavincem in Jožetom Horvatom. Obrazložitve priznanj ob 10. prazniku občine Beltinci, 17. avgust 2006 Lilijana ŽIŽEK • Mali Rijtar Gospa GENA VIRAG se je rodila 1.1.1953 pri Gjerekovih v Dokležovju. Osnovno šolo je končala v Bakovcih, srednjo medicinsko šolo pa v Murski Soboti. Njena poklicna pot jo je vodila najprej kot inštrumentarko v bolnišnico Murska Sobota, nato kot patronažno sestro najprej v Beltince in nato v Črenšovce. Leta 1995 se je zaposlila na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu kot predavateljica strokovno - teoretičnih predmetov zdravstvene nege. Gena se je v svojem poklicu nenehno izobraževala in izpopolnjevala, videlo se je, da ima rada svoj poklic, da pa se tudi zaveda, da mora svoje znanje s sebi svojstveno pozitivno naravnanostjo in energijo prenašati tudi na sodelavce, dijake in okolje, v katerem živi. Gena pa ni bila uspešna le v poklicnem delovanju. Svoj prosti čas je posvečala tudi športu, bila je celo članica pionirske in mladinske reprezentance Slovenije v teku na srednje proge in pomagala je razvijati okolje, v katerem je živela. Že kot mladinka je sodelovala v mladinski gasilski enoti v Dokležovju, leta 1973 je celo sodelovala kot mladinka na Kongresu Gasil- ske zveze Slovenije, vodila je Mladinski odbor Zveze mladine Slovenije v Dokležovju. Takoj po poroki in preselitvi v Bratonce je tudi tukaj začela delovati v raznih društvih. Že zelo zgodaj se je zavedala, da je gibanje osnova zdravega življenja, saj je prva iz našega okolja sodelovala na Maratonu treh src v Radencih na teku na 21 km ter postala aktivna soorganizatorka Martinovega teka od Bratonec do Radenec. Ob ustanovitvi TD Bratonci je postala njegova predsednica in tako je še bolj aktivno sodelovala z okoljem, v katerem živi. Je tudi aktivna koordinatorka programa CINDI "ŽIVIMO ZDRAVO", je pobudnica pohoda po mejah Občine Beltinci, kot mentorica prostovoljcev v bolnišnici Murska Sobota je pobudnica obiska bolnišnice na božični popoldan skupaj z božički, ki obdarujejo bolnike (darila pripravlja z dijaki), in pevci KUD Štefan Kuhar Bratonci, organizira nepozabne izlete po Sloveniji za člane TD Bratonci in sodeluje v vseh akcijah v vasi in občini Beltinci, h katerim je povabljena. Za svoj prispevek pri razvoju stroke zdravstvene nege v Pomurju in pri delovanju DMSZT Pomurja ter za humanizacijo odnosov med zaposlenimi, dijaki in bolniki je prejela priznanje in "srebrni znak", letos pa še "zlati znak", najvišje priznanje Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Za njeno nesebično in zgledno delo ji Občina Beltinci podeljuje občinsko priznanje. GRETA ŠKERGET iz Murske Sobote in pokojni župnik iz Dokležovja IVAN KOREN. Oba predlagana sta bila nameščena z dekretom v Dokležovje, g. KOREN kot prvi župnik leta 1943 in gospa ŠKERGETOVA kot mlada učiteljica na osemletno šolo leta 1954. Vsak zase je na svojem področju uspešno deloval, g. Koren do svoje smrti, ga. Škergetova pa do svoje upokojitve. Izven svoje dejavnosti sta imela skupno ljubezen do kulture, kulturnega razsvetljenstva ljudi okrog sebe in kulturnega razvoja kraja. Kljub različnim nazorom takratnega časa sta bila nerazdružljiva ob kulturnih prireditvah v Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO Dokležovju in širše, saj je g. Ivan Koren slovel kot ljubitelj zborovskega petja in njegov pevski zbor je bil znan daleč naokrog in tudi zaželen na domačem in drugih odrih. Enako lahko trdimo, da je gospa Greta Škerget kot mlada učiteljica začutila, da bo med preprostimi Dokležovčani lahko uresničevala svoje sposobnosti na odrskih deskah, saj je v Dokležovju našla za tiste čase dobro uigrano druščino dramskih igralcev in plesalcev, ki so svoje znanje prinesli iz predvojnega življenja in šole v zavodih v Veržeju. Tako se je vključila v delo KUD-a Dokležovje in z njim živela in ga vedno poskušala ohranjati na nivoju, ki so ga društvu marsikje zavidali. Dolga leta je bila gonilna sila društva in skupaj z g. Korenom gonilna sila kulturnega in prosvetnega življenja v Dokležovju. Za neštete igre, ki jih je odigrala ali zrežirala na dokležovskem odru, smo ji iz srca hvaležni. Prav tako je današnje prepevanje v Dokležovju odraz preteklosti, ki jo je zaznamoval g. Koren. Ker so bili igralci in pevci v večini isti krajani, sta nagrajenca začutila, da morata delati skupaj - družno, ne glede na različne nazore in za skupno delo tako različnih nazorov vse prej kot v ugodnih časih. In zmogla sta prebroditi vsako oviro in še danes je prisoten njun duh na področju kulture v Dokležovju. Namenoma je izpuščena njuna osnovna dejavnost, g. Korena kot župnika in prodekana ter ge. Škergetove kot učiteljice in ravnateljice šole ter družbenopolitične delavke - osrednji pomen pa je vsekakor kulturni del njunega delovanja, ker je bil način delovanja za tiste čase zelo nenavaden in po njem bi se veljajo zgledovati tudi danes. Gospod IVAN KOREN je bil prvi župnik novoustanovljene župnije sv. Štefana - Kralja v Dokležovju leta 1943. Kot župnik je bil med krajani zelo priljubljen, saj je imel dobre lastnosti odprtosti do vsakogar -do vernih in nevernih. Rad je obiskoval družine na domu in ni razlikoval med bogatimi in revnimi, ampak je vsakogar obravnaval kot človeka. Živel je zelo skromno in dostojno življenje. Za Dokležovje je storil veliko v času, ki ni bil naklonjen du- hovnikom. Bil je ljubitelj petja in je z zborom, ki je nastopal v cerkvi in na raznih prireditvah žel vedno veliko priznanj v vasi in okrog. Dokležovju je zapustil bogato kroniko, ki jo je pisal v času delovanja in zgodovino kraja. Podatke je pridobil v Sombotelu, kjer je bil pred 1. vojno sedež škofije. Bil je priljubljen tudi med duhovščino, saj je bil kot zelo mlad duhovnik določen za pridigarja na pogrebu g. Halasa in imenovan za prodekana dekanije Lendava. Umrl je oktobra 1967 med opravljanjem nedeljske maše. Za svoje delovanje in doprinos k razvoju občine Beltinci si gospod Ivan Koren zasluži posmrtno priznanje. Gospa GRETA ŠKERGET iz Murske Sobote. Da je bila za Dokležovje in za naš kulturni razvoj neprecenljive vrednosti, je bilo že povedano. Profesionalno je namreč opravljala delo učiteljice in po smrti svojega moža tudi ravnateljice na osnovni šoli Dokležovje. Za učence je veljala za strogo, ampak pravično učiteljico. Delo učiteljev v času njenega delovanja po vojni je bilo zelo zahtevno, saj so ljudje težko dojemali spremembe in so bili zelo zadržani do šolnikov in šole sploh. Ona je našla pravi način, kako pregnati strah in nezaupanje, saj se je kot mlado dekle prikupila vaščanom z odprtostjo. Vključila se je v vsa dogajanja v vasi in tako postala gonilna sila kulturnega in družbenega življenja v vasi, kot je bilo že povedano. Vključila se je tudi v politično delo na lokalni ravni. Bila je predsednica KS Dokležovje in v obdobju razvoja za kraj prispevala velik delež. Njena odlika je bila in je še danes doslednost in samodisciplina, saj ne pomnimo, da bi kdaj zamudila ali celo izostala s kraja dogodka, na katerega je bila vabljena ali ga je sama vodila. Da je bila in je še spoštovana v Dokležovju pričajo dejstva, da jo njeni učenci vabijo na srečanja ali poklepetajo z njo na vsakem obisku. Žal pa je zaradi preselitve v M. Soboto ne poznajo mlajši prebivalci kraja. V imenu vseh občanov občine Beltinci se gospe Greti Škerget zahvaljujemo za vse in ji podeljujemo priznanje Občine Beltinci. KULTURNI DOM BELTINCI Lidija BALIGAČ • Mali Rijtar Kadar in kjer duh lahko najde hrano v drobnih trenutkih -tisto postane dom. (P. Cogan) Kot smo vam že obljubili v prejšnjem Malem rijtarju, nadgrajujemo vsebino v Kulturnem domu v Beltincih. Pri oblikovanju programa si močno želimo, da bi bilo Vam, obiskovalkam in obiskovalcem, poslušalkam in poslušalcem ter gledalkam in gledalcem postreženo z doživetji, ki s prefinjenostjo okusov oblikujejo Vaš odnos do estetike in poetike gledališča, glasbe in drugih umetnosti. Vsak je pač za nekaj: nekateri so bolj za prefinjeno ali eksotično, drugi bolj za klasične in preverjene predstave. Na našem odru smo se že zabavah z otroci iz vrtca Beltinci, ki so ob svojem zaključku leta pripravili prireditev "BIBE PRAZNUJEMO", v avgustu smo se smejali z Violeto Tomič v predstavi "HOTEL BABILON, Občina Beltinci je ob 10. občinskem prazniku pripravila SLAVNOSTNO AKADEMIJO, v septembru so nastopili kulturniki iz Cankove s predstavo "DÖDOLI WESTERN" in skupina iz Cerkvenjaka s komedijo "ŠTEVEK IN TREZIKA", prvo oktobrsko nedeljo je preizkusil akustičnost dvorane KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, ogledali smo si dva filma na velikem platnu in sicer film JOŽETA BAŠE "VODA V OČEH" in film "KEKEC", SOBOŠKA GIMNAZIJSKA GLEDALIŠKA SKUPINA je predstavila MUZIKAL "HAIR", gostili pa smo tudi DOBRODELNO PRIREDITEV, kjer so skupine iz vseh vasi naše občine nastopile brezplačno, izkupiček koncerta pa je bil namenjen Pomurskemu društvu za boj proti raku. Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO V obnovljenem Kulturnem domu v Beltincih pa smo letos prvič pripravili program za abonma, ki naj bi in nam bo zlatil dušo in srce skozi vso zimo tja do konca pomladi. Za začetek smo predstavili GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA za odrasle in OTROŠKI ABONMA. Prvi predstavi gledališko-glasbenega in otroškega abonmaja sta že navdušili naše gledalce in potrdili, da se bomo letos in drugo leto zelo zabavali. V polni dvorani sta NATAŠA TIČ RALIJAN in GAŠPER TIČ iz Gledališča Koper s predstavo "AGENCIJA ZA LOČITVE" do solz nasmejala vse čakajoče v čakalnici Agencije za ločitve. V otroškem abonmaju pa je Gledališče FRUFRU v predstavi "MUCA COPATARICA" skupaj z otroci iz vrtca Bel- tinci in drugimi otroki iz naše občine iskalo nepospravljene copate, ki jih je odnesla muca. Vabimo vas na naši naslednji predstavi. V gledališko-glasbenem abonmaju bo KONCERT "MOIRA IN PRIPOVED O LJUBEZNI" Z GOSTJO ELDO VILER dne 29.12. 2006 ob 19.30. V otroškem abonmaju pa nas bo razveselila ROMANA KRANJČAN skupaj s plesno skupino MIKI in predstavo "GREMO SKUPAJ" dne 21. 12. 2006 ob 10.00 uri za abonma vrtec in ob 17.00 uri za izven. Petkove ali sobotne večere pa bomo popestrili tudi s filmi, novimi in malce starejšimi. Za prvi vikend v januarju vam pripravljamo najnovejši film o Bondu (Casino Royale). V januarju ali februarju bomo pripra- vili tudi filmski maraton "Keri zdrži duže" s filmi, ki jih bomo vrteli vso noč, od 22.00 do 06.00 ure zjutraj. Že v decembru pa se bo pri nas v občini dogajalo marsikaj zanimivega. Vabimo vas, da si vzamete čas za oblikovanje svojega okusa, okusa po lepem in nas obiščete. Obisk kulturnega dogodka je vsekakor tudi družabno doživetje in sooblikovalec duše kraja, hkrati pa je doživetje umetniškega sporočila predvsem naša osebna intima. Pa lep pozdrav! Kadar in kjer srce lahko slavi vsak prihajajoči, prebujajoči se dan -tisto postane dom. (P. Cogan) Občina Beltinci uspešna s projektom »Mlinarska pot« (Miller path) Elica HORVAT • Mali Rijtar Slovenija magýarország hrvatska Projekt delno financira Evropska unija v okviru programa pobude Skupnosti IN- TERREG IIIA Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004 - 2006 Občina Beltinci je prijavila projekt "Mlinarska pot" na 2. javni razpis za zbiranje vlog, ki bodo sofinancirane iz Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006. Projekt je skupni, kar pomeni, da ima Občina Beltinci partnerja na hrvaški strani: Ekološko organizacijo Lipa, ki je prijavila vsebinsko enak projekt. Partnerji Občine Beltinci v Sloveniji pa so: Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Občina Veržej, Občina Razkrižje, Prleška razvojna agencija. Projekt Občine Beltinci je bil v celoti izbran v sofinanciranje v znesku 69.931.177,00 SIT. Skupna vrednost projekta znaša 74.394. 869,00 SIT, od tega bodo Občina Beltinci in njeni partnerji v projektu prispevali 6 % financiranja projekta. Kratek opis - razlogi za projekt Razvojni trendi v svetu dokazujejo, da je turizem izredno dinamična dejavnost sodobnega gospodarstva in družbe, ki dosega visoko stopnjo rasti. Turistični trg ponuja vedno nove destinacije z izjemno raznoliko ponudbo, kar močno povečuje konkurenco. Množina turističnih ponudb narekuje nove prijeme v tržnem komuniciranju, ki poudarjajo predvsem izvirnost in identiteto oz. njihovo razpoznavnost in samopodobo. Pomurje vse bolj postaja pravi "El Dorado" za izletnike in turiste. Potrebe in želje turistov se spreminjajo, gostje postajajo zahtevnejši in tako se tudi turistična ponudba v tem delu regije spreminja. Vse bolj se pojavlja želja in povpraševanje po neokrnjeni naravi, po kulturnih in etnoloških posebnostih, po seznanjanju z običaji in tradicijo domačinov ter po aktivnem preživljanju prostega časa. Vse omenjeno v izobilju ponuja reka Mura. S projektom želimo razvijati sonaravni oz. trajnostni turizem, ki bo v prihodnosti omogočal nova delovna mesta in nove zaposlitve. Glavni cilji projekta so: - izboljšanje gospodarske in socialne strukture podeželja, - aktiviranje čezmejne turistične cone in izboljšanje kvalitete turistične ponudbe, - izboljšanje turistične infrastrukture čezmejnega območja, - povečanje turističnih tokov med državama, - vzpostavitev skupne blagovne znamke, Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO - oživljanje tradicionalnih poklicev in obrti za potrebe turizma, - revitalizacija kulturne, tehnične in naravne dediščine ter ljudskega izročila. Namen in cilji projekta Mlin na Muri predstavlja za prebivalstvo ob Muri tri vrednote: tehnično dediščino, ker je plavajoči mlin s svojo enostavnostjo in prilagodljivostjo eden redkih zelo starih tehničnih dosežkov, ki je še danes v uporabi, potem kulturno dediščino, ker je okoli mlinov potekalo bogato družabno in kulturno življenje in posredno naravno dediščino, ker plavajoči mlini še danes predstavljajo uspešno simbiozo človeka s svojini energetskimi potrebami in narave. Namen projekta je ohraniti to dediščino in jo predstaviti širši javnosti in turistom. Projekt je nadgradnja številnih projektov na tem območju, ki vzpodbujajo izletniški, doživljajski in sonaravni turizem. Pomurje je v Sloveniji, prav tako kot Međimurje na Hrvaškem, med slabo razvitimi pokrajinami, ki si z razvojem turizma prizadevajo doseči boljšo ekonomsko in socialno strukturo podeželja. V zadnjih letih se je na obeh straneh meje razvila podobna turistična ponudba, ki je vezana na Muro in zdravilišča s svojo termalno vodo. Mura je stoletja povezovala prebivalstvo obeh držav, ki je sedaj ločeno z administrativno mejo. V okviru projekta bomo "oživili" že vzpostavljeno meddržavno turistično cono, katere povezovalni elementi bodo reka Mura in mlinarstvo. Na celotnem območju se je razvijala podobna gospodarska dejavnost - mlinarstvo, ki je po 2. sv. vojni začela usihati in do danes skoraj čisto zamrla. S tem projektom bi radi obudili stare poklice tega čezmejnega območja in jih skozi obnovo turistične infrastrukture in promocije vključili v turistično ponudbo kot tematsko "Mlinarsko pot". Pot bo vključevala vse dosedanje turistične zanimivosti in ponudila nove. Opremljena bo z mrežo informacijskih točk, ki bodo v ali ob starih mlinih in v katerih bo lahko obiskovalec pridobil informacije o celoviti ponudbi Mlinarske poti. Na teh mestih bodo tudi predstavljeni stari poklici in etnološke muzejske zbirke. Sprejem zlatih maturantov Lilijana ŽIŽEK • Mali Rijtar Postati ZLATI MATURANT je dosežek, na katerega smo v občini Beltinci izredno ponosni. V letošnjem letu so to postali: Anja Sraka iz Beltinec, Jernej Virag iz Gančan ter Anja Balažic in Urška Erdelji iz Dokležovja. Vsi štirje so obiskovali gimnazijo v Ljutomeru, kaj je prav gotovo tudi zahvala kolektivu za uspešno in dobro delo vseh, ki skrbijo za izobraževanje mladega rodu. Ta uspeh naših mladih občanov smo primerno tudi proslavili in si- cer ob sprejemu pri županu Občine Beltinci, ki je bil toplega jesenskega popoldneva v ponedeljek, 25. septembra 2006, v dvorani beltinskega gradu. Ob prisotnosti dveh staršev in ravnatelja Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, gospoda Zvonka Kusteca, je župan Milan Kerman mladim čestital in jih v čudovitem govoru spodbudil za dobro delo vnaprej, kot tudi za veliko pozitivne energije in obilo poguma pri njihovi nadaljnji življenjski poti. Še enkrat čestitamo! Nagrajenci z ravnateljem gimnazije v Ljutomeru in z županom Občine Beltinci Lokalne volitve v občini Beltinci Karel MAKOVECKI • Mali Rijtar Lokalne volitve so za nami. Rezultati volitev so znani. Izvolili smo župana, nov občinski svet in člane svetov v vseh osmih krajevnih skupnosti v naši občini. Z izidi volitev so nekateri bolj, drugi manj zadovoljni, kar je bilo seveda tudi pričakovati. V obeh občinskih volilnih komisijah smo si ves čas prizadevali, da bi bile volitve v skladu z veljavno zakonodajo, predvsem pa, da bi bile poštene in brez kakršnih koli neprijetnih zapletov in presenečenj. Z velikim zadovoljstvom v občinski volilni komisiji in v volilni komisiji za volitve predstav- nika romske skupnosti, ki sta nosili glavno breme za pripravo in izvedbo volitev ugotavljamo, da smo bili pri teh prizadevanjih uspešni, vendar moramo pri tem poudariti, da so k uspešni izvedbi volitev veliko prispevali vsi, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjih lokalnih volitev. Priprave na volitve so dejansko trajale vse od 3. avgusta 2006, ko je predsednik državnega zbora RS razpisal lokalne volitve in do 22. oktobra 2006, ko je bilo izvedeno glasovanje za izvolitev župana občine, občinski svet in svete krajevnih skup- Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO nosti, oziroma vse do drugega kroga županskih volitev, ki so bile opravljene 12. novembra 2006. Tako so bile lokalne volitve v naši občini za volilni komisiji dejansko končane šele 21.11.2006, ko je bilo na konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Beltinci sprejeto poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev in so bili potrjeni mandati članov novoizvoljenega občinskega sveta in mandat župana Občine Beltinci. Priprava in izvedba volitev je bil za vse nas zahteven in obsežen projekt, ki smo ga uspešno izpeljali, ker je vsak udeleženec vestno in pošteno opravil svojo vlogo, zavedajoč se, da gre za težko in odgovorno nalogo, ki nam je bila zaupana. Pri pripravi in izvedbi volitev sta vsekakor imeli največjo odgovornost obe navedeni volilni komisiji ter volilni odbori. Volilna komisija je namreč imenovala volilne odbore za 9 volišč v 8 krajevnih skupnostih naše občine. Razen navedenih devetih volilnih odborov sta bila imenovana tudi poseben volilni odbor za predčasne volitve in volilni odbor za volitve na posebnih voliščih za invalide. Volilni odbor za volitve invalidov ni bil aktiviran, ker v določenem roku (tri dni pred volitvami) za takšen način glasovanja ni bilo zahtevka s strani invalidnih oseb. Za volitve predstavnika romske skupnosti ni bil imenovan poseben volilni odbor, ampak sta na enem volišču v Beltincih in na volišču v Dokležovju bila v volilni odbor imenovana tudi predstavnika romske skupnosti tako, da so na teh dveh voliščih lahko glasovali tudi Romi kot pripadniki romske skupnosti. Tako je pri pripravi in izvedbi letošnjih lokalnih volitev v dveh volilnih komisijah in v volilnih odborih bilo angažiranih skoraj sto občanov naše občine. Ker je šlo za lokalne, torej dejansko občinske volitve, je občina zagotovila prostorske, materialne, finančne in druge pogoje za izvedbo volitev, pri čemer je bila še posebej dobrodošla pomoč strokovnih delavcev občine pri administrativnih, računalniških in drugih opravilih. Predvsem pri pripravi na prve volitve dne 22. oktobra je bilo med drugim potrebno dati natisniti, prevzeti, prešteti, žigosati in za posamezna volišča razdeliti več kot 21.000 glasovnic (za 7.094 volilnih upravičencev in tri glasovnice: za župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti). Pri vsem tem je bilo potrebno upoštevati vse predpise tudi za volitve invalidnih oseb, volitve na domu, predčasne volitve in volitve po pošti. V fazi sprejemanja in potrjevanja kandidatur je bilo precej zadreg v zvezi z zagotavljanjem ženskih kvot in z razporeditvijo kandidatov oziroma kandidatk na listah. Pojavljale so se določene kadrovske težave v volilni komisiji in v volilnih odborih, ker so določeni člani volilnega organa sprejeli kandidaturo ali zastopstvo kandidatne liste, kar pa ni združljivo s članstvom v volilnem organu in podobno. Zahtevno in odgovorno nalogo sta volilni komisiji opravili že v fazi sprejemanja in potrjevanja kandidatur, ko se je odločalo o tem, kdo ima pogoje za kandidiranje na volitvah in kdo ne. V primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2002, ko je na volitvah v občinski svet kandidiralo svoje kandidate le 6 političnih strank in 2 neodvisni listi, je na letošnjih lokalnih volitvah v naši občini vložilo kandidature 10 strank in 1 neodvisna lista. Pri prejšnjih volitvah so bili v občinski svet izvoljeni kandidati 5 strank in 2 neodvisnih list, na letošnjih volitvah pa so bili v občinski svet izvoljeni od 10 strank le kandidati 5 strank in kandidat 1 neodvisne liste. Tako 5 strank, ki so kandi- Od leve v prvi vrsti: Jože Erjavec, Ivan Mesarič, Jožica Pucko, Marjan Maučec, Valerija Žalig, Milan Kerman, Danijela Horvat, Regina Sraka, Ana Nerad, Simon Horvat. Od leve v drugi vrsti: Štefan Ferenčak, Srečko Horvat, Martin Duh, Peter Dugar, Peter Gruškovnjak, Stanko Glavač, Igor Adžič, Martin Virag in Roman Činč. Manjka: Andrej Vöröš. Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO dirale na letošnjih volitvah, ni dobilo dovolj glasov za mandat v občinskem svetu. Zanimiv je tudi podatek o vplivu preferenčnih glasov na letošnjih lokalnih volitvah na izvolitev kandidatov za člane občinskega sveta. Gre namreč za vpliv volivcev na izvolitev posameznih kandidatov, ki so jih na seznamih kandidatov po vrstnem redu navedle stranke ali neodvisne liste. V drugi volilni enoti je namreč kandidat stranke za člana občinskega sveta, ki je bil naveden pod zaporedno številko 6, dobil 63 preferenčnih glasov in je bil tako izvoljen v občinski svet. Za to listo je v tej volilni enoti glasovalo 384 volivcev, 26,56 % volivcev je oddalo preferenčni glas, (pogoj 1/4 glasov), kandidat pod zaporedno številko 6 pa je prejel 63 oziroma 16,41 % glasov (pogoj več kot 10% glasov). V prvi volilni enoti je drugo uvrščeni kandidat neodvisne liste za člana občinskega sveta s 15 preferenčnimi glasovi dobil na podlagi preferenčnih glasov mandat namesto nosilca te neodvisne liste. Udeležba volivcev na letošnjih lokalnih volitvah (dne 22.10.2006 -63,8 %, dne 12.11.2006 pa 64,57%) je bila nekoliko manjša kot na volitvah leta 2002, ko je znašala 76,93%. Udeležba volivcev za volitve predstavnika romske skupnosti je znaša- la celo 87,5 %. V veliki večini so svojega romskega predstavnika tokrat volili tudi predstavniki romske skupnosti iz Dokležovja, ki se prejšnjih volitev predstavnika romske skupnosti v Beltincih sploh niso udeležili. Odlično udeležbo na volitvah predstavnika romske skupnosti na zadnjih volitvah je vsekakor pripisati prizadevanjem članom posebne volilne komisije za volitve predstavnika romske skupnosti, še posebej pa posameznikom iz Beltinec in Dokležovja, ki so v krajevnih skupnosti zadolženi za delo z Romi. Občinski volilni komisiji na samo izvedbo glasovanja in na ugotovljene rezultate volitev ni prejela nobenih pritožb. Med samim potekom volitev je bilo nekaj pripomb volivcev, ki so se nanašale v glavnem na red in disciplino na voliščih. Volilni odbori so po svojih močeh to poskušali zagotavljati, vendar jim ob prihodu večjega števila volivcev na volišče včasih to ni povsem uspelo. Vsekakor pa ni šlo za nepravilnosti, ki bi lahko kakor koli vplivale na izid glasovanja na volišču. Obveščanje volivcev o volitvah je bilo tekoče in sicer preko javnih objav na plakatih, preko interne televizije, sprotnega objavljanja na internetu in pisnih poročil, ki jih je volilna komisija pošiljala predstavnikom list in kandidatur, županu obči- ne, občinskemu svetu in državni volilni komisiji Po uspešno izvedenem prvem krogu glasovanja za župana občine, občinski svet in svete krajevnih skupnosti, se je občinska volilna komisija v drugem krogu glasovanja za župana občine skupaj z uredništvom internega televizijskega programa odločila, da bo volivcem naše občine omogočila spremljanje neposrednega poročanja rezultatov glasovanja s posameznih volišč. Predvsem zaradi izrednega zanimanja volivcev in drugih občanov za izid drugega kroga županskih volitev je bila taka odločitev umestna in dobro sprejeta. Spoštovani volivci in občani! Na koncu tega prispevka za naše občinsko glasilo naj navedem še moj prijeten vtis s prve konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Beltinci, ki je bila dne 21.11.2006. Na tej seji so novo izvoljeni člani občinskega sveta sprejemali poročilo OVK in potrjevali mandate, pa tudi imenovali stalno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Tako dostojanstveno in elegantno, kot je potekala ta seja, si lahko le želimo. Prijetno je bilo tudi vzdušje, ki je vladalo na sami seji novoizvoljenega občinskega sveta, pa tudi pozneje, ko so si novo izvoljeni člani občinskega sveta in župan čestitali in nazdravili. Sožitje med večino in manjšino -romska problematika Marija ZVER • Mali Rijtar " Ljudje lahko postanejo tisto, k čemur jih spodbujate, ne pa tisto, k čemur jih priganjate! (S. A. Parker) Zadnje čase smo bili priča številnim nestrpnostim do Romov v Sloveniji. Poslušali in brali smo najrazličnejše komentarje, vendar prave rešitve ni bilo. Nisem razsodnik, kdo ima v tem primeru prav, vendar VEM, da jih ne bi smeli iztrgati iz njihovega okolja, kjer so živeli. Sama bi se rada dotaknila življenja naših prekmurskih Romov, ki že vrsto let živijo tukaj med nami in so postali simbol Prekmurja. Seveda je bila pot vključevanja dolga, težka in naporna za oboje. Spomnimo se gradnje vrtca na Pušči in prvih otrok v njem, po veselih in nasmejanih obrazov skuštranih glavic s črnimi očmi, nezaupanja njihovih staršev in pozneje veselja in ponosa, ko so jih spremljali na njihovih prireditvah. Težje je bilo v tistih okoljih, kjer so se romske družine "div- je naseljevale", živele še svojo nomadsko življenje in so se zelo težko vključevale v okolje, kjer so se naseljevale. Vendar so se razmere tudi tukaj počasi urejevale s pomočjo krajanov in širše družbene skupnosti. Tudi v naši občini živijo Romi, so del nas in našega življenja - v dobrem in slabem. V Dokležovju živijo v naselju, ki so ga s pomočjo Občine Beltinci in KS uredili - tudi v Beltincih. Vrsto let sem tudi sama delala z njimi kot učiteljica mentorske Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO šole. V šolo so prihajali brez predznanja, nesocializirani, ker niso bili vključeni v vrtec. Že pred mnogimi leti smo spoznali, da je predšolska vzgoja zanje še kako pomembna, saj se zaradi nerazumevanja slovenskega jezika niso mogli uspešno vključiti v delo v razredu. Bilo je mnogo dela, dobre volje in obojestranskega sodelovanja, da smo postopoma dosegli tudi to. Potrebno je bilo izobraževati zlasti starše, ki so nam vedno bolj zaupali in videli v vzgojno izobraževalni ustanovi zaveznika in prijatelja. Vendar se je trud izplačal. Vsako leto je bilo več uspehov in veselja. " Tabor Romček na Pohorju z učiteljicama Lenčko in Marijo. Skupina otrok iz romskega naselja v Dokležovju (Slavko, Nadalina, Sladžana, Ivanka). V sredini je novoizvoljena romska svetnica Daniela Horvat, oblečena v rdečo bundo. Z veseljem lahko povem, da naši Romi niso imeli težav s svojimi sošolci in njihovimi starši, saj so jih vedno lepo sprejeli in z njimi sodelovali. Seveda so bile tudi izjeme -tako med Romi kot neromi - domačini, vendar se je s skupnim pogovorom in strpnostjo vsak problemček rešil. V začetku so starši Romov imeli pred šolo in drugimi starši kompleks manjvrednosti, vendar smo jih počasi prepričali, da so prihajali na roditeljske sestanke in govorilne ure skupaj. Tako so se sčasoma med njimi rušile bariere in skupno smo rešili skoraj vse težave. Vaščani so jim prijazno ponudili oblačila in druge potrebščine svojih otrok in z veseljem so jih sprejeli. Na naši šoli ni bilo nobenih razlik ne v razredu in ne zunaj šole. Radi so se družili tudi po pouku, ko so skupaj igrali nogomet in se podili po igrišču. In kako radi so nastopali: Ko so pražnje oblečeni stopali na oder, so jim oči zažarele in vzpodbuda občinstva jih je ohrabrila, da so zapeli, zaigrali in zaplesali. Seveda jih je vedno prišlo vzpodbujat veliko sorodnikov in znancev, ki so s ponosom gledali svoje otroke, kako enakovredno stojijo na odru. Še posebno slovesno je bilo takrat, ko so bili sprejeti med pionirčke in smo na šoli gostili pomembne goste, ki so jim s stiskom rok čestitali. Ne vem, kdo je bil takrat srečnejši - oni sami ali mi, ki smo spremljali njihovo veselje in radost v očeh. Čeprav so živeli v težkih in neurejenih razmerah, pa so imeli svoj dom in domače ognjišče neizmerno radi in smo se že vse leto pripravljali, da so se odločili za izlet ali letovanje. Samo tako je bila ločitev od staršev manj boleča. Najprej smo se zbrali v njihovem naselju, kjer so nas vedno vsi pričakali, nam razkazali živali in svoje bivališče, vsak bi nas rad s čim pogostil. Bili so počaščeni in srečni. Otroci, ki še niso hodili v šolo, so se stiskali k mamicam in nas najprej boječe opazovali, potem pa so segali po dobrotah, ki smo jih prinesli. In tudi tako smo tkali skupne vezi in med nami se je gradil most zaupanja. Seveda so bili v marsičem drugačni od drugih in prav je tako, saj nas razlike bogatijo in drug od drugega se marsikaj naučimo. Spominjam se taborov na Pohorju, ki smo jih nekajkrat organizirali skupaj s šolo Cankova in Kuzma, pozneje pa smo naše otroke Rome kar sami vodili na Pohorje. Koliko veselja in radosti so doživeli ob raziskovanju okolja, nabiranju plodov in rastlin, ki smo jih pozneje posušili. Tukaj so se izkazali kot pravi raziskovalci. Največje veselje pa so doživeli v večernih urah, ko so se v kopalnicah umivali in tuširali. Kako malo je bilo potrebno, da so bili srečni in zadovoljni, tako da so pozabili še na domotožje. Izkazali so se tudi kot igralci, ko so z lutkami zaigrali igrico in jih je snemala tudi mariborska televizija, o njih je pisal tudi častnik Večer. Čas nam je vsem prehitro minil in z žalostjo so se poslavljali od oskrbnika in delavcev doma, ki so o njih izrekli vse pohvale. Res, mi na izletih in letovanjih nismo imeli z njimi nobenih težav. Prav tako imam lepe spomine na letovanje v Baški, ko so se naši otroci Romi družili v novem okolju z drugimi otroki. Za vse nas so bili enaki med enakimi, nihče ni delal nobenih razlik, te so nastajale v "glavah" drugih ljudi. Čeprav sedaj nimam več toliko stika z njimi, se še vedno ob srečanjih radi spominjamo naših skupnih druženj, ki smo jih doživeli. DOM Dom ni samo hiša, v kateri živiš. Dom je družina, ki s tabo drži. Dom je zavetje pred vetrom in mrazom. Dom je tolažba za bolno srce. Dom je sreča -kdor ga ima. Dom je več vreden kot kupi zlata, saj te ob vsakem času sprejeti zna. (Vikica Merzdovnik) Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO Upam in želim, da se bodo razmere zanje spreminjale na bolje, da se bodo vsi v večji meri zavedali, da je izobraževanje in vključevanje v družbo še kako pomembno za njihovo rast in sožitje v okolju, kjer živijo. Samo s šolanjem in sprejemanjem njihove drugačnosti bodo pos- tali enakovredni člani naše družbe, ki si bodo lahko s svojim delom, ki ga znajo opravljati, zagotovili možnosti za preživetje in tako sprejemali tudi odgovornosti, zato, bodimo LJUDJE. "Človek ni na tem svetu zato, da bi bil srečen, tudi ne zato, da bi bil zgolj pošten, temveč za to, da uresniči velike stvari za človeštvo, da postane plemenit in prerase nizkotnost, v kateri živi večina ljudi. (J.E.Renan) Zato stopajmo v prihodnost z voljo in pogumom in zaupajmo v življenje. "Bodi, kar si. Bodi svoj." PRAZNIČNI DECEMBER V OBČINI BELTINCI Božiček in dedek Mraz že trkata na vrata ... 18.12., ponedeljek ob 17.00 Dom krajanov Ižakovci PREDAVANJE "Problemi vzgoje v sodobnem času" (Zdenka Zalokar - Divjak in NASTOP ŽENSKE VOKALNE SKUPINE LAETITIA (DlLI Ižakovci) 18.12., ponedeljek Božiček, Vrtec Beltinci, KS Lipovci, KS Bratonci PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za otroke v vrtcu ob 9.00, enota Lipovci PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za nevključene otroke KS Bratonci ob 16.30, enota Lipovci KS Lipovci ob 17.30, enota Lipovci 19.12., torek Božiček, Vrtec Beltinci KS Beltinci PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za otroke v vrtcu 9.00, enota Beltinci PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za nevključene otroke za otroke 1-3 let ob 16.30, enota Beltinci za otroke 3-6 let ob 17.30, enota Beltinci 20.12., sreda Božiček, Vrtec Beltinci, KS Melinci, KS Ižakovci PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za otroke v vrtcu ob 9.00 - enota Ižakovci (tudi nevključeni otroci iz KS Ižakovci) ob 10.30 enota Melinci PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za nevključene otroke KS Melinci ob 16.30 - enota Melinci 21.12., četrtek OBČINA in Vrtec Beltinci DRUGA ABONMAJSKA PREDSTAVA "GREMO SKUPAJ" ROMANE KRANJČAN ob 10.00 Kulturni dom Beltinci - abonma vrtec ob 17.00 Kulturni dom Beltinci - izven 22.12., petek Božiček, Vrtec Beltinci, KS Gančani, KS Dokležovje PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za otroke v vrtcu 9.00 enota Gančani 10.30 enota Dokležovje PRIHOD BOŽIČKA z obdaritvijo za nevključene otroke KS Dokležovje ob 16.30, enota Dokležovje KS Gančani ob 17.30, enota Gančani 22.12., petek OŠ Beltinci BOŽIČNO NOVOLETNA PRIREDITEV V OSNOVNI ŠOLI BELTINCI 22.12., petek ob 19.00 Kulturni dom Beltinci PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI (KUD Beltinci) 23.12., ob 18.00 sobota Kulturni dom Beltinci "VESELE SVETKE VAN VOŠČIMO" (nastop mladih beltinskih folklornikov pod vodstvom Jelke Breznik) 23.12., sobota KS Lipa in vsa društva v vasi BOŽIČNI KONCERT 23.12., sobota ob 18.00 Dokležovje PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI (PODELITEV GALUSOVIH PRIZNANJ) IN PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV 24.12., nedelja Melinci BOŽIČNA AKADEMIJA S KONCERTOM (KUD MELINCI) 24.12., nedelja Dom krajanov Ižakovci BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (DILI Ižakovci) 24.12., nedelja KS Bratonci POHOD Z BAKLAMI K POLNOČNICI 24.12., nedelja Cerkev Beltinci POSTAVITEV JASLIC V CERKVI SV. LADISLAVA V BELTINCIH 24.12., nedelja ob 18.00 Cerkev Beltinci OTROŠKA POLNOČNICA V CERKVI SV. LADISLAVA V BELTINCIH 24.12., nedelja ob 24.00 Cerkev Beltinci POLNOČNICA V CERKVI SV. LADISLAVA V BELTINCIH Skupaj vstopimo v Novo Leto... 25.12., ponedeljek Lipovci BOŽIČNI VEČER in OBDARITEV NOVOROJENCEV V VASI LIPOVCI 26.12., torek ob 18.00 Dokležovje KONCERT SOBOŠKI HARMONIKARSKI ORKESTER pod vodstvom Mateja Zavca 29.12., petek ob 19.30 Kulturni dom Beltinci DRUGA ABONMAJSKA PREDSTAVA "KONCERT MOIRA IN PRIPOVED O LJUBEZNI" z gostjo ELDO VILER 31.12., nedelja ob 22.00 TD BELTINCI in Društvo vinogradnikov Beltinci SILVESTROVANJE NA PROSTEM PRED OBČINSKO STAVBO V BELTINCIH Mali rijtar - december 2006 AKTUALNO Sežiganje odpadkov doma -samopovzročeno onesnaževanje zraka Alenka MAROŠA • medobčinska inšpektorica Sežiganje odpadkov se zdi dobra ideja. Znebimo se kupov, hkrati pa pridobimo toplotno energijo za proizvodnjo elektrike ali ogrevanje stavb v okolici. Toda v praksi vključuje tudi mnogo težav in vsako gorenje prispeva k segrevanju ozračja. V lastni peči ne kurite nobenih odpadkov. Zavojčki od mleka, vrečke, plastika, lakirani ali lepljeni leseni odpadki in drugi odpadki pri sežiganju v hišni peči oddajajo precej škodljivih snovi. Podkuriti v peči je dovoljeno samo s časopisnim papirjem. Razmislite: približno polovica škodljivih snovi, ki smo jih sami ustvarili, se nahaja v obsegu ca. 10 m okrog kamina. Pomislite na svoje zdravje, zdravje otrok in sosedov! Na prostem, v vrtu ne sežigajte vlažnih ostankov rastlin (listje, trava, vejevje ...) in drugih odpadkov, saj tudi tu nastajajo nekontrolirane emisije in neprijetno dimljenje zraka za vas in sosede. Goreče snovi, kot je guma, oddajajo gost črn dim, ki potemni ozračje in se useda na tla kot umazan prah. Nekatere vrste plastike pri gorenju sproščajo strupene pline, kot so dioksini. Zato je treba dime in hlape pazljivo filtrirati in čistiti. V Evropski uniji in Sloveniji je zaradi preprečevanja onesnaževanja zraka prepovedano in kaznivo kurjenje odpadkov doma. Sanirani odlagališči odpadkov Alenka MAROŠA • medobčinska inšpektorica V letu 2006 je bila izvršena sanacija dveh velikih »divjih odlagališč« v občini Beltinci. To so zemljišča na desni strani ob cesti Beltinci - Melinci. Pred sanacijo Po sanaciji In zemljišča na levi strani ob cesti Beltinci - Melinci - Bistrice na meji k.o. Beltinci in k.o. Odranci. Pred sanacijo Po sanaciji OPOZARJAMO VSE OBČANE, DA JE PREPOVEDANO ODLAGANJE ODPADKOV V NARAVI. ZATO "NE IZGUBLJAJTE" ODPADKOV V OKOLJU, V NARAVI, AMPAK JIH ZBIRAJTE IN ODDAJAJTE POOBLAŠČENIM IZVAJALCEM ZA ODVOZ ODPADKOV ALI PA JIH SAMI ODPELJITE NA ODLAGALIŠČE V PUCONCE. IZVAJALI BOMO POOSTRENI NADZOR IN KRŠITELJE KAZNOVALI. GLOBA ZA STORJENI PREKRŠEK NEDOVOLJENEGA ODLAGANJA ODPADKOV JE 20.000 SIT. Mali rijtar - december 2006 KULTURA Prijateljstvo mladih beltinskih folkloristov Jelka BREZNIK • Mali Rijtar »Veseli Marki na odru« Dolgoletno geslo beltinskega FF je "Pesem in ples družita narode". Tudi letošnji festival je družil številne folklornike iz vse Slovenije ter prijatelje ljudskega izročila. Prijateljstvo našega člana Vita in Petra, člana AFS Franceta Marolta iz Ljubljane, je svojo potrditev dobilo v beltinskem parku v času festivala, kjer smo na njuno pobudo navezali prijateljske stike in se dogovorili o sodelovanju. Peter je doma iz Markovec pri Ptuju, študira in pleše pa v Ljubljani, v Markovcih pa vodi folklorno skupino. V soboto ob koncu oktobra smo se v prijetni večnamenski dvorani zbrali na "FOLKLORNEM VEČERU": FS Folklornega društva "Rožmarin" iz Dolene, Ljudske pevke Folklornega društva Markovci, FS Folklornega društva "Vinko Korže" Cirkovci, FS Folklornega društva Markovci ter Veseli Marki iz Beltinec. V prijetnem okolju lepo pripravljene dvorane je potekal čudovit večer ljudskega izročila ob prepevanju ljudskih pesmi, plesov, šeg in navad, menjavale so se belokranjske, štajerske in prekmurske melodije in noše. Obiskovalci so z dolgimi aplavzi na- grajevali mlade plesalce in muzikante na odru ter zadovoljni zapuščali dvorano. Iz njihovih pogovorov je bilo slišati priznanja in odobravanje, da je ljudsko izročilo še tako prisotno in živo pri mladih, ki so nastopali in da je to temelj, na katerem je treba graditi, da bomo ostali prepoznavni v Evropi in ohranili Slovenstvo. Po prireditvi pa se je druženje in navezovanje novih poznanstev nadaljevalo ob spontani glasbi, plesu in pesmi. To je z veseljem in zado- voljstvom pozdravil tudi njihov župan. Našim muzikantom ni bilo potrebno niti namigniti, naj vzamejo inštrumente. Seveda so se jim pridružili tudi domačini in kar težko je bilo "naše mlade vesele Marke" v ranih jutranjih urah nagovoriti, da se je treba odpraviti proti domu. Poslovili smo se veseli, da smo se še bolje spoznali, polepšali večer obiskovalcem v dvorani in sebi ter se dogovorili, da se čimprej srečamo v Beltincih, kjer bosta pesem in ples družila prijatelje. Vestičke iz delovanja KUD Beltinci Lizika ZADRAVEC • Mali Rijtar Na tradicionalnem Koroškem turističnem tednu smo se v avgustu člani folklorne skupine KUD Beltinci ob spremljavi Mlade beltinske bande predstavili s prekmurskim spletom plesov. Plesalci in glasbeniki so bili nagrajeni z velikim aplavzom. Nastopile so še skupine iz Italije, Avstrije in seveda domače okoliške skupine. Največja pozornost pa je bila namenjena folklorni skupini iz Portugalske, kjer so plesalci znani predvsem po svoji hitrosti vrtenja, kar je prava atrakcija. Bilo je lepo srečati dobre prijatelje in prijazne ljudi s Koroške. Na vseslovenskem srečanju invalidov, ki je bilo ob Bukovniškem jezeru v občini Dobrovnik, smo veterani folklorne skupine KUD Beltinci nastopili v kulturnem programu. Čeprav je močno deževalo, dež ni skazil našega razpoloženja. Prav čutila se je neka energija med nami plesalci in gledalci. Obojim je bilo lepo in samo želimo si lahko še več takšnih nastopov. Na povabilo društva LASTOVKA iz Ingolstadta smo se plesalci iz KUD-a Beltinci z Mlado beltinsko bando oktobra odpravili na pot in v ranih jutranjih urah prispeli med naše rojake, ki so nas prisrčno sprejeli. Nekateri smo v Ingolstadt prišli po 35 letih in ga skoraj nismo več prepoznali. Kako se je vse spremenilo! Kot v vseh večjih mestih se opazi, da se je življenje preselilo iz centra na obrobje mesta, kjer so predvsem veliki nakupovalni centri, čeprav stari del mestnega jedra še ni izgubil svojega čara. Moram pa pohvaliti prisrčnost, prijaznost in gostoljubnost naših lju- Mali rijtar - december 2006 KULTURA di, ki bi dali vse, da bi bilo nam - njihovim gostom prijetno in lepo. Čeprav vajeni prijetne sončne jeseni pri nas doma, nas je tukaj presenetil rahel dež, ki pa ni mogel pokvariti našega razpoloženja. Na sami prireditvi se je čutilo prijetno vzdušje, saj so prišle v Ingolstadt še druge slovenske folklorne skupine, ki delujejo po Nemčiji, kot so skupine iz Ausburga, Berlina, Münchna, Stuttgarta, domača folklorna skupina in kot gostje so poleg nas nastopili Madžari, ki so tudi sami pokazali in zaplesali z gostujočimi plesalci madžarski čardaš. Bilo je lepo videti, kako se ti ljudje trudijo ohraniti našo besedo, plese, običaje, če upoštevamo dejstvo, da so to že nekateri plesalci druge generacije naših zdomcev. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo predsednici društva Lastovka, ga. Heleni Fabjan, ki je poskrbela, da smo si, ko smo se vračali domov, lahko ogledali Audijev muzej starih in novih avtomobilov, skratka hvala vam vsem, dragi prijatelji iz Ingolstadta, za vaš trud in skrb za naše dobro počutje. Na povabilo KUD-a Beltinci so se v novembru predstavili v naši novi kulturni dvorani mladi ustvarjal- Povorka po ulicah Črne na Koroškem Nastop za Zvezo invalidov Skupinska fotografija pred AUDIJEVO tovarno Mali rijtar - december 2006 KULTURA ci iz gimnazije Murska Sobota in nam polepšali večer z muzikalom HAIR. Lepo je bilo videti mlade, s kakšnim žarom in energijo so prepevali in preigravali melodije 60-70-tih let. Nam, ki smo bili prisotni, je bilo lepo, upam, da tudi vsem nastopajočim, ki so lahko čutili našo povezanost z njimi. Vsem tistim pa, ki so zamudili priložnost videti in slišati te mlade ustvarjalce, svetujemo - pojdite jih pogledat, če bodo nastopali kje v bližini. Dijaki gimnazije Murska Sobota so poželi velik uspeh Hipiji - otroci cvetja Tina ZVER • Mali Rijtar Kot subkulturo ali subkulturno skupino lahko označimo vsako skupino, ki sprejema že obstoječo, prevladujočo kulturo, vendar se od nje razlikuje po posebnih značilnostih. Skupine se lahko oblikujejo na osnovi poklica, spola, političnega ali verskega prepričanja, etnične pripadnosti, zelo pogosto pa na osnovi razredne pripadnosti. Mladinske subkulture so se začele razvijati že v 50-ih letih prejšnjega stoletja, kajti mladina vsakega obdobja skuša najti svoj smisel življenja, mišljenja, čustvovanja in komuniciranja. Pri nekaterih je šlo le za modne muhe, pri drugih pa za resnejše pobude, pri čemer je mlada generacija hotela bistveno spremeniti svet. Mednje štejemo tudi HIPIJE -OTROKE CVETJA. Beseda HIPI izhaja iz angleške besede HIPSTER, kar pomeni bitnik ali boem in je označevala svetlopolte Američane, ki so kljub rasni diskriminaciji v državi sprejemali črnce za svoje brate in sodržavljane. V drugi polovici 60-ih let prejšnjega stoletja se je tako začelo obdobje korenitega preporoda družbene miselnosti, želje po spremembi tradicionalnih vrednot, obdobje HIPIJEV. Začetki hipijevstva segajo v leto 1967, ko so se v predelu San Franci- sca, imenovanega HAIGHT AUSHBURY, začeli zbirati mladi iz vsega sveta, med katerimi so bili glasbeniki, študentje, radovedneži, književniki, nasprotniki vpeljanih družbenih norm in hitrega razvoja tehnike ter nasprotniki vojne. Glasbeniki so s sporočili in množičnimi koncerti na prostem, kot je bil WOODSTOCK, mlade še bolj navduševali za širjenje novih - hipijevskih idej, ki so bile: pomoč sočloveku v stiski, ljubezen, ljubezen do narave, življenje na prostem, neodvisnost od materialnih dobrin, ampak odvisnosti od ljubezni in ljubezni do narave. "ŽIVI NAGLO in UMRI MLAD (PEACE, LOVE and HARMONY); SPOLNOST BREZ TABUJEV (MAKE LOVE NOT WARE, PEACE, FREEDOM, FLOWERS, HAPPINES!)" so bile besede in stavki, ki so jih prepevali množični hipiji po svetu, med drugim tudi John Lennon, Janice Joplin, Stevie Wonder, Eric Clapton in še mnogi drugi. Svoje mišljenje so širili tudi na podlagi načina življenja in oblačenja. Živeli so v komunah in so se imeli radi, veliko jih je potovalo po svetu, predvsem v Indijo. Oblačili so se v žive, pisane barve in nosili dolge lase. "Vsaka stvar ima dobre in slabe lastnosti. Ima začetek in naposled svoj konec." Zagotovo velja to tudi za otroke cvetja, ki so spregledali nesmiselnost in krutost vojne, opazili lepoto in radodarnost okolja, odvrgli orožje, postali prijatelji narave - vsi enakovredni in srečni. Zagotavljali so svobodo razmišljanja, sprejemanje drugih, ljubečo odprtost do soljudi. Po drugi strani pa so se pod vplivom drog spuščali v neumnosti, brezdelje, lenobo ter živeli v zelo slabih higienskih razmerah. Cvetje je ovenelo, množice hipijev so se razpršile in svet je postal spet podoben prejšnjemu, a na novo prebujen, mlad in svež. S svojimi idejami so hipiji zapustili pečat na tem svetu, spominjamo se jih lahko tudi preko svetovno znanega muzikla HAIR (Lasje) in njihovih sodobnikov NEOHIPIJEV, ki skušajo ohraniti hipijevsko kulturo. Muzikal HAIR je najprej zaživel na Broadwayu leta 1967. Zgodbo zanj sta ustvarila mlada brezposelna igralca, ki sta na Broadwayu želela postaviti igro, ki bi izstopala iz tedanjega vsakdanjega gledališkega repertoarja. Na odrske deske sta želela prenesti svoboden duh takratnih uporniških časov, ko so ulice preplavile množice mladih hipijev - tako imenovanih otrok cvetja, ki so častili življenje, brezmejno ljubezen, mir in Mali rijtar - december 2006 KULTURA enakost med ljudmi ter odločno nasprotovali nasilju in vojnam, takrat še posebej nesmiselni vojni v Vietnamu. Po začetnih težavah s produkcijo muzikla, zaradi njegove kontroverzne vsebine, so ga končno postavili na oder v znamenitem Baltimore Teatru v samem središču Broadwaya. Sledil je velik uspeh. Med letoma 1968 in 1972 je muzikal HAIR zablestel z več kot 1700 predstavami. Leta 1979 Miloš Forman posname še istoimenski film. S tem glasbenim projektom - z MUZIKLOM HAIR so 6. oktobra 2006 nadvse presenetili dijaki Gimnazije Murska Sobota: Blaž Ščavničar, Pavel Šipoš, Kristian Majcen, Štefan Sedonja, Tine Luk, Doreteja Omar, Irena Lesic, Tjaša Lesjak, Denis Dugar, Željko Marušič, Luka H. Gaiser. Mentorica glasbenega projekta je bila profesorica glasbe, gospa Polona Meke. Pomagala pa je tudi profesorica sociologije, gospa Katica Mladenovič. Povezovalka je bila dijakinja 3. letnika Lidija Šarkanj. Drugi nastop so imeli za svoje sošolce - dijake gimnazije, za katere so nastopili v nabito polni športni dvorani. Poželi so velik uspeh. Srčno si želijo, da bi se predstavili tudi v drugih krajih, kjer imajo primerne dvorane. "Spreminjanje sveta v umetniško delo, delo v igro, obvezno v uživanje ... bo dočakalo druge ljudi in drugi čas." Poletna ustvarjalnica Melita OLAJ • Mali Rijtar "Končno tako težko in tako dolgo pričakovane počitnice!" je proti koncu meseca junija zavzdihnil marsikateri šolar. Učenja in šolskega dela je bilo že čez glavo. Prileglo se je brezdelje in lenarjenje. Toda tudi takšne počitnice niso za vse, zato smo za nadebudne ustvarjalce v občini Beltinci pripravili ustvarjalne delavnice, ki so potekale od 7.-11. avgusta v beltinskem gradu. Ker se nam je zdelo poimenovanje ustvarjalna delavnica predolga, smo se odločili kar za "Ustvarjalnico". Obiskovalo jo je 24 otrok iz domače občine, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so preživljali počitnice pri babicah in dedkih in so se nam z veseljem pridružili. Ustvarjali in spoznavali smo različne materiale od DAS mase, moos gumija, barv za steklo do naravnih materialov, ki smo jih našli doma in v grajskem parku. Nastali so okrasni in uporabni predmeti, nekateri so nam služili tudi za zabavo in tekmovanje. Izdelali smo: - verižice iz DAS mase, - album za slike, - vodne ptice iz moos gumija, - otočke (aranžmaje) iz naravnih materialov. Spretni prsti oblikujejo iz DAS mase Vsak dan smo se zbrali ob 9. uri in skupaj ustvarjali do 12. ure. Vmes smo se pogovarjali in si vzeli tudi čas za osvežitev in igro. V četrtek sta nas obiskali novinarki Murskega vala in posneli reportažo o naši delavnici in počitniško Biba-buba-bajo. Zadnji dan smo v preddverju gradu pripravili razstavo svojih izdelkov, ki so si jo ogledali otroci iz vrtca, starši in ostali mimoidoči. Za nagrado nas je zadnji dan obiskal čarovnik Sam Sebastjan in nas zabaval s svojimi čarovnijami. Na zabavo z vodno ptico iz moos gumija Po končani predstavi smo pospravili razstavo in se pogovorili o naši Ustvarjalnici. Zadovoljni s svojim delom in izdelki smo se odpravili še preostalim počitniškim dogodivščinam nasproti. Udeleženci so nekaj svojih misli o USTVARJALNICI tudi zapisali: - Letos sem na delavnicah prvič. Zelo sem se zabavala in se jih bom naslednjič spet udeležila, ker mi je bilo všeč. (Tamara Mesarič, 11 let, Beltinci) - Meni je bilo lepo, ko sem delala različne stvari. (Petra Kavaš, 5 let, Ižakovci) - Na delavnicah mi je bilo najlepše, ko smo izdelovali otočke. Drugače pa je bilo vsak dan lepo. (Klementina Kisilak, 11 let, Beltinci) - V tem tednu mi je bilo najbolj zabavno delati album. Mali rijtar - december 2006 KULTURA (Jerneja Sedevčič, 11 let, Šmartno pri Litiji) - Lepo sem se imela. Najboljše je bilo, ko smo delali iz DAS mase. (Tita Janc, 7 let, Ljubljana) Pomembne izjave o počitnicah in Ustvarjalnici za radio Murski val - V delavnicah smo se zabavali, igrali in delali iz naravnih in drugih materialov. Učiteljica nas je zabavala in veliko naučila. (Miha Hrovat, 9 let, Domžale) - Delavnic sem se udeležila prvič in se jih bom tudi drugo leto, ker so mi bile zelo všeč. (Laura Činč, 12 let, Beltinci) - V teh urah in v tem tednu sem se zabavala v ustvarjalnih delavnicah. Drugo leto, če bodo tudi ustvarjalne delavnice, se bom priključila. (Tjaša Slokan, 9 let, Beltinci) - Letos sem na delavnicah prvič. Izdelovali smo izdelke iz DAS mase, moos gumija, kartona in iz naravnih materialov. Bilo mi je lepo. Drugo leto se bom tudi udeležila teh delavnic. (Evelina, 11 let, Lipa) - V tem tednu sem uživala. Rada bi, da bi tudi drugo leto imeli takšne delavnice. (Janja, 10 let, Beltinci) - Imel sem se dobro. (Mišo Kontrec, 11 let, Beltinci) - Na ustvarjalnih delavnicah sem se imela zelo lepo. Prve štiri dni smo delali razne izdelke, zadnji dan pa smo imeli razstavo in predstavo. Prišel je čarovnik SAM SEBASTJAN. Prvi dan smo delali izdelke iz gline, drugi dan smo delali albume, tretji dan smo naredili ptičke, četrti dan pa smo delali otočke. (Tajda, 11 let, Beltinci) - Meni so bili najlepši otočki. (Lana Strniša, Beltinci) - Imel sem se lepo. (Matej Škafar, 9 let, Beltinci) - Meni so bili lepi otočki in čarodej. (Lucija Vidonja, Ižakovci) - Meni je bilo lepo vse, kar smo delali. (Mihaela Kavaš, 9 let, Ižakovci) - Bilo je lepo. (Sašo, 7 let, Beltinci) - Na delavnicah sem se imela lepo. Delali smo razne izdelke. (Maša Škafar, 11 let, Lipovci) - Imela sem se lepo v teh letošnjih delavnicah. Upam, da bodo tudi drugo leto take delavnice. (Dominika Žalig, 11 let, Beltinci) Po končanem delu sledi zabava Prijateljstvo v vazi oz. krasni novi svet Franc CIGAN - CAKI • Mali Rijtar V krasnem nove svetu danes je živahno. Santin rojstni dan praznuje, notranjost njegova srečno objokuje, saj zdaj nihče mu ne kljubuje. Vsi so tukaj zbrani, le enega ni ob strani... Rene se sprehaja med žitnim poljem, gleda prešerno pred svoj dosje, po licu toči solze ... Stoji in strmi... V tihoti, v tej mračni noči, noči polni zvezd, noči polnih njegovih misli, stoji in strmi v žitno polje ... Kresnička v daljavi... vse večja svetloba, vse bližje s pojavi; iz nje postava se postavi in le koraka dva pred njim se zaustavi. V desnici drži lep klas. Položi ga v Renejevo roko, vstopi v svetlobo, ki se vse bolj manjša in oddaljuje, dokler ne postane kresnička v daljavi, za Reneja le sen sanjavi. Vse se je zgodilo tako hitro in inspiracijsko, da je Rene imel čas le za en pogled. V tem pogledu je bila ohranjena vsa blaginja te lepote: Bila je krasna hči planin, Dehteča roža mogota, A v sredi - samota in togota: Srce žalostno klopota, Na vse štiri strani išče vode, A zmeraj popotnik je zablode In nesrečnik pomote v vročem pesku puščave, Nikoli veseljak oaze. A čemu potem gledal lepe bi obraze, Lepe postave barve rjave, Če pa v duši hranijo pokvarjene izraze? K vragu pošljem take ideale In grem v naravne maestrale. Istočasno v krasnem novem svetu prijateljske vezi so spet na spletu; duše vseh so na romarskem izletu. Mali rijtar - december 2006 KULTURA Vstopil je Rene z Aljošem v roki in umetničil: "Aljoša je dar lepote, pošiljajo vam ga skrivnosti anekdote iz čudodelnih poljan skritih sanj." Glas vseh štirih je tako prijazen in simboličen, če je spojen v spevu: "Dobrodošel v čustven krog krasnega novega sveta!" Pogovor je voda na mlin življenju, A produkt tega - srčna vibracija. OH, ta čustven krog, To duhovna je kompanija čustvene harmonije, To glasovna je kooperacija miselne ideologije, Ki kroji jo ilustracija srčne simfonije. To ni klasika filozofije, Niti romantika disharmonije iz kota depresije: TO LE MOJE NOTRANJE SO FOTOGRAFIJE. Aljoša je tarča pogledov; tudi on je nekaj posebnega; in narava ni varčevala s skrivnostnim opojem pri oblikovanju njegovega jaza. Njegove besede so premišljene in izrečene s tako razumno jasnostjo, da so ušesa poslušalcev prepuščena procesu vibracije... Takole pravi: "Moja mati, ki me vam pošilja, je sončnica sveta, žalostnega srca, polna svetlega duha. Njen notranji in zunanji jaz je že več kot 100 let enak; mlada v duši, mlad je njen obraz. Prišel sem, da skupaj z vami ostanem mlad!" "Toda ostati mlad v duši in telesno je zelo težko!" reče Santin. Sanressa nadaljuje njegovo misel: "V moji rani - s cvetjem nič kaj postlani mladosti, sem spoznala mladeniča, ki mu v telesni lepoti daleč naokrog nihče ni bil kos. Priznam, nasedla sem svojim najstniškim očem. Trpela sem leto, dve in tri... čakala, da se kaj zgodi. In se je... (bolje, da se ni), kajti njegova duša je bila tako stara, poln gub in lišajev... trohnela je in njegove besede so že bile plesnivi pepel, ki je tako smrdel, da ga še mrtev ne bi trpel... Res, tako zelo je bil pokvarjen ta lepotec. In sem šla naprej..." Zmeraj moramo iti naprej, nikoli nazaj, kajti v ozadju je minljivost, ki tako zahrbtno reže dušo, da človek nehote zaide na krivo pot; v ospredju so pa novosti, ki človeka ženejo v svet nepretrganega raziskovanja in neminljivega upanja, da privre na dan v njegovi notranjosti nov izvir za duhovno obogatitev korenine lepote, ki je glavno mlinsko kolo človekove notranje krasote. Prešerni molk je pretrgal Aljoša: "Poznal sem starko, ki je v bližini gozda živela sama v leseni koči. Nekega dne, ko sem se z gobami vračal iz gozda, me je poklicala: "Hej fantič, pridi malo sem!" In šel sem. Rekla je: "Bodi malo pri meni; veš jaz sem starejša, pa zmeraj tako sama in včasih si zaželim pogovora!" Vstopila sva v kočo, ki je bila zelo skrbno pospravljena. Postregla mi je z gozdnimi sadeži in pristnim domačim sokom. Potem mi je pokazala sveženj papirjev, popisanih s črnilom. Pisala je pesmi; eno mi je prebrala: " Ko jaz - uboga starka, Izločena od vseh, Izmaličeno sedim v globini gozda, Obdana z mirom samote, Občutim blagi opoj notranje lepote: Duša pesmi poje notranje skrivnosti moje; Želi si v cvetočo bližino, Z lepoto posuto dolino, Kjer je srce - srce -Zmeraj mlado in naspano, Kjer so ljudje - ljudje -Zmeraj pravi in notranje zdravi!" Pesem me je zelo prevzela, starka presenetila. Nisem mogel verjeti, da to staro, nagubano in upognjeno telo hrani v sebi tako lepe in mlade misli. Potlej sem jo vsakič obiskal, ko sem se vračal iz gozda. Ona me je bila zelo vesela: lepe pesmi mi je pela in mnogo, mnogo govorila, živeti me učila, jaz sem ji pa pomagal... Toda njeno telo je bilo dotrajano, ni moglo več kljubovati življenju. Bolehala je in nekoč vsa bolna mi je rekla: "Dragi moj Aljoša! Moje telo je staro in dotrajano, ne more več živeti, odšlo bo v temo zemlje." Potem je utihnila, požrla cmok, ki se ji je naredil v grlu in z veliko težavo nadaljevala:" Toda moja duša (pritekle so ji solze), bi še tako rada živela, kajti tako mlada in tako zdrava vendar ne more umreti, v tej mračni zemlji trohneti..., (spet so tekle solze, tokrat tudi meni). Aljoša, ne dovoli telesu, da bi se staralo, duša pa ne, ali pa obratno, da bi telo ostajalo mlado, duša pa bi se postarala; kajti nočem, da bi tako trpel kot jaz; hočem in želim, da bi srečno živel!" Njene zadnje besede so bile izrečene zelo tiho in v njih je bilo slutiti mladi veter, ki so ga naredile peruti bele ptice, katera je nesla starkino dušo v novo življenje - v raj stvarstva in vse bistva!" Rene je rekel: "Obe zgodbi sta ena celota; v njiju tiči ena celota; v njiju tiči učena trdota - sklepna misel, vzpodbuda in podloga za naš mladi svet - to naša je naloga!" Kwannona mu doda: "Naša naloga je težka! Ostati telesno in duhovno mlad!? Toda, če ostanemo skupaj, smo močnejši..." Prekine jo Bentina: "Nič na svetu ni težko in nedosegljivo, če je prisotna trdna volja!" "In začrtan cilj z neprestanim upanjem!" reče Sanressa. "In včasih si moramo reči: življenje je lepo, kaj bi se jokal!" zaključi čustveno sejo Santin. Tudi jaz sem si sedaj tako rekel in občutil sem, da mi manjka del duše. To je prvič v času terapije, kar pomeni, da je terapija uspela. Z veselim korakom grem do studenca, se osvežim in s starim dobrim občutjem prispem do skrivnostne breze, ki je ves čas terapije varovala del moje duše. Zdaj je spet vse na svojem mestu. Moje občutje in veselje je nepopisno... plast mravljinčaste vibracije... Breza, veter, sonce, toplota, misel, lepota, noč in dan..., vem, da vam hvala ni dovolj, a obljubljam vam, da tisto, kar v sebi imam, hranil bom vse dni, da čutil bom spoštovanje do vsega tistega kar cveti, dehti, zori, pa tudi dozori... Z mislijo, da ostanem zmeraj isti cvet, se vračam spet nazaj, v vaš in naš, stari, dobri - krasni novi svet. Mali rijtar - december 2006 KULTURA Kino na prostem Lilijana ŽIŽEK • Mali Rijtar V petek, 14. julija in v ponedeljek, 14. avgusta 2006, smo imeli v tem poletju priložnost na prostem spremljati dva fantastična filma, ki sta gledalce zelo navdušila. V mesecu juliju smo si na grajskem dvorišču ogledali najboljšo jugoslovansko komedijo vseh časov -KDO NEKI TAM POJE ("KO TO TAMO PEVA"), kjer smo spremljali avtobus, poln potnikov, vsakega s svojo zgodbo, na poti iz Šumadije v Beograd. Zgodba se dogaja 5. aprila 1941, torej samo nekaj ur pred začetkom bombardiranja Beograda in vstopom države v 2. svetovno vojno. Komedija nam je s svojimi izvrstnimi igralci, od katerih so že nekateri pokojni (Pavle Vuisić, Danilo Stojković, Taško Načić...) prebudila prijetne občutke, polne nostalgije. Lahko le rečemo, da so ti stari "jugo" filmi še vedno najboljši. O priljubljenosti kina na prostem se lahko vedno znova prepričamo ob pogledu na mnoge gledalce V okviru praznovanja letošnjega že 10. občinskega praznika pa smo si v ponedeljek, 14. avgusta 2006, ogledali film "POVEST O DOBRIH LJUDEH", ki nas je popeljal v stare čase preteklega obdobja, kjer smo spremljali življenjsko zgodbo družine Koštrca izpod peresa našega pisatelja Miška Kranjca. Elvira Kralj, Karel Pogorelec, Sandi Krošl, Bata Živojinović, ki so igrali v tem domačem slovensko-prekmurskem filmu, so nas navdušili s svojo preprostostjo in lahko smo res ponosni, da znamo tudi v naši domovini posneti dobre filme. Sama vsebina filma nas je spomnila na čas in način življenja naših babic, dedkov, prababic in pradedkov in marsikdo je lahko v pričujočem filmu našel nekaj zase. Kino na prostem je vedno nekaj posebnega. Nevsakdanje spremljanje filmov v naravnem okolju daje igranemu še kako prijeten čar. Beltinski park in grajsko poslopje pa k temu le še pripomoreta. O tem smo se prepričali mnogi obiskovalci in moram priznati, da se že vsi skupaj veselimo naslednjega poletja, ko bomo prišli pogledat v naš domači park v Beltince spet kakšen dober film. Vidimo se v letu 2007 - na prostem! Pojo naj ljudje 37. tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični Marija ZVER • Mali Rijtar Slovenec sem, Slovenec sem, Tako je mati djala, ko me je dete pestovala ... Ipavčeva pesem je mogočno zadonela iz grl več ko 4000 pevcev, ki so se zbrali v nedeljo, 18. junija, na že tradicionalnem srečanju pevskih zborov iz Slovenije, Hrvaške, Porabja in Koroške. Bila je čudovit o VEZILO ZA PRAZNIK ob obletnici osamosvojitve in povezala je vse ljudi, ki v srcu dobro mislijo. O tem je v svojem slavnostnem nagovoru povedal predsednik vlade Janez Janša. Pohvalil je organizatorje, ki že toliko let vztrajajo in kljub težavam vedno znova uspejo privabiti v svoj kraj takšno množico pevcev, ki nima primere v Sloveniji. Šentvid pri Stični. Naš »muzikant Jožek« v družbi »sotrpina«, ki sta pevce spremljala v »hladni senčici«. S taborom pa se upravičeno lahko pohvalimo tudi v svetu. Pesem povezuje pevce v eno družino, tako kot je povezala ljudi v času, ko je bilo potrebno reči NE! Reči ne vsem tistim, ki jim ni bila po volji naša odločitev, da samostojno stopamo po svoji, lastni poti in ustvarimo svojo državo! Splačalo se je marsičemu odreči, ko so bile vaje za nove pesmi, ko se v središču Slovenije srečamo s prijatelji, znanci in skupaj zapojemo. Pesem je naše ljudi vedno povezovala. Tako je danes in tako bo tudi v prihodnosti. Narodu, ki ima tako vztrajne in zagnane pevce, ki pojejo s srcem, se ni treba bati za prihodnost. Mali rijtar - december 2006 KULTURA Predsednik upravnega odbora Tabora slov. pevskih zborov Jernej Lampret se je zahvalil vsem, ki vztrajajo že toliko časa in ljubezen do petja prenašajo tudi na mlade generacije. Lani se je zaključil cikel "Hodil po zemlji sem naši...", kjer smo obudili pesmi naših pokrajin Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Prekmurja, Bele Krajine, vse do območja zadnjega Slovenca onkraj meja. Letošnji TABOR pa je vzbudil in opomnil na avtorska dela skladateljev, jubilantov po letnicah rojstva. Letos smo začeli s končnicami l in g. Čeprav naša družba gmotno še vedno ne vrednoti dovolj dela pevcev in ostalih ljubiteljev kulture, pa nam to ne more preprečiti tega vsakoletnega druženja. Šentvid torej nagovarja in opozarja, da je pevcev veliko in mora dati svetlejše mesto ljubiteljski dejavnosti. Dolgoletni nepogrešljivi član upravnega odbora tabora Stane Peček je povedal: "Vezilo je malo pozabljena slovenska beseda za darilo ob rojstnem dnevu. Za naš namen pa je prav primerna, saj spominja tudi na povezanost, sožitje, soustvarjanje. Tudi na vezenje. Vezenino. Vse v dobrem in lepem. Tabor slovenskih pevskih zborov zato VEZILO namenja ustvarjalcem najlepše slovenske vezenine, slovenska pesem imenovane." Seveda pa brez našega zagnanega in priljubljenega dirigenta Igorja Švare zbor ne bi uspel tako kvalitetno in lepo, saj je izreden glasbeni pedagog, ki zna z izjemnim občutkom povezati vse pevce in iz njihovih grl izvabiti tisto najlepše. Letos je pevce spremljal Pihalni orkester glasbene šole Grosuplje, ki ima za sabo številne nastope in sodeluje z orkestri po svetu. Nastopila pa je folklorna skupina Vidov iz Šentvida pri Stični, torej domačini. S spletom plesov so navdušili vse in povabili na ples tudi dirigenta Igorja Švaro. Spomnili pa smo se treh velikih imen, ki so odšli od nas v letošnjem letu: - Bogdana Pogačnika, ki je osnoval in snoval tabor vse do svoje smrti. Ob pevcih je čutil svojo pripadnost in dolgoletno razdajanje za pesem, ki mu je zadonela na pogrebni svečanosti iz grl Slovenskega okteta, ki ga je razvajal z vso umetniško vrednostjo vsepovsod po domovini in tujini ob naših izseljencih po vsem svetu. Prav iz njegovih ust je spontano prišlo geslo Pojo naj ljudje in tako doni pesem še danes in se razlega po Šentvidu in celotni Sloveniji. Čeprav se je poslovil od nas, pa bo v zavesti ljudi ostal vedno del nas, vse dokler bo donela lepa slovenska pesem. Hvala mu za to! - Med pevci pa ni bilo letos znane osebnosti iz Porabja, Irene Barber. Bila je dolgoletna kulturna delavka med Slovenci v Porabju na Madžarskem. Ostala nam bo v spominu kot zagnana pevka, saj se je z mešanim pevskim zborom Avgust Pavel z Gornjega Senika kot pevka in predsednica zbora zvesto udeleževala tabora V Šentvidu. V zboru se je počutila kot doma, pomenil ji je toliko kot družina in prizadevala si je za vključevanje mladih pevcev, kar je v zamejstvu še toliko bolj pomembno. Dobro se je zavedala, da lahko le s predajanjem kulturne tradicije mlajšim rodovom ohranjamo slovensko besedo. - Poslovil se je tudi Vinko Štrucl, skladatelj in dirigent, ki je bistveno vplival na razvoj slovenske glasbene dejavnosti tudi kot član glasbenih sosvetov Zveze Svobod, Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Združenja pihalnih orkestrov Slovenije in kot član tekmovalnih žirij. Napisal je več kot 500 priredb večjih orkestralnih del, priredb opernih odlomkov, suite in tekmovalne skladbe. Okoli je tudi 500 viž za različne narodnozabavne ansamble, ki jih je vodil in v njih igral, med njimi kar 40 let v ansamblu Slovenski muzikantje. Prav po teh skladbah ga poznajo poznavalci širom Evrope. Vsi trije pa bodo ostali za večno zapisani v srcih pevcev in tistih, ki dobro mislijo. Vsako leto, ko se bo oglasila pesem po Šentvidu, nas bo povezala z njimi in tako bodo ostali del nas. Ponosni smo, da se tudi naše pevke udeležujejo tabora in s svojim petjem ohranjajo slovensko pesem, ki združuje in povezuje. Naj bo še dolgo tako, zato se že veselimo 38. srečanja. Naj se tabor širi in raste, kot raste travca zelena: Rasti mi rasti, travca zelena, tam na travci hiška stoji ... Pevke iz Dokležovja so veselo prepevale v Šentvidu. Pridružil se jim je »muzikant« Jožek, ki je naredil »pravo štimungo«. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Celiakija ... Slovenija v Beltincih Robert LETNAR • Mali Rijtar Priprave na prireditev na grajskem dvorišču 02.09.2006 je bil za podružnico Pomurja Slovenskega društva za celiakijo velik dan. Čeprav je naša podružnica stara komaj pet let, nam je bila zaupana organizacija 11. športnih iger za prehodni pokal društva. S ponosom smo sprejeli ta izziv, saj smo na ta način imeli možnost predstaviti Pomurje ostalemu delu Slovenije. Zbralo se nas je čez 400 in sicer iz podružnic Primorja, Gorenjske, Koroške, Dolenjske, Ljubljane, Celja, Podravja in Pomurja. Začetek športnih iger so naznanili kolesarji starodobniki, člani društva "Dimek", program je nadaljevala folklorna skupina Veseli Marki in Miha Kavaš, violinist, član Mlade beltinške bande. Program je povezoval Patricij Omar, letošnji maturant Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Radencev. Po pozdravnih govorih župana Občine Beltinci Milana Kermana, predsednika podružnice Pomurja Roberta Letnarja in podpredsednika Slovenskega društva za celiakijo Tadeja Ornika, je slednji odprl 11. športne igre za prehodni pokal Slovenskega društva za celiakijo. Besedo je predal Lidiji Kocbek, katera je s svojimi asistentkami vodila tekmovalni del iger. Pomagali so ji znani pomurski športniki Robi Markoja -strelec, Tina Jureš - atletinja, Davor Koren - hokejist na travi, Grega Horvat - odbojkar, Jože Vöröš - monociklist, Jurij Kozar - motokrosist, Janko Irgolič - nogometaš. Tema iger je bil krompir, saj je krompir poleg žitaric in vinogradov najbolj razširjena kultura na tem delu Slovenije. Prikazane so bile tako, kot so to delo opravljali nekoč, s temu primernimi rekviziti. Potek iger je nadzorovala tričlanska komisija s predsednikom Igorjem Zemljičem ter članicami Saro Sabrino in Lariso. Tekmovalci naše podružnice so osvojili prvo mesto in s tem Zmagovalna ekipa Podružnice za Pomurje Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA dobili v varstvo za naslednje leto, že drugič v petih letih, prehodni pokal Slovenskega društva za celiakijo. Slovenski proizvajalci in prodajalci brezglutenskih izdelkov pa so omogočili, da smo lahko obdarili vse tekmovalce (vsaka podružnica jih je imela pet). Vzporedno z igrami je potekalo ocenjevanje brezglutenskih slaščic, katere so pripravile članice društva. Komisija je imela zelo težko delo, saj je poleg treh nagrad za "zlato kuhalnico" letos podelila še dve nagradi za izvirnost. Čeprav se iz brezglutenske moke zelo težko naredi kakršno koli testo, se naše članice vsakokrat zelo potrudijo. Drugo mesto za "družino ježkov" je tokrat prejela Nuša Kokol, članica naše podružnice, prvo mesto za izvirnost pa Vera Letnar za "sladko deblo", prav tako iz naše podružnice. Kot se po težkem delu spodobi, smo pripravili bujto repo s pečenko, ajdovo in proseno krvavico na brezglutenski način. Brezglutenske žemljice nam je spekla pekarna Piskač iz Črnuč. Po tekmovalnem delu, so potekale otroške delavnice, ki sta jih vodili Helena Kokol in Klavdija Klement. Člani so lahko poklepetali z vodji rehabilitacij, katere vsako leto organizira Slovensko društvo za celiakijo. Prireditev je spremljala glasba Nove legije, obiskal nas je Vlado Kreslin. Beltinčan Alojz Koter nam je polepšal ambient z maketo stare kmečke hiše z dvoriščem in kmečkim orodjem. Zavod za turizem in kulturo Beltinci pa je s svojo stojnico odlično opravil svoje delo, saj sta se po prireditvi dva avtobusa odpeljala na Otok ljubezni. Da nam je prireditev uspela, pa kažejo želje udeležencev, da bi v bodoče imeli več skupnih projektov na območju Pomurja. V imenu Slovenskega društva za celiakijo se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali finančno, materialno ali z dobrim nasvetom. Imena teh lahko preberete na http://www.drustvo-celiakija.si/index.php?id=270. Kolesarski klub Tim Mlin Beltinci Leon MIHALIČ • Mali Rijtar V Kolesarskem klubu TIM MLIN Beltinci sledimo zastavljenim ciljem in uresničujemo vizijo delovanja društva. To je v osnovi druženje na športen ali pa tudi drug način. Letošnja kolesarska sezona je bila, kar se vremena tiče, do nas še najbolj prijazna v jesenskem času, kljub temu pa smo se udeležili vseh maratonov v pokrajini ob Muri. Vreme na žalost ni naš zaveznik tudi pri prireditvah na prostem, in vendarle smo izpeljali letošnji kronometer, ki je potekal na progi Beltinci-Gor. Bistrica-Beltinci. Povzpeli smo še se na Roglo, Vršič, vozili okoli Pohorja, največji podvig pa so naredili trije člani in sicer sta Damjan Kolar ter Boštjan Marolt prevozila 1.500 km in osvojila najsevernejšo točko Evrope - Severni rt oz. Nordkapp. Tomaž Tratnjek pa je odpeljal svojo življenjsko turo, ko se je podal po poti 15. etape Tour de France. Zgodbe vseh treh so bile predstavljene že na Murskem valu in Vestniku, vrhunec pa je bil potopisni večer, kjer so v nabito polni dvorani beltinskega gradu predstavili svoja doživetja. V Beltincih smo letos preko potopisov odkrivali še Kubo, Japonsko ter Indijo. Novi potopisni večeri se obetajo spo- KK Tim Mlin na maratonu na Madžarskem Damjan in Boštjan na poti na severni rt Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA mladi. Grajska dvorana je resnično pravi prostor za take prireditve in veseli nas, da smo uspeli popestrili kulturno dogajanje v občini. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, kot tistim, ki nas pri našem delu vzpodbujate. Ker delujemo tudi na področju promocije turizma, smo v okviru prireditve Büjraških dnevi javnosti predstavili polurni dokumentarni film o mlinih v Pomurju, ki je nastajal na podlagi zbranega slikovnega in drugega kronološkega gradiva. Avtorja projekta sva bila skupaj z Dominikom Steinerjem, sodelo- val pa je tudi soboški MIKK. Projekt je bil pozitivno ocenjen v medijih in je osnova za nadaljnjo promocijo društva, Občine Beltinci in kulturnih znamenitosti, ki nas obdajajo. KK TIM MLIN Beltinci zrelo vstopa v tretje leto svojega delovanja (neuradno delujemo sicer že več kot 6 let) in tako na rekreativen način dajemo doprinos k bogati tradiciji kolesarstva v Beltincih, katera je Sloveniji in širše znana predvsem po Kolesarskem klubu Pomurje, kasneje imenovanem Prekmurje Beltinci. Tomaževa pot Europohod - Slovenija 2006 Jože RUŽIČ • Mali Rijtar Za mir in sožitje med narodi in ljudmi, za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije. Pod gornjim naslovom je potekala letošnja simbolna akcija Evropske popotniške zveze z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope. Evropohod je osrednja pohodniška prireditev, ki jo organizira EWV vsakih pet let in privabi množico pohodnikov iz cele Evrope. Evropohod je bil letos tudi v Sloveniji in sicer od 23. do 28. junija na trasi E 7 od Beltinec do Podsrede v organizaciji Komisije za evropske pešpoti, ki jo sestavljajo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. Evropska popotniška zveza vključuje več kot 50 pohodniških in planinskih organizacij iz 28 evrop- skih držav z več kot 6 milijonov članov. Letošnjega Evropohoda se udeležuje več kot 20 držav, med njimi tudi Slovenija. Želja EWV je, da čim več evropskih pohodnikov obišče tudi ostale evropske države ter spozna pokrajine in ljudi izven meja svoje matične države. Evropska popotniška zveza je izdala poseben katalog EURORANDO 2006 v treh jezikih (nemškem, francoskem in angleškem), kjer so predstavljene ponudbe 14 evropskih držav za enotedenske pohode. Med njimi je tudi enotedenski EVROPOHOD 2006 SLOVENIJA, Beltinci - Podsreda. Pričetek Evropohoda je bil v Beltincih, kar je bilo posebno priznanje predvsem za prizadevne planinske delavce s področja Prekmurja in še posebej za beltinske planince. Priprave smo pričeli skupaj z Zavodom za gozdove, Turistično zvezo Pomurja in Gozdarskim društvom. Glavno breme organizacije in izvedbe prireditve pa je vseeno ostalo na ramenih Planinskega društva Matica in Zavoda za turizem in kulturo Občine Beltinci, seveda pa je potrebno omeniti vsestransko pomoč župana Občine Beltinci, ki je bil organizatorjem v moralno in v še kako "drugo" pomoč. Predstavitev Evropohoda smo opravili s tiskovno konferenco v Murski Soboti in tako tudi preko medijev, posebej pa smo ga predstavili tudi na domači kabelski TV. 23. junij 2006, petek je in to bi naj pomenilo "slab začetek". Ampak mi se ne damo, tu je pozvačin, ki sprejema pohodnike in seveda poskrbi, da "comprnije" nimajo moči. Vreme nam je naklonjeno, pa tudi odgovorni v osnovni šoli Beltinci, ki omogočijo dvema razredoma učencev prisostvovanje na svečanosti. Udeleženci se zbirajo in vse je nared, da se program prične. Vodi ga Milan Zrinski, ki s svojo iskrivostjo in hudomušnostjo še dodatno popestri program. Najprej so na vrsti seveda tisti "glavni" z govori, nato pa folklorna skupina osnovne šole Beltinci, ki je s svojim čudovitim programom pokazala, da je folklora v Beltincih doma in se ni treba bati, da bi to ljudsko izročilo tu kdaj prešlo v pozabo. Posebej so prisotne presenetili s pravim mednarodnim programom, saj so nam zapeli pes- Pohodniki skozi Beltince Slavnostni govor župana Milana Kermana Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA mi iz štirih držav sosed in na koncu še češko "Tancuj, tancuj...", saj tam, v Čeških Budejovicah, je bil zaključek letošnjega pohoda. Pohodniki in vsi prisotni so bili deležni tudi pogostitve, ki so jo pripravili Turistično društvo Bratonci s krapci, Društvo vinogradnikov Beltinci s svojim pridelkom iz goric, Čebelarsko društvo Beltinci s čebeljimi dobrotami in tu je bila še dobro založena stojnica Zavoda za turizem in kulturo s propagandnim materialom. In tako se je Evropohod 2006 pričel. Okrog 75 pohodnikov se je ob spremljavi 20 članov društva Starodobnikov - ljubiteljev starih koles "Dimek" iz Beltinec podalo na pot proti Otoku ljubezni v Ižakovce. Tu so si pohodniki ogledali muzej in mlin, "pajali" so kruh, ni pa manjkalo tudi tekočih zadev. Zgodovino Otoka ljubezni je podal predsednik TD Ižakovci in zaželel pohodnikom srečno vožnjo z brodom čez reko Muro in naprej po trasi pohoda. Na drugi strani reke Mure so nas pričakali Prleki, s katerimi smo nadalje- vali pot skozi Veržej, Banovce, Babince do Ljutomera, kjer je bil zaključek pohoda prvega dne. Na Evropohodu smo po trasi Evropske pešpoti skupaj vodili pohodnike planinski vodniki iz PD Matica in Mura in gozdarji. Izdan je bil tudi Dnevnik, v katerega bodo pohodniki lahko naslednjih pet let zbirali žige in prejeli posebno značko na Evropohodu 2011. Vsak pohod v naravo skozi gozd ima svoj čar. Bodite del njega in se pustite presenetiti. Poročilo o izvedbi 36. folklornega festivala Elizabeta ZADRAVEC • Mali Rijtar »Tako raznovrsten, kot je bil letos, mednarodni folklorni festival v Beltincih ni bil že dolga leta.« sta zapisala avtorja prispevka v časopisu Vestnik Z. K. in J. Ga. Ta prispevek je najlepše priznanje prirediteljem oziroma izvajalcem festivala. Resnično smo želeli zajeti v te festivalske dneve čim več dogajanj in upamo, da nam je v veliki meri uspelo. ČETRTEK, 27. JULIJ 2006 Po programu smo izvedli otvoritev priložnostne razstave o PREKMURSKIH BANDAH - avtor razstave Jože Bakan, postavila jo je Anica Crnkovič. Pogled na poln avditorij - plačilo za trud Nato je sledil koncert Bogdane Herman - OTOŽNOST IN VESELJE, katerega pa smo zaradi dežja preselili iz grajskega dvorišča v notranje prostore gradu. Kljub temu je bil koncert zelo dobro sprejet s strani poslušalcev, ki smo uživali ob izvajanju pesmi Bogdane Herman ob spremljavi Andija Sobočana na cimbalah. PETEK, 28. JULIJ 2006 Otvoritev razstave cvetličarjev, vrtnarjev in izdelovalcev domače in umetne obrti, ob 20. uri pa je bil večer tuje folklore. Nastopile so skupine KUD VARTEKS iz Varaždina in FS Gencsapati iz Madžarske. Bil je zelo lep večer in gledalci in poslu- šalci smo uživali ob plesih in pesmih naših gostov. SOBOTA, 29. JULIJ 2006 Ob 16. uri se je začela predstavitev običajev in kulinarike KS občine Beltinci. Predstavitev pod naslovom »Viš, inda je pa tak bilou«, je vodil g. Milan Zrinski in nas popeljal skozi preteklost. Ob 20. uri, ko bi se moral pričeti etno večer pod vodstvom Boštjana Rousa, se je vlila ploha in večer bi skoraj odpadel, če ne bi imeli postavljenega šotora, v katerem smo nadoknadili večino programa. Bilo je lepo - neponovljivo. NEDELJA, 30. JULIJ 2006 Prelep nedeljski dan - kakor nalašč za drugi del državne revije pod naslovom »LE PLESAT ME PELJI«. Poleg domače FS - KUD Beltinci so nastopile še štiri izbrane skupine iz Slovenije in sicer: - FS - KUD Triglav Slovenski Javornik, Jesenice - AFS - FRANCE MAROLT, Ljubljana - Odrasla FS KRES, Novo Mesto - Odrasla FS PD Ruda Sever, Go- Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA rišnica, po daljšem premoru so nastopili tudi naši dragi - gostje iz Gornjega Senika - Porabje, kot gostje pa je sodelovala tudi - FS KUD VARTEKS, Varaždin. Prelepa prireditev - užitek za uho in paša za oči. Vsak, ki čuti s prirediteljem takšnih prireditev, je moral biti zadovoljen z videnim. V petek in soboto je potekala pod vodstvom g. Raucha glasbena delavnica, v soboto pa še lončarska delavnica pod naslovom »DOTIK Z GLINO OZDRAVI DUŠO«. Vodja Izidor Zadravec, mentorica ga. Škrbič. V soboto smo imeli tudi priložnostno razstavo on 125. obletnici bančništva v Beltincih. Možno pa si je bilo ogledati tudi razstavo zdravstva skozi čas, ki jo je pripravil dr. Nikolaj Szepessy. Tako smo v kratkem povzeli dogajanje 36. FF v Beltincih. Ob tej priliki smo izdali lično zloženko in brošuro. P. S. Festival je bil tudi medijsko dobro podprt in odmeven. Gostujoča skupina v elementu Domača folklorna skupina med nastopom Gasilska zveza Beltinci Tadej JEREBIC • Mali Rijtar Gasilec je tista oseba, ki ti bo in zna pomagati, ko zagori hiša, ko voda poplavlja in ob drugih nesrečah. Gasilec pa je tudi tista oseba, ki se bo trudila, da do požara hiše, poplave in drugih nesreč nebo prišlo. V nekaj besedah vam želimo predstaviti delo Gasilske zveze Beltinci, ki smo ga opravljali skozi celotno leto. Pomagati občanu je naša poglavitna naloga, katero opravljamo v Gasilski zvezi Beltinci. Naš vstop v naša prostovoljna društva je prostovoljen, vendar pa ko vstopimo v gasilsko organizacijo sprejmemo obveznosti in naloge, ki jih moramo zvesto opravljati. Društva brez organiziranega de- lovanje ne bi morala delovati, in zato so se v prvih mesecih leta, kot je že to v navadi, vrstili občni zbori, kjer so posamezna društva pregledala delovanja v preteklem letu ter si za naprej zastavila naloge in cilje, ki so jih želela doseči. Prav tako se je v aprilu organizirala Skupščina GZ Beltinci, kjer se je obravnavalo delo gasilske zveze, in tako tudi posredno vseh ostalih gasilskih društev. Kaj bi delal gasilec z vso opremo, ki jo imamo v naših gasilskih vozilih, če ne bi vedel z njo pravilno upravljati. Zato so potrebna razna izobraževanja gasilcev, da bi le tako dosegli najboljšo učinkovitost pri našem humanem delu. V ta namen smo poslali naše gasilce na izobraževanje za strojnika, za vodjo enote, kjer so kandidati dosegli čin nižji častnik ter nadaljevalni tečaj za gasilca, za dosego čina gasilec, katerega smo organizirali v Beltincih. V naših vrstah vedno upamo, da našega znanja ne bi bilo potrebno uporabiti v kakšnih nesrečah, zato pa želimo naše znanje pokazati na tekmovanjih. V mesecu maju so se tako vrstili pregledi društev, kjer so se pregledale vse ekipe ter na kratko sama urejenost prostovoljnih društev. Naslednjih tekmovalni korak pa je bila Občinska gasilska vaja Občine Beltinci, katera se je letos odvijala v organizaciji PGD Dokležovje. Ob tem je posebno za pohvaliti, da Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA se je tega tekmovanja udeležilo kar 33 enot iz naše gasilske zveze. Pohvale vredno pa je tudi, da so se kar tri ekipe iz naše zveze uvrstile na državno tekmovanje, in sicer na državno gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev, ki je potekalo v Staršah. Tega tekmovanja so se udeležile pionirke iz PGD Lipa, mladinke iz PGD Lipa ter mladinke iz PGD Lipovci. Ekipe so z vsem vloženim trudom dosegle kar solidne uspehe. Zavidljiv uspeh je vsekakor že to, da so se ekipe uvrstile na tako veliko tekmovanje, kjer so zbrane le najboljše ekipe. Čeprav smo želeli, da bi naše znanje pokazali le na tekmovanji, pa to ni bilo možno. Nekaj krat smo morali naše sposobnosti dokazovati tudi ob nesrečah. Poseben izziv za nas je bila tudi ptičja gripa, ki je izbruhnila v našem področju. Na srečo do rednega izbruhi pri nas ni prišlo, vendar pa smo morali biti gasilci pripravljeni za najhujše. Tako smo se udeležili različnih izobraževanj na to temo, ter tudi sestavili ekipe, ki bi bile aktivirane ob morebitnem izbruhu te bolezni. Letos smo obeležili tudi 125. letni obstoj PGD Beltincih, ki tako sodi med naj starejša gasilska društva v našem območju. Deležni pa smo bili tudi otvoritve novih gasilskih domov. Tako smo obeležili otvoritev v Ižakovcih in Gančanih. Posebno pozornost pri letošnjih nabavah gasilske opreme smo na- menili zaščiti operativcev in smo tako nabavili za vsa društva zaščitne obleke in čelade za člane, ki ob požarih vstopajo v prvih vrstah ter rešujejo premoženje in ljudi. Gasilci vsako leto praznujemo praznik našega zavetnika, svetega Florjana, kar smo vedno opravljali v župnijski cerkvi. Letos pa smo začeli s tem praznovanje krožiti po naših vaseh. Tako sedaj vsako leto praznujemo praznik našega zavetnika v drugi vasi. Letošnji praznovanje Florjanovega je bilo v Gančanih. Med prireditvami pa je vsekakor letos izstopala državna proslava ob priključitve Prekmurja k matični domovini, katera je zahtevala prav pomoč vseh iz naše občine. Gasilci smo ob tej prireditvi na določenih mestih dajali požarno straže ter pomagali pri urejanju prometa. Starejši ljudje, naši gasilski veterani, so tisti, od katerih lahko črpamo modrost in znanje, naši najmlajši, naši pionirji, pa so tistih, katerim je potrebno še modrost in znanje dajati. Zato vsako leto organiziramo za te naše člane srečanja. Za naše pionirje in mladince smo organizirali tabor mladih gasilcev, kjer so lahko spoznali opremo različnih služb za reševanje. Tako so gasilci iz Murske Sobote prikazali delo z avtolestvijo ter reševalno opremo za prometne nesreče, reševalci iz Zdravstvenega doma iz Murske Sobote so prikazali reševalno vozilo ter člani Civilne zaščite iz Murske Sobote delovanje radijskih zvez. Kot delovni del tabora, pa so udeleženci upravljali veščine. Ob uspešno opravljeni nalogi, t.j. določeni prehojeni poti, so udeleženci dosegli veščino kurirja. Za veterane pa se je na Martinovo nedeljo organiziralo srečanje gasilskih veteranov v Melincih, kjer so lahko naši naj starejši člani spet obujali spomine na stare čase. Desetim veteranom pa smo podelili Plaketo gasilskega veterana, za vse trud, ki so ga vložili v gasilske organizacije. Gasilci pa smo še posebej aktivni v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti. Letošnja tema meseca požarne varnosti je bila, gasilniki v gospodinjstvih in v vozilih. Kot vsako leto smo pripravili dneve odprtih vrat, kjer smo predstavili temo meseca požarne varnosti ter našim občanom tudi ponudili v nakup gasilne aparate. Organizirala pa se je tudi vaja, ki je letos bila še posebej poučne narave. V sodelovanju z Gasilskih društvom Murska Sobota smo v Ižakovcih prikazali potek reševanja ob izlivanju nevarne tekočine iz avtomobilske cisterne ter v sodelovanju s Civilno zaščito Murska Sobota delovanje mobilne postaje radijskih zveze. Leto se bliža koncu, vendar pa se naše delo nikoli ne bliža koncu, vedno je delo, ki ga lahko opravlja prostovoljni gasilec. Saj velja tudi rek: Ne skrbi za pomoč, mi bdimo dan in noč. 125 - letnica beltinskih gasilcev PGD Beltinci • Mali Rijtar Pozoren bralec informativnega glasila Občine Beltinci (2006, april, št. 9) se bo spomnil, da je bil v omenjenem glasilu članek, ki navaja 120 - letnico beltinskih gasilcev. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Upravni odbor PGD Beltinci Povsem umestno vprašanje se poraja, kako je samo v nekaj mesecih prišlo do nove obletnice? Odgovor je naslednji: Beltinski gasilci že kar cela desetletja ugotavljajo, da je bilo že po dosedanjih zapisih ugotovljeno, da je začetek gasilske dejavnosti okrog l. 1880. Vendar ta dejavnost ni bila nikjer uradno registrirana. Potrebno je bilo nadaljevati z iskanjem po madžarskih arhivih, saj so bili Beltinci vse do konca I. svetovne vojne pod madžarsko krono. K sreči je beltinski kronist Peter Šraj, ki je tudi član PGD Beltinci, z nesebično pomočjo g. dr. Attile Kovacsa iz Dobrovnika, odkril v ma- džarskih arhivih datum registracije beltinskih gasilcev. Dolgoletno iskanje je uspešno zaključeno, zgodovinski datum je 14.8.1881. Na podlagi datuma registracije že letos praznujemo 125 -letnico ustanovitve Gasilskega društva Beltinci. 9. julija letošnjega leta smo svečano proslavili zelo visok jubilej domačih beltinskih gasilcev. V bogatem kulturnem programu in pozdravnih nagovorih in čestitkah je bila najbolj odmevna čestitka predsednika Gasilske zveze Slovenije, tov. Ernesta Eöry-ja, ki je med drugim povedal, da se je s tem aktom o registraciji beltinsko gasilsko društvo uvrstilo na častno 2. mesto v Prekmurju, takoj za PGD Lendava! Na jubilejni svečanosti so bila podeljena tudi priznanja. PGD Beltinci je prejelo Zlati znak Civilne zaščite Republike Slovenije in Srebrni znak Gasilske zveze Slovenije. Med gasilci posamezniki so odlikovanje in priznanja Gasilske zveze Slovenije prejeli: - gasilko odlikovanje II. Stopnje je prejel Štefan Smej, - gasilsko plemenico I. stopnje je prejel Franc Gjörek, - gasilsko plemenico III. stopnje sta prejela Andrej Horvat in Ciril Sečkar. PGD Beltinci je podelilo za 70-letno delovanje v gasilstvu značko in priznanje Jožetu Balažicu in Alojzu Bukovcu. Za 50-letno delovanje v društvu so priznanje z značko prejeli: Alojz Gruškovnjak, Jože Klemenčič, Štefan Virag, Franc Gjura, Andrej Vöröš in Matilda Vöröš. Podeljena so bila še priznanja in značke za 30, 20 in 10 letno delo v društvu. Posamezniki so prejeli še priznanja Gasilske zveze Beltinci in PGD Beltinci za požrtvovalno delo v gasilskem društvu. Prostovoljno gasilsko društvo Beltinci je ob tem jubileju izdalo bilten 125 let beltinskih gasilcev, 1881 - 2006, kjer je podrobneje zapisano delovanje društva skozi vsa ta leta. Aktivnosti harmonikarjev v letu 2006 Matej ZAVEC • Mali Rijtar Učenci Glasbene šole Murska Sobota, ki pouk harmonike obiskujejo na dislociranem oddelku v Beltincih, so tudi v letu 2006 bili precej aktivni. Za razliko od ostalih let so se letos udeležili le enega tekmovanja harmonikarjev, ki je zopet potekalo v Moravskih Toplicah. Od 19. - 21. maja 2006 je v organizaciji Društva harmonikarjev Murska Sobota in soorganizaciji TERM 3000 potekalo 2. mednarodno srečanje harmonikarjev. V okviru srečanja je potekalo tekmovanje harmonikarjev solistov v zabavni glasbi in tekmovanje komornih skupin s harmoniko v klasični glasbi. Poleg tega so se v treh dneh odvijale predstavitve notne literature, kjer je svoje učbenike "Čudesni svjet harmonike" predstavila Vjera Odak Jembrih, ki je mednarodno priznana profesorica iz Hrvaške. Predstavili smo tudi moji zbirki skladb "Dance with Accordion" in "Prekmurski ljudski plesi iz okolice Beltinec" ki sta letos izšli pri Založbi Hartman iz Maribora. Ob večerih smo bili priča izvrstnim koncertom klasične in zabavne glasbe. Nastopili so Tomaž Marčič in Tina Blazinšek, Kolektiv Apropos ter Harmonikarski orkester iz Gornje Radgone. Na tekmovanjih, kjer je letos nastopilo 96 aktivnih udeležencev, so nastopili tudi harmonikarji iz naše občine. V kategoriji harmonikarjev solistov do deset let je Niko Balažic iz Dokležovja prejel drugo nagrado in osvojil 4. mesto. V kategoriji komornih skupin je duo Alen Lebar - Alen Pivar prejel drugo nagrado in osvojil 3. mesto, trio Špela Zadravec - Živa Vigali - Vid Ščavničar pa drugo nagrado in 3. mesto. V kategoriji Glasba Slavka in Vilka Avsenika je nastopil tudi Matjaž Kerman, ki je prejel drugo nagrado in osvojil 5. mesto. Tekmovalci in člani žirije so prihajali iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Poleg tekmovanj pa smo bili harmonikarji aktivni tudi na raznih javnih prireditvah v občini in drugod. Soboški harmonikarski orkester je s svojim programom nastopil na proslavi ob kulturnem prazniku, solisti pa na proslavah ob drugih priložnostih. Julija so v beltinskem gradu potekale delavnice na temo ljudska, zabavna in narodnozabavna glasbe, ki se jih je udeležilo devet harmonikarjev iz naše občine in od drugod. Delavnico smo vodili Tomaž Cilenšek (Glasbena šola Avsenik), Dejan Raj (Glasbena šola Avsenik - diatonična harmonika) in Matej Zavec (ljudska in zabavna glasba). Ob zaključku smo predstavili program, ki so ga udeleženci naštudirali v treh dneh. Za organizacijo tovrstnih delavnic smo se odločili, ker tovrstne glasbe v učnem načrtu za glasbene šole ni, zaradi obsežnosti snovi pa jo je težko še dodatno vključiti. Oktobra se je v beltinski cerkvi predstavil trio SLO A3, v katerem igramo Borut Mori, Dejan Prasl in Matej Zavec. Trio je v zadnjih letih dosegel zavidljive rezultate na mednarodnih tekmovanjih. V letošnjem letu smo na mednarodnem tekmovanju "FISA...ARMONIE" v Trstu prejeli prvo nagrado, na enem od dveh najmočnejših tekmovanj harmonikarjev v italijanskem Castelfidardu pa drugo mesto. Na omenjenem tekmovanju blizu Ancone je nastopilo okrog 500 harmonikarjev iz 23 držav. Največ uspehov so dosegli Kitajci, Rusi in Srbi. V prednovoletnem času se bo zvrstil še kakšen koncert orkestra ali solistov, kamor ste vljudno vabljeni. Na koncu bi se zahvalil Občini Beltinci in županu Milanu Kermanu za finančno podporo 2. mednarodnega srečanja harmonikarjev v Moravskih Toplicah in ZTK Beltinci ter restavraciji "V grajskem stolpu" za pomoč pri organizaciji delavnic. S tovrstno pomočjo občina vlaga v mlade glasbenike, ki v prvi vrsti koristno preživljajo prosti čas, obenem pa promovirajo našo občino in splošno prispevajo h kulturnemu utripu v občini Beltinci. »Dimeki« v letu 2006 Marjan MAKOVEC • Mali Rijtar Kolo v službi človeka 31. 10. 2006 je minilo 7 let od prve vožnje šesterice zanesenjakov s kolesi, starimi 60 let in več. Najbrž smo bili zelo zanimivi, saj smo v letu 2000 dobili več somišljenikov in leta 2001 se nas je na ustanovnem občnem zboru zbralo 18 ljubiteljev starih koles, da smo ustanovili društvo starodobnikov -ljubiteljev starih koles "DIMEK" Beltinci. Članstvo se je iz leta v leto povečevalo in danes nas je že 72, vseh starosti in poklicev. Najstarejši član je star 68 let, najmlajši pa 36. Veliko članov je iz sosednjih in tudi goričkih občin, kar je dokaz, da smo takrat "zadeli žebljiček na glavico". Druži nas predvsem veselje do starih koles in vsega, kar spada zraven, tako da poskušamo biti čimbolj originalni. Uspelo nam je zbrati in usposobiti okrog 200 koles. Skoraj vsak član ima po dve kolesi, nekateri pa celo več. Zato imamo toliko večjo željo po prostoru v gradu, kjer bi lahko postavili kolesa na ogled in vse tisto, kar sodi zraven. Prepričani smo, da bi to bila lepa dopolnitev muzejske zbirke, ki nastaja v gradu. Leto 2006 je bilo za člane zelo aktivno. Uspelo nam je postaviti drugo razstavo starih koles in koles z motorjem pod naslovom "KOLO IN ČLOVEK". Otvoritev razstave so s svojim programom popestrili učenci osnovne šole Beltinci. Razstava je prikazala kolo v službi prekmurskega človeka - obrtnika. Tako Vrvež pred startom Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA so bila predstavljena orodja in izdelki, ki so jih posamezni obrtniki prevažali s kolesi. Po pripovedovanju nekaterih obiskovalcev je bila razstava zelo dobra. Ogledali so si jo celo učenci in učitelji s Kanarskih otokov in iz Švedske, ki so bili gostje učencev osnovne šole Beltinci. Razstava bi lahko bila še bolj obiskana, če bi odgovorni v občinski upravi za turizem poskrbeli za boljšo obveščenost (Vestnik, Murski val), saj ima društvo premalo sredstev za oglaševanje po raznih medijih. S svojimi kolesi smo se predstavili 22-krat. Dvakrat smo bili na Hrvaškem. Spoznali so nas tudi stanovalci Doma upokojencev v Rakičanu, učenci šole s posebnimi potrebami v Lendavi, predstavili smo se tudi na srečanju društev za celiakijo in na številnih drugih prireditvah v občini in širom po Sloveniji. Največja naša prireditev po organizacijski in finančni plati je bila organizacija že 4. relija starodobnih koles in starih koles z mo- torjem in spremljajočih prireditev. Bil je mednarodni, saj smo imeli goste iz Koprivnice iz sosednje Hrvaške. Bilo jih je kar 25. Relija se je udeležilo 57 članov društva "DIMEK", bilo pa je tudi veliko drugih, celo iz Ilirske Bistrice, tako da nas je bilo vseh 150. Letošnji reli je podobno kot lanski potekal tudi po drugih občinah (lani Turnišče, Dobrovnik, M. Toplice, letos pa Odranci, Črenšovci). Treba je poudariti, da smo reli uspešno združili z razstavo izdelkov obrtnikov iz Kluba obrtnikov in podjetnikov občine Beltinci. Slabo vreme pa nam je na žalost preprečilo, da bi v okviru prireditev našega relija izpeljali še kronometrsko dirko ob organizaciji kluba Tim Mlin Beltinci. Udeleženci smo povsod bili deležni velikega občudovanja, velikokrat se je slišalo: "Vijdiš, mi smo pa tou ta vrgli med kosovne odpadke!" Ob takih besedah dobiš potrdilo, da tvoje delo in trud nista bila zaman in da morda tisti, ki še starega kolesa niso "vrgli za kosovni odvoz", te- ga tudi ne bodo storili, ampak ga bodo usposobili za vožnjo in se nam mogoče tudi pridružili. Število članov se nam po vsakem reliju poveča in tudi letos ni bilo nič drugače. Za konec smo pripravili tudi kulturni program, ki so ga izvedli starejši folkloristi KUD Beltinci, tamburaši in gostje iz Koprivnice. Prireditev je v celoti uspela, bila je tudi dobro obiskana, kar nas zavezuje, da že sedaj razmišljamo o organizaciji 5. relija. Glede na to, kam vse nas vabijo, smo prepričani, da dobro promoviramo kraj in občino Beltinci. Zato upravičeno pričakujemo in upamo, da bomo tudi v prihodnje deležni pomoči župana in ostalih občinskih struktur, tako moralne kot tudi finančne. Za konec naj mi bo dovoljeno, da vsem članom društva "DIMEK" in vsem prebivalcem občine Beltinci zaželim ZDRAVO IN STRPNO NOVO LETO 2007. Če bomo imeli to dvoje, bomo tudi srečni in zadovoljni. Pred startom (par iz Ilirske Bistrice v brkinski opravi) Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Društvo čolnarjev Dokležovje Marko ŽIŽEK • Mali Rijtar Ljubezen do Mure in vsega, kar je z njo povezano, je vodilo do tega, da se je ustanovilo novo društvo, ki ga je druščina petih prijateljev leta 2005 poimenovala in registrirala v Register društev Republike Slovenije kot Društvo čolnarjev Dokležovje. Sami začetki segajo v leto 1995 in še dlje, ko smo se začeli mladi Dokližanci zanimati za Muro in spuste po njej, ko so nas starejši gasilci vabili nanje ob priložnostih, kot je na primer Dimekov memorial in podobne in tedaj smo začeli odkrivati zaklade obmurske pokrajine, lepote narave in drugega, predvsem pa druženje ljudi na Muri, ki je drugačno od druženja kjerkoli drugje. Ker pa se je to odvijalo mogoče enkrat ali dvakrat letno, smo se začeli organizirati sami in smo se na začetku po Muri spuščali kar s traktorskimi gumami, kasneje pa smo si kupili že kakšne manjše čolne. Iz leta v leto je bilo vse več spustov, tako da smo jih leta 2003 beležili tudi od dvajset do trideset skozi vse leto, le ti pa so potekali od Kroga ali Petanjec pa do Bistrice. Na začetku nas je bilo pet, lahko bi se reklo pobudnikov, ki so se ob vikendih zbirali ob Muri, kosili visoko travo, pobirali smeti, opazili pa smo tudi vsako spremembo v strugi reke Mure in na njo opozarjali odgovorne, postavili smo klopi, na katerih so lahko posedali nedeljski sprehajalci ob Muri, ali si zadali kakšnega od ciljev, ki pa je bil skoraj zagotovo izpeljan. Utrinek iz Spusta Murskih ladij. Udeleževali smo se raznih spustov, tudi meddržavnih, in tam zastopali občino Beltinci. Eden večjih spustov na Muri je "Spust Murskih ladij", ki se vsako leto odvija na področju Avstrije, kjer je začetek spusta, skozi Slovenijo, kjer se ponavadi tudi prenoči, drugi dan pa se nadaljuje po Hrvaški, kjer je v poznih večernih urah zaključek spusta. Ob vsakem novem spustu povabimo s sabo prijatelje in znance, ki jih na naslednji spust ni potrebno več vabiti, ampak se odzovejo že sami. In tako se v naše vrste včlanjuje vse več ljudi, ki jim ni žal časa, ki ga skupaj preživimo kot druščina čolnarjev. Naši cilji so predvsem zagotavljanje spustov s čolni, skrb za množičnost in popularizacijo dejavnosti med občani, predvsem mladino, ter jih po prostovoljni odločitvi pritegniti v članstvo, povezovanje in vzdrževanje stikov z drugimi organizacijami v Sloveniji, prirejati in organizirati čolnarjenja po rekah in jezerih, prirejati in organizirati tekmovanja svojih članov, sodelovanje svojih članov na prireditvah, ki jih organizirajo druge organizacije, druženje članov na prostovoljni osnovi z namenom izmenjave izkušenj, medsebojnega razumevanja, spoznavanja ter ustvarjanja občutka pripadnosti kolektivu, obveščanje javnosti o naši dejavnosti in še veliko tega. Promocija društva pred vaškim domom avgusta. V okviru zadanih ciljev smo si letos izdelali promocijsko tablo in pripravili promocijski kanu, ki smo ju ob "dokležovskem proščenju" postavili pred vaškim domom. Nabavili smo si tudi nekaj osnovne čolnarske opreme, na pomoč pa nam je včasih priskočilo tudi PGD. Naši načrti za prihodnost so veliki, zato upamo na pomoč pri realizaciji zadanih ciljev in projektov predvsem s strani KS, občine in ZTK Beltinci. V prihodnosti imamo v načrtu izdelavo internetne strani, pripravljamo pa tudi predstavitveno zloženko, naš največji cilj pa je nakup novega čolna in še nekatere pripadajoče opreme. Kaj več o uspehih, sodelovanjih, projektih in še čem boste lahko prebrali v kakšni od naslednjih številk Malega Rijtara, za zdaj pa čolnarski pozdrav! In tako se postane čolnar Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Prevzem gasilskega doma v Gančanih Alojz VINČEC • predsednik PGD Gančani Življenje človeka in naroda spremljajo dogodki, ki vplivajo na razvoj in prihodnost. Poleg skrbi za premoženje je dragocena skrb za varstvo človekovih življenj, narave in okolja. To poslanstvo gasilci s polno odgovornostjo in prostovoljnostjo opravljamo še danes. Dolgoletna želja po funkcionalnih prostorih gasilskega doma je zorela kar nekaj let in končno je napočil čas, ko so se pričele uresničevati dolgoletne želje. V začetku leta 2004 so stekle aktivnosti glede odkupa zemljišča za nov gasilski dom. V zgodnji pomladi smo pričeli z rušitvijo Srakove hiše in stekle so aktivnosti glede dokumentacije za nov objekt. Drugega maja 2004 smo pri gančki kapeli domači gasilci skupaj z ostalimi gasilci GZ Beltinci počastili sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Ob tej priložnosti smo položili temeljni kamen za nov gasilski dom, katerega sta blagoslovila takratni srebrnomašnik, domačin Jože Vinkovič in beltinski župnik, Alojz Benkovič. V poletnih mesecih smo pričeli z gradnjo. Zidarska dela je izvajal Anton Lutar iz Gančan, pri gradnji pa smo mu pomagali gasilci in nekateri krajani. Sledila je izgradnja ostrešja, ki ga je naredil Ivan Mertuk. Tudi pri tem delu je zaživelo prostovoljno delo. Žlebove je montiral Miran Magdič. V notranjosti je bilo potrebno zgraditi predelne stene in narediti notranje omete. Vse to pa je izvajal Jože Maučec iz Moravskih Toplic. Garažna vrata smo nabavili pri podjetju Kosič d.o.o., okna pa smo naročili pri podjetju AJM d.o.o., ki je bilo najugodnejše. Zmontiral jih je Zlatko Kuzmič. Tlake je izvajal Štefan Marič iz Odranec. Elektro instalacije je izvajal Jože Palatin in tudi pri tem delu smo gasilci opravili kar precej ur prostovoljnega dela. Za to, da je dom funkcionalen tudi pozimi, pa je poskrbelo podjetje REŽONJA d.o.o., ki je montiralo plinohram. Notranjo inštalacijo je s prostovoljnim delom opravil Janez Blagoslov sta opravila g. kaplan Boštjan Ošlaj in pater Janez Sraka Novi gasilski dom Prerezan trak Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Kozar iz Gančan, ki smo mu pomagali gasilci. Izkope okrog gasilskega doma je izvajal Robert Filip, odvoz materiala smo opravili s traktorji prostovoljno. Navoz gramoza je omogočil Gržin. V spomladanskih mesecih smo pristopili k izgradnji fasade, ki jo je izvajal Jože Maučec iz Moravskih Toplic, škatlo na strehi pa je izdelal Ivan Grah. To je bil kratek opis poti, na katero smo "štartali" 2. maja 2004, kot smo se športno izrazili ob položitvi temeljnega kamna, ko smo dejala da smo izstrelili štartni strel. Sedaj pa še nekaj besed o tistih, ki so nam stali ob strani in nam pomagali na tej poti, da smo dom končali v dveh letih. Najprej moramo omeniti Občino Beltinci in njenega župana, g. Milana Kerman, ki je odgovoren za požarno varnost v občini. Uvidel je, da potrebujemo nove prostore in s tem namenom je Občina Beltinci prispevala 6,437,000 SIT. Tudi člani sveta KS Gančani in njen predsednik Štefan Žižek so pokazali veliko mero razumevanja in nas pri projektu podprli s 5,204,000 SIT. Cenjene krajanke in krajani, tudi brez vaše pomoči ne bi šlo, saj smo z vaše strani zbrali 6,114,000 SIT. GZ Beltinci je sofinancirala garažna vrata v skladu s kriteriji GZ Beltinci, kar je zneslo 1,000,000 SIT. Gasilci smo v novogradnjo vložili 6,000,000 lastnih sredstev, od tega 5,000,000 SIT od prodaje starega doma. Kar nekaj krat smo omenili prostovoljno delo; tega je bilo pri gradnji novega gasilskega doma okrog 3.000 ur, pa še oprema, ki smo jo dobili od donatorjev! Če vse to ovrednotimo, lahko rečemo, da je naš dom stal 29,055,000 SIT. Nov gasilski dom smo svečano predah svojemu namenu 19. avgusta 2006. Zvrstil se je kratek kulturni program, v katerem sta nastopila moški pevski zbor in ljudske pevke iz Gančan. Podelili smo zahvale vsem tistim, ki so s svojim delom doprinesli k uspešni izgradnji gasilskega doma. Sledil je blagoslov gasilskega doma, ki sta ga opravila gospod kaplan Boštjan Ošlaj in pater Janez Sraka. Končno je napočil trenutek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali: trak sta prerezala g. župan Milan Kerman in predsednik KS Gančani, g. Štefan Žižek in tako je bil novi gasilski dom svečano predan svojemu namenu. Sledila je zabava z ansamblom SKOK, ki je trajala dolgo v noč. Na koncu vsem, ki ste nam pomagali na tej poti, izrekamo velik HVALA. Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ. Od zrna do izdelka Tilika PUCKO • Mali Rijtar Naloge, ki smo si jih zadali za letos, smo izvedli že skoraj v celoti. V prejšnji številki Maloga rijtarja smo se predstavili s člankoma Pohod po skrivnih poteh in Deset let delovanja TD. Zdaj bi radi predstavili naš celoletni projekt s koruzo, ki smo ga poimenovali Od zrna do izdelka. Družina Vinkovič nam je odstopila in obdelala njivo ob stari OŠ. Posejali smo domačo koruzo, trdinko, ki je namenjena prav za moko, poleg tega pa ima izredno lepo in uporabno ličje. Seme koruze sta prispevala naša člana Inko in Micka Maučec. Vse potrebne dodatke je plačalo TD. V septembru smo koruzo ročno potrgali, koruzinje porezali in zložili v kupe ter ga povezali s tikvinjon. Tako se je delalo včasih. Zvečer smo koruzo po starem običaju olüjpali in pospravili. Lüjpalo je okrog 50 ljudi, tudi zunanjih, saj smo po internem kanalu povabili vse, ki jih to delo zanima. Bilo je veselo: slišale so se stare domače pesmi, šale, smeh. Kot je običaj, smo krstili novega člana TD. Gospodinja Rozika nas je nagradila z domačimi vrtanki, pečenimi v krušni peči, ter pijačo. Pridne roke žensk iz Odranec so sproti odbirale ličje za svoje izdelke. Projekt smo končali v ŠRC Gančani, dne 22.10.2006 ob 14.00 uri, s kulturnim programom in razstavo dobrot iz koruzne domače moke. Ta je bila tudi naprodaj. Vse dobrote so obiskovalci lahko poskusili in splaknili z novim moštom. Program so popestrile tekmovalne igre s koruzo in njenimi produkti. Za lepe, priročne nagrade se je potegovalo pet skupin. Drugo nagrado lakovnico in koruzno torto je dobila skupina Kobilje, TD jim jo je podarilo preko licitacije. Osrednji lik prireditve je bil mah rijtar - bobnar Pištek, ki je že dopoldne z bobnanjem po vasi vabil mlade in malo manj mlade na finalno prireditev našega projekta. Bil je tudi vezni člen točk kulturnega programa. Zabava se je zavlekla v noč, saj je za veselo razpoloženje poskrbel ansambel SKOK. Krst novega člana Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Kulturna destinacija za zimske dni Ljudska igra »Na büjr« društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci Martin Tine MLINARIČ • Mali Rijtar Tekst je iz zakladnice ljudskega izročila Prekmurja in Prlekije, ljudsko opravilo na reki Muri, utrjevanje brežin z naravnimi sredstvi, ki pa že dobiva zametke organiziranosti, sicer bolj cehovske kot delavske - torej zgodba, ko obmurska družina izkoristi možnost dela na reki Muri, kar pozitivno pripomore k socialnemu blagostanju družine. V zgodbi srečamo še preostanek fevdalnega sistema, zadnjo beltinsko grofico, ki rada obiskuje reko Muro, obenem pa ima čut za stisko obubožanega prebivalstva na podeželju, v našem primeru büraša, ki s tem dobi možnost zaposlitve. Relevantno v igri je tudi dejstvo, da vaški živelj vseskozi goji in ohranja tradicionalne vrednote, ki bistveno pripomorejo k pozitivnemu epilogu zgodbe, kakor tudi slehernega življenja. NASTOPALE SO AMATERSKE IGRALKE IN IGRALCI DRUŠTVA ZA KULTURO IN LJUDSKO IZROČILO IŽAKOVCI: Dedek Jožef Marič Babica Marija Hirci Mati Marija Krčmar Oče Slavi Škafar Grofica Elza Bico Gizela, njena služabnica Leonida Škafar Julka Monika Maroša Ivan Blaž Mlinarič Ančka Teja Žižek Barica Monika Horvat Tinek Mladen Prlič Katica Monika Zorko Drašek Niko Žižek Marička Urška Jaklin Trezika Klaudija Žižek Besedilo za igro Lojze Kozar Režiserka in maskerka Marija Horvat Scena Ivan Hirci Prevod v prekmurščino Marija Hirci Vodja predstave Martin Tine Mlinarič Turistično društvo Büjraš Ižakovci Franc HORVAT • Mali Rijtar Leto je naokrog in zato je čas, da seznanimo naše krajane in občane z delom, ki smo ga v tem letu opravili. TD Büjraš je zelo aktivno v naši vasi, kakor tudi ostala društva. V spomladanskem času smo s Krajevno skupnostjo Ižakovci izpeljali čistilno akcijo in uredili vstopne pozdravne table v vas. Med letom smo skrbeli za čisto okolje na Otoku ljubezni in pomagali pri vseh večjih prireditvah v vasi: stoletnica kapele, blagoslovitev Doma krajanov,... V sodelovanju z ostalimi društvi smo pripomogli k izvedbi 15. Büjraških dnevov. V zadnjih letih smo nekako uspeli to prireditev organizirati v okviru Krajevne skupnosti in s pomočjo ostalih društev v vasi. Pri pripravi sodeluje celotna vas, pri sami organizaciji in izvedbi pa pomagata še Zavod za turizem in kulturo Beltinci ter Občina Beltinci. Letošnje Büjraške dneve, ki so bili predvideni kot tridnevna prireditev, nam je precej okrnilo vreme, saj je bilo le v nedeljo lepo. Obiskovalcev je bilo sicer veliko, izpeljali smo vse predvidene točke programa in tako prireditev uspešno zaključili v organizacijskem kot tudi v finančnem smislu. TD Büjraš izvaja promocijo Otoka ljubezni skozi celo leto. Naše gospodinje pečejo ržen kruh in potice, prikazujejo izdelavo lanenega blaga,... Domačini sodelujejo tudi pri prikazu "pajanega krüja" in ga prodajajo. S sodelovanjem Zavoda za turizem in kulturo Beltinci in Občine Beltinci skrbimo za informiranje obiskovalcev, pro- Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA dajo spominkov, pijače,... Letos je Otok ljubezni obiskalo čez 20.000 obiskovalcev, ki so bili registrirani, poleg tega pa še veliko individualnih gostov. Tudi domačini in krajani sosednjih vasi radi obiščemo Otok ljubezni. Finančno poslovanje poteka preko ZTK Beltinci. Letos smo naredili novo brv, ki pelje na Otok ljubezni, ograjo ob reki Muri, nabavili smo nove kosilnice in škropilnico. Vzdrževali smo vse objekte na Otoku ljubezni. Preko ZTK Beltinci smo pridobili projekt "Dol po Muri", v okviru katerega so bili narejeni privezi za čolne od Gornje Radgone do Razkrižja. Nabavili smo dva čolna za prevoz turistov. TD Büjraš je bilo organizator zaključnega spusta, ki je bil del tega projekta. Spust je potekal od Petanjcev do Razkrižja. Zraven smo povabili partnerje iz sosednje Madžarske. Za projekt "Dol po Muri" sta ogromno pripomogli ga. Elica Horvat in ga. Sandra Mesarič. Delo ZTK še naprej poteka v sodelovanju z občino in županom Milanom Kermanom, KS Ižakovci in Marijanom Zverom in TD Büjraš. Tako smo pridobili še en projekt, imenovan "Mlinarska pot", v sodelovanju s Hrvaško in Madžarsko. Samo za nas je pridobljenih 70 milijonov tolarjev. V tem projektu je predvidena izgradnja obrežne hiše, ureditev broda in druge infrastrukture na Otoku ljubezni, prav tako pa ureditev Ciglarskega naselja na Melincih. Tako želimo povezati ti dve območji in ponuditi našim obiskovalcem še več lepot naše neokrnjene narave. Zavedamo se, da nam še marsikaj manjka, a če imamo voljo in smo složni, nam ne bo težko doseči zastavljenih ciljev. Tudi z našim društvo želimo pridati kamenček za razvoj in napredek naše vasi in občine, s tem pa dati večjo kvaliteto življenja vsem ljudem dobre volje. Slovenski pregovori Mladinska knjiga • Ljubljana 2001 MESEC DECEMBER: Ako prvega dne v adventu na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas. Božični veter vzame rž. Če na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Dež na Štefanje obeta le malo žita drugo leto. Dnevi od Lucije do božičnega dne vreme vseh mesecev za drugo leto povedo. Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek. Jasno in svetlo na sveti večer, dobre letine je dost, če pa je oblačno in temno, žita ne bo. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. Kakršno vreme na božični dan, tako bo še leto dan. Kolikor ivja se o božič na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma. Sapa ki na sveti večer piha, vse prihodnje leto ne odpiha. Svetal božič bo dal jeseni poln kozarec. MESEC JANUAR: Če Anton z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja. Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari. Če na Tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če Pavel po kopnem prihaja, Jurij po snegu prihaja. Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Kakšno bo vreme prvi dan, tak bo velik srpan. Koliko dni pred Petrovim stolom grmi, toliko po njem mrazi. Prosinca gorkota, v jeseni sirota. Vredno novo leto da nam dobro žetvo. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Razstava »Jesen ponuja svoje čare« Janja VUČKO • Mali Rijtar Naši najmlajši so v okviru Društva za izobraževanje "Logos" Ižakovci meseca oktobra pripravili razstavo "Jesen ponuja svoje čare" v dvorani Doma krajanov v Ižakovcih. Pričujoče fotografije naj vam pričarajo nasmeh na obraz. Društvo za izobraževanje »Logos« Ižakovci Janja VUČKO • Mali Rijtar Je mogoče? Je mogoče, kar nam je uspelo v dobrem letu? Seveda, dokazali smo vam, da smo sposobni storiti marsikaj! Tolikšna mera pripravljenosti pomagati, dajati zgled mlajšim! Le kanček upanja je bilo potrebno. Tistim, ki ste verjeli v nas že na začetku naše poti, se še posebej za- hvaljujemo. Prostovoljna učna pomoč za osnovne in srednje šole. Likovne delavnice. Športne delavnice. Rokodelski krožek. Folklora. Pevski zbor. Debatni krožek. Ura pravljic. Plesni tečaj. Rekreacija. Büjraški kros na Otoku ljubezni. Razstave. Izdaja biltena. Organiziranje in sodelovanje na prireditvah. Ja, to je to! Začetek, a že dovolj velik in hkrati z veliko znanja. Naše dejavnosti se večajo iz dneva v dan, zato smo na začetku letošnjega leta ustanovili Društvo za izobraževanje "Lógos" Ižakovci,. Smo mladi, zagnani fantje in dekleta, ki želimo ustvariti boljšo prihodnost za vse okrog nas, zato z druženjem in hkrati opravljanjem dobrih del spodbujamo drug drugega ter se veselimo aktivnosti, ki nas čakajo. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Literarne delavnice Sanje so se uresničile. Prebudili smo še nekatere, saj so se nam pridružili še člani iz Beltincev in Melincev. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi in vabimo vas k sodelovanju. Podrobnosti o delavnicah Bilo je v soboto popoldne. Z eno izmed članic našega društva sva se odpravljali domov. Vprašala me je, če imam čas, da si pogledam predstavitev zamisli za delavnice njenega brata na računalniku v programu power point. Zakaj pa ne? Vklopili sva računalnik in si ogledali zgoščenko. Obstala sem, najraje bi zajokala od veselja. Da lahko nekdo pri dvanajstih letih doseže to, kar bi od njega pričakovali pri vsaj tridesetih! Takšna presenečenja doživim skoraj vsak dan pri naših članih. Svoje znanje uporabljajo na tisoč in en način. Najmlajša udeleženka ima šele tri leta. Kaj pa delamo trenutno? Na likovnih delavnicah rišemo, barvamo, izdelujemo čestitke in izdelke iz dass mase za božič, izrezujemo snežinke, delamo plakate in pripravljamo stvari za razstave. Vmes pojemo, se pogovarjamo in pazimo drug na drugega. Včasih se razdelimo v skupine, tako da ima vsaka skupina določeno, kaj bo delala. Na rokodelskem krožku šivamo obleke za punčke, prtičke, kvačkamo, izdelujemo rože iz krep papirja,... Športne aktivnosti potekajo v telovadnicah OŠ Beltinci. Prevlada "še vedno" nogomet, čeprav si vzamemo čas tudi za odbojko, rokomet, košarko, badmin- ton, pa še kaj bi lahko naštela. Število članov na športnih delavnicah se veča, nazadnje nas je bilo že štirideset. Ob petkih sta na sporedu folklora in ura pravljic. Pri folklori se zabavamo ob poučevanju korakov znanih prekmurskih plesov in petju otroških pesmi. Ura pravljic je namenjena najmlajšim, da poslušajo pravljice in si obenem razvijajo misli, se morda za hip odmaknejo v svet pravljic, velikokrat pa še na koncu narišejo tisto, kar so si ob poslušanju predstavljali. Potekajo v vrtcu v Ižakovcih. Med tednom imamo prostovoljno učno pomoč za učence osnovne in srednjih šol iz naše vasi. Morda se komu le zatakne pri kakšni snovi v šoli ali pa izostane od pouka zaradi bolezni in tisti ve, da nas lahko kadarkoli pokliče. Z veseljem pomagamo. Pripravili smo razstavo "Jesen ponuja svoje čare". Za naslednjo številko biltena Biseri našega kraja že pišemo zgodbe in pesmi, zbiramo fotografije in sestavljamo članke. Vabimo vas, da si pridete tudi ogledat prireditve, ki jih organiziramo in na njih sodelujemo. Sedaj pripravljamo vse potrebno za predavanje Zdenke Zalokar-Divjak z naslovom "Problemi vzgoje v sodobnem času" in nastop ženske vokalne skupine Laetitia, ki bo 18. decembra 2006 ob 17.00 uri v dvorani Doma krajanov v Ižakovcih. Na istem mestu se bo odvijal še Božično-novoletni koncert in sicer 24. decembra 2006. Sprotna dogajanja so zapisana na urniku na oglasni deski pri Domu krajanov. V prostoru, kjer se večinoma nahajamo, imamo sedaj šest računalnikov. Štiri nove, dva stara. A več kot dovolj, da si lahko naše znanje izpopolnjujemo. Fantje nas bodo prostovoljno poučevali o osnovah računalništva v začetku prihodnjega leta, dekleta pa o slepem desetprstnem tipkanju. V mesecu novembru sva bila dva člana na seminarju "Dajmo mladim zagon 2" v Termah Dobrna, ki ga je razpisala Nacionalna agencija programa MLADINA. Učili smo se, kako usposobiti mladinske voditelje in o tem, kako delati na domačih projektih in projektih Evropske unije. Marsikatera neznana stvar je postala znana, vsaj za naju. Na seminarju smo bili precej aktivni, delali smo večinoma v skupinah, za začetek so nam najprej razložili razlike in podrobnosti med Svetom EU, Evropsko skupnostjo, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo ter nekaj o zgodovini EU. Ste vedeli, da obstaja tudi Evropska mladinska policija? Spoznala sva Izdelki na »oglasni deski« Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA načine dela ostalih organizacij, nekaj primerov dobrih praks, obiskali so nas gostje in nam predstavili svoje različice dela, npr. delo skavtov, mladinskih organizacij, Nacionalne agencije, delo na oratorijih in sodelovanje osnovnih ter srednjih šol na mladinskih pobudah z Univerzo v Mariboru. Pogovarjali smo se o kompetencah, ki jih moraš imeti kot dober mladinski voditelj. Naredili smo podroben pregled razpisov in projektov, predvsem za Nacionalno agencijo. Pridobila sva veliko prijateljev. Ste se kdaj vprašali, zakaj nas je v društvu čedalje več? Ker tudi ostali opažajo, da sodelujemo, se podpiramo, si dajemo nasvete, upoštevamo ideje in predloge vsakega izmed nas in skupaj sprejemamo odločitve, skupaj delamo načrte za naprej. Veliko se pogovarjamo. Ponosna sem na ekipo, ki je dokazala, da zmore! Čeprav smo mladi, smo zagnani in imamo dovolj znanja ter izkušenj, da vemo, kaj je prav in kaj ne. Učimo se pa tako ali tako vsak dan znova. Želela bi, da bi se še naprej spodbujali in učili drug od drugega. Vesel božič, toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto, v obilju nasulo bi novo vam leto. Kaj si predstavljate pod pojmoma vzgoja in izobraževanje? Janja VUČKO • Mali Rijtar Ustvarjanje članov društva Izobraževanje še zdaleč ni to, kar si nekateri predstavljajo. Povezano je z vzgojo. Pravzaprav sta to dve niti, ki se prepletata in ne moreta ena brez druge. Včasih se ne zavedamo, da otroke vzgajamo vsak dan. Težko je priznati, da rek "Otroci so ogledalo staršev" še kako velja. Na vsakem koraku, ko nas spremljajo, opazujejo naše kretnje in poslušajo besede, ki jim govorimo, čeprav sami stežka priznamo, da nas vendarle slišijo. Tudi sami otroci priznajo to šele po nekaj letih. Je res tako težko včasih otroku prisluhniti in ga objeti? Na ta način namreč najlažje otroku pokažemo, kaj nam pomeni. Pogovor lahko reši še tako hudo zadevo, čeprav je kontrola nad samim seboj brez izbruha besa težka. A se ne bi počutili bolje, če bi čez nekaj mesecev, morda let, sami pri sebi ugoto- vili, da se znate kontrolirati in sporazumevati brez kričanja in jeze? Zakaj nekdo raje dvigne ton glasu, kot pa si vzame minuto časa in razčisti s samim seboj? To so osebni problemi, ki pa izhajajo še iz časov otroštva. A to ni izgovor, da mi ne bi mogli vzgajati in učiti otroke bolje! Učiti jih kulture sporazumevanja, hkrati pa učiti tudi sebe. Vzemimo si čas za otroke! Dajmo jim zgled in priložnost, da povedo svoje mnenje. Imate res vedno prav? Koliko časa dnevno preždite za televizorjem? Včasih je dovolj le pol ure pogovora na dan, da otroka poslušamo. Starši velikokrat prelagajo obveznosti do otroka na učitelje. Mislijo, da je učitelj dolžan otroka vzgajati, čeprav to ni njegova prioriteta! Najmlajši ustvarjalci Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Dandanes je sicer v šoli vključeno že veliko vzgojnih elementov. Prvotna naloga šole oziroma učitelja je, da otroku da izobrazbo. Šele nato vzgoja. Najlažji način, da otroku vcepimo odnos do učenja je, da mu pomagamo do pridobljenih delovnih navad. S tem se da narediti marsikaj. Pa čeprav jim sprva naložimo le majhne naloge, že drugače razmišljajo. Zakaj ne bi otrok pomagal pri čiščenju? Za začetek morda brisanje prahu ali pometanje. Ste pripravljeni poskusiti? Noben izmed nas ni princ ali princeska na belem konju. Vsi imamo rdečo kri! Za skupno sožitje moramo biti strpni, si pomagati, se po- slušati, upoštevati tudi mnenja drugih in se ne povzdigovati previsoko v nebesa! Le skupaj lahko prebrodimo vse viharje in tako morajo tudi starejši dati kdaj prav mlajšim oziroma reševati težave skupaj na miren in složen način. Poskusite in videli boste, da modrost starejših in ideje mladih odpirajo vsa vrata v prihodnost! Intervju z glasbeno skupino »Mlin« iz Ižakovec Jasmina MARIČ • Mali Rijtar Glasbena skupina Mlin Lahko rečemo, da je v naši vasi glasba del vsakdana. Imamo nadarjene otroke, ki pojejo v pevskem zboru in igrajo različne inštrumente. Imamo moški in mešani pevski zbor. A "na Trnju", kot pravimo po domače, se nahaja mlada glasbena skupina "Mlin". Pogovarjali smo se z vodjo skupine Tadejem Maričem. Kdo so člani glasbene skupine "Mlin"? Skupina ima tri člane, in sicer: diatonična harmonika - Tadej Marič, kontrabas - Damjan Marič, kitara - Leon Petek. Kakšni so bili vaši začetki? Začelo se je takrat, ko je moj oče pred tremi leti domov prinesel rabljeno harmoniko, nato pa še petdeset let star kontrabas. Tako sem jaz poprijel za harmoniko, brat Damjan pa se je navdušil za kontrabas. Kje imate vaje in kolikokrat? Skupnih vaj skorajda nimamo, če pa že, pa vadimo v vaških gostilnah. Na kakšnih prireditvah vas lahko vidimo? Igramo povsod, kjer nas rabijo in nas pričakajo z dobro voljo ter polnimi kozarci. Zaenkrat pa še ne igramo na veselicah in porokah. Od kod ideja za ime vaše skupine? "Odštekanih" idej je bilo več, a ker vsi prihajamo iz Ižakovcev, kjer imamo mlin na reki Muri, smo se tudi odločili za tako simbolno ime. Kako na vaše nastopanje gledajo vaši domači? Podpirajo nas na vsakem koraku, kdaj pa kdaj pa pride tudi do ne- soglasij z našimi partnerkami, ker se dostikrat domov vračamo v zgodnjih jutranjih urah - kot vsi pravi muzikantje. Kje se vidite čez pet let? Zaenkrat si še prevelikih ciljev ne zastavljamo, ker vsi igramo bolj za dušo kot pa za denar. Naša želja pa je, da bi z glasbo še naprej prinašali dobro voljo med ljudi. Hvala za pogovor! Aktivnosti KORK Lipa v letu 2006 Štefan OŠLAJ • predsednik KORK lipa Naše delo in aktivnosti se začnejo v jesensko zimskem času, ko poleg humanitarno socialnega programa skrbimo še za izobraževalno dejavnost. To pa ne pomeni, da v ostalih letnih časih odbor KORK Lipa ni aktiven, zato vam želim na kratko predstaviti dejavnosti skozi celo leto, kjer smo vezani na zadolžitve OZRK M. Sobota, občine in KS Lipa. V januarju smo s pomočjo OZRK organizirali obnovitveni tečaj O prvi pomoči na domu, ki ga je izvedel medicinski tehnik Jože Trajbar. Sledilo je predavanje o osteoporozi, za katerega smo se dogovorili z Osteološkim društvom M. Sobota. Predavanje je skupaj z medicinskimi sestrami vodil dr. Menart. Dogovorili smo se tudi za merjenje osteoporoze na peti za širšo regijo, ki bi potekala v naši vasi, vendar je zatajila tehnika; stroj za merjenje je bil nekaj časa v okvari, zato se je vse skupaj Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA zavleklo in pričakujemo novi termin s strani osteološkega društva. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo M. Sobota smo se vključili v program merjenja krvnih substanc. S pomočjo donatorjev Jožeta Dominka iz Lipe 165a, Pomurskih lekarn, OZRK M. Sobota in z lastnimi sredstvi smo kupili aparat za merjenje krvnih substanc z vso pripadajočo opremo. Za pomoč pri delu z aparatom in organizacijo merjenja smo zaprosili medicinsko usposobljene sovaščanke in sovaščane. Po programu OZRK M. Sobota smo iz programa FIHO razdelili prehrambene pakete in pralni prašek. Trem bolnikom so bile priskrbljene odeje. Februarja sva se dva člana KORK Lipa na povabilo OZRK Laško in KORK Laško udeležila prvega srečanja za dogovor o sodelovanju. Prvi koraki so narejeni, obojestranski dogovor pa je takšen, da bomo začeli z malimi dejanji. Pričakujemo obisk delegacije iz Laškega, da se seznani delovanjem KORK v našem kraju, obišče občino in OZRK M. Sobota. V sodelovanju s KS Lipa in drugimi društvi iz vasi smo sodelovali pri organizaciji in izvedbi raznih prireditev, ki so potekala februarja in marca v naši KS. Aprila so naši člani sodelovali na očiščevalni akciji, ki je potekala v naši vasi in tako smo pripomogli k čistejši in lepši okolici, v kateri živimo. Na povabilo OZRK M. Sobota smo se trije člani udeležili seminarja, ki ga je pripravila Slovenska filantropija na temo prostovoljnega dela. Društvo upokojencev Beltinci nas je povabilo k sodelovanju v svojem projektu "Starejši za starejše". Pomagali smo jim po svojih močeh, predvsem pri izbiri kandidatk, ki bi bile pripravljene voditi projekt v vasi ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. V tem mesecu smo z Zavodom za zdravstveno varstvo izvedli tudi prikaz nordijske hoje pod strokovnim vodstvom Mojce Makovec Haložan. Če se bo v vasi pokazalo zanimanje za tovrstno rekreacijo, je mentorica pripravljena nuditi strokovno pomoč. Polletno delo smo junija zaključili s prečudovitim izletom na Koroško. Prisrčen sprejem so nam pripravili gasilci iz PGD Radlje ob Dravi. Pozdravil nas je njihov župan Alan Bukovnik. Posebna zahvala za ves trud in požrtvovalnost pa gre predsedniku PGD Radlje ob Dravi Franju Knipliču. Bil nam je v veliko pomoč kot lokalni vodič in nam s svojim znanjem približal čare Koroške dežele in njeno zgodovino. Prav gotovo pa smo največje zadovoljstvo in veselje doživeli na flosarjenju (splavarjenju) po Dravi, kjer so nam flosarji pričarali delo in življenje flosarjev in flosarskih frajl nekoč. Flosarski krst pa sta doživela tudi dva naša člana. V juniju smo razdelili prehrambene artikle iz intervencijskih zalog, katere je sprostila država in so bila dodeljena RKS. Meseca julija smo pomagali na tradicionalni Krumplovi noči, ki jo organizira NK Lipa, pomagali pa smo tudi TD, ki se je predstavljalo na folklornem festivalu v Beltincih. Prav tako smo septembra pomagali na občinskih športnih igrah KS naše občine, ki so se letos odvijale v naši vasi. Krajevni skupnosti smo priskočili na pomoč pri otvoritvi kolesarske steze do Odranec, odbojkarskega igrišča na mivki in steze na pokopališču. 23. novembra smo organizirali drugo krvodajalsko akcijo v letu, katere se je udeležilo 30 naših krvodajalk in krvodajalcev. Ker na dan krvodajalskih akcij nimamo nobenega družabnega srečanja za udeležence, smo se na odboru dogovorili, da bomo 25.11.2006 za vse člane organizirali družabni večer. Po programu OZRK M. Sobota bomo razdelili prehrambene pakete in pralni prašek. Z občino Beltinci in KS Lipa bomo sodelovali pri organizaciji dneva starejših ter obiskali tiste, ki se srečanja zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti. Obiskali bomo tudi naše sovaščane v domu za starejše, bolnici in v domu Lukavci. Od uprave doma Lukavci smo za naš zadnji obisk pri našem sovaščanu prejeli kot organizacija ganljivo in spodbudno pismo zahvale, ki nas še bolj bodri pri našem delu in je plačilo za ves vloženi trud, ki ga opravljamo kot prostovoljci. To nam da misliti, da pri nas še obstajajo posamezniki in ustanove, ki cenijo humanost in prostovoljstvo. V decembru bomo s KS sodelovali pri aktivnostih, ki jih pripravljajo v tem mesecu. Med božičem in novim letom bomo obiskali bolnike, k vsaki hiši v vasi prinesli naš koledar in popisali članstvo. Tako bomo zaključili naše delo v letu 2006. Vsega tega dela ne bi mogli izvesti, če nam ne bi pomagali donatorji, občina, KS, organizacije in posamezniki pa tudi sami s svojim finančnim prispevkom. Zato vsem, ki nas kakorkoli podpirate in nam pomagate, iskrena hvala. V imenu KORK Lipa in v svojem imenu želim vsem vesel božič in srečno, zdravo ter uspešno leto 2007. Liplanski krvodajalci na akciji V Radljah ob Dravi Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Na svetovnem festivalu praženega krompirja Melita OLAJ • Mali Rijtar " Sladko je vince in hladen je pir, toda najboljši je pražen krompir..." (Dušan Velkaverh) ... se je 2. septembra razlegala himna praženemu krompirju po belokranjskem letališču Prilozje pri Metliki. Tu se je zbralo nekaj tisoč ljubiteljev praženega krompirja iz Slovenije in še dvajsetih držav. V TD Lipa smo bili veseli, da smo bili povabljeni na prireditev, ki je posvečena krompirju, saj je langaš, s katerim se vsepovsod predstavljamo, prav tako iz krompirja. Da ne bi ostali izven konkurence, smo na tej prireditvi tudi mi pripravili pražen krompir in to na bučnem olju z bučnimi semeni. Zmanjkalo ga je, kot bi mignil, nato pa smo se posvetili samo naši specialiteti - langašu. Bili smo presenečeni, saj vrste kar ni in ni bilo konec. Kmalu se je vrsta čakajočih izpred stojnice preselila k našim fritezam, kjer so z zanimanjem opazovali, kako nastaja kvašena krompirjeva ocvrta jed, za katero še niso slišali. Vmes smo se tudi nasmejali, ker si niso mogli zapomniti ali pa pravilno izgovoriti besede langaš. Ime bodo verjetno do drugega festivala pozabili, ne bodo pa pozabili, da se drugo leto srečamo v Prekmurju, v beltinski občini, v "deželi krompirja." Vsega dobrega je enkrat konec in tako je bilo tudi z langašem. Šele, ko ga je zmanjkalo, smo ugotovili, da se že večeri in da se bo treba odpraviti proti domu. Utrujeni, toda z dobrimi občutki, smo se vrnili domov, misli pa so že begale v naslednje leto, kaj vse bo treba storiti za tako prireditev. Seveda to ni edina prireditev v letošnjem letu, kjer smo se predstavili z langašem. Pripravljali smo ga na Krumplovi noči in na folklornem festivalu v Beltincih. Turistično društvo je sodelovalo pri različnih prireditvah v vasi ali celo organiziralo določene aktivnosti. Tako smo spomladi ob materinskem prazniku z razstavo zaključili ročnodelski krožek. V aprilu smo skupaj z ostalimi društvi poskrbeli, da se je Lipa znebila vsemogočih odpadkov, ki so kazili izgled naše vasi. Ob prazniku Naša ekipa na prazniku praženega krompirja dela smo pripravili kresovanje. Avgusta smo sodelovali pri dnevu rekreacije občine Beltinci, vendar smo zaradi slabega vremena imeli bolj skromen obisk. Konec avgusta nas je čakala še pomoč pri pripravi in izvedbi občinskih iger, kjer sodelujejo vse KS iz naše občine. Po obisku v Metliki smo si za nekaj časa oddahnili od delovnega poletja. V jesensko zimskem času nadaljujemo z ročnodelskim krožkom, kjer ustvarjamo različne izdelke (vezenine, pletenine, kvačkanje) in spoznavamo tudi kakšne nove tehnike. Krožek bo potekal skozi cel zimski čas ob sredah. Če je kdo spregledal naše povabilo in se nam še želi pridružiti, je vedno dobrodošel. Same smo poskrbele tudi za adventno okrasje iz naravnih materialov, ki nam krasi naša stanovanja med prazniki. Izdelale smo ga na adventni delavnici 1. decembra. Listi na koledarju odletavajo kot listi dreves in kar prehitro nas je že v praznično hitenje ujel še zadnji mesec v letu, mesec praznovanj, obdarovanj in želja. Naj Vam v imenu TD Lipa in v svojem imenu praznike polepšam z naslednjo mislijo: " Srečno, zdravo in veselo naj Vam novo leto bo, da bi dobro se začelo in končalo prav tako! Novo z lepim naj Vas obdan, naj ves svet kot novo doživetje, kot cvet miru in prijateljstva žari." Neskončna vrsta ob naših fritezah Naslednje leto krompirjev festival v Beltincih Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA 14. mednarodna likovna kolonija IZAK Lipovci JoP • Mali Rijtar Na grobu ustanovitelja lipovske kolonije Izaka Horvata Pred štirinajstimi leti je domači slikar samouk oz. kot je rajši slišal: avtodidakt Izidor Horvat Izak povabil nekaj svojih slikarskih kolegov na svojo domačijo v Lipovce. In tako se je začelo. Mogoče je bil kdaj pa kdaj, ob začetnih začudenih in skeptičnih pogledih sosedov, krajanov in širše okolice, tudi sam v dvomih. A je bil prepričan, da dela prav in je vztrajal. Bil je pobudnik za ustanovitev društva, ki nosi ime Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci. Po pozno srednjeveškem slikarju Johannesu Aquila, doma iz kraja ob Muri, ki je v nekaterih cerkvah na tem področju pustil neizbrisen pečat - čudovite freske. Izak je ob številnih težavah in nerazumevanju okolice, tudi polenih pod noge, tudi kakšni svoji napaki, uspel kolonijo uveljaviti. Kljub svoji specifični trmi ali pa prav zaradi nje. Organiziral in vodil je 10 kolonij, v katerih je pečat pustila cela vrsta umetnikov, tudi tisti največjega slovesa: Jože Tisnikar, Dora Plestenjak, Nikolaj Beer ... Po deseti koloniji je žal omagal. A ljudem, ki so mu v teh letih pomagali, krajanom, ki so kolonijo in slikarje iz leta v leto lepše sprejemali medse, slikarjem, ki so v Lipovce čedalje rajši prihajali, ni bilo vseeno za usodo kolonije. Združili so moči, reaktivirali delo društva in nadaljevali z njegovim delom. Kolonijo so poimenovali po ustanovitelju: Likovna kolonija Izak Lipovci. Tako je bila kolonija letos v Lipovcih že štirinajstič. Člani društva so povečini le ljubitelji tovrstne umetnosti in predvsem prijatelji umetnikov, ki so dolga leta prihajali in še prihajajo med nje, zato so strokovne zadeve prepustili stroki, sami pa skrbijo za organizacijo. V društvu so v ta namen oblikovali poseben organ, tj. umetniški svet, ki ga tvorijo trije akademski slikarji Igor Banfi, Peter Vernik in Goce Kalajdžiski in skrbi za strokovne zadeve v zvezi s kolonijo. Vsi trije so zadnja leta tudi stalni udeleženci kolonije. Prekmurec Igor Banfi, ki ga je življenjska pot skupaj s svojo izbranko, tudi Prekmurko, sicer nekako ustalila v Ljubljani, je čustveno in nostalgično močno navezan na domači kraj. Peter Vernik, sicer Mariborčan, tudi predsednik tamkajšnjega društva likovnih umetnikov in obenem predsednik Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije, je slikar realist, poleg tega še tudi fotograf, grafik in oblikovalec. Naslikal, fotografiral in za tisk pripravil je že številne prekmurske motive, oblikoval je tudi logotip društva in kolonije. Goce Kalajdžiski, po rodu Makedonec, ki že dolga leta živi in dela v Šentjurju, ima v Prekmurju verjetno več prijateljev in znancev, kot jih ima povprečen Prekmurec. In ti trije so letos v Lipovce povabili še 8 drugih umetnikov. Tako so v letošnji 14. mednarodni likovni koloniji Izak Lipovci 2006 poleg njih sodelovali še Ferenc Masszi iz Szombatelya na Madžarskem, z lendavskega konca sta prišla Dubravko Baumgartner in Cvetka Hojnik, z mariborskega konca Metka Kavčič Takač, Polonica Petek in Lučka Falk, ki je v času kolonije tudi razstavljala v beltinskem gradu, iz Celja je prišel Dalibor Bori Zupančič ter s primorskega konca Milovan Valič. Umetniki v lipovski koloniji niso prebivali v komercialnih apartmajih oz. kakšnih domovih, kot je to nava- Del znanja je Igor Banfi prenesel tudi na najmlajše Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA da v drugih kolonijah, ampak so bili nastanjeni po domačijah v Lipovcih. Tako so se med sodelujočimi umetniki in njihovimi gostitelji stkale zanimive vezi in kontakti, ki ostajajo tudi po koloniji. Center dogajanja je bila domačija Hoheger v Lipovcih. Tu so se umetniki prehranjevali, se družili, nekateri tudi ustvarjali. Tu so bili deležni raznih kulinaričnih dobrot, kot so: bograč, juha v kruhovih lončkih, čili, omleta z zelenjavo, opečen kruh z jajci, mlečne kumarice, ... Drugi umetniki so delali ali na domačijah, kjer so bivali, ali v bližini Vučje jame, lipovskega jezerca ali v prijetnem ambientu gozdička za domačijo Luk. Tu so organizatorji ob koncu kolonije pripravili tudi priložnostna razstava nastalih del. Umetnine so bile razstavljene kar po drevesih, zanimiv sobotni popoldan pa so s krajšim programom popestrile še domače ljudske pevke. V svojem predavanju z naslovom Stensko slikarstvo Janeza Aquile je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Janez Balažic slikarjem, članom društva in drugim strokovno predstavil delo tega pozno srednjeveškega slikarja, po katerem društvo tudi nosi ime. Zelo zanimiv je bil tudi spust po reki Muri od Petanjec do Otoka ljubezni v Ižakovcih. Udeležencev je bilo kar za tri čolne, med potjo pa ni manjkalo dobre volje, glasbe in pesmi. Pa še vreme jim je bilo naklonjeno, saj se je kmalu po tem, ko so prispeli na cilj, ulilo kot iz škafa. Svojevrsten pečat je koloniji ob zaključku dal tudi Adi Smolar, ki je nastopil na družabnem srečanju ob koncu kolonije na igrišču v Lipovcih. Poleg njega je nastopila še domača mlada skupina Clockwise. V decembru je društvo pripravilo še eno razstavo nastalih del in ob tem izdalo katalog z reprodukcijami slik in podatki o avtorjih. Društvo bo z razstavo del iz kolonije gostovalo tudi v drugih krajih. Lipovska kolonija ne traja samo en teden, ampak se dejavnosti, povezane z njo, odvijajo skozi vse leto. Umetniki in člani društva na spustu po Muri. Udeleženci kolonije s predsednico društva: Igor Banfi, Metka Kavčič Takač, Cvetka Hojnik, Dubravko Baumgartner, predsednica društva Jožica Jakob, Dalibor Bori Zupančič, Goce Kalajdžiski, Lučka Falk, Peter Vernik in Ferenc Masszi. Bogato obložene mize in prijetno druženje na domačiji Hoheger. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Vedno večji poudarek ljudskemu petju Vera BEZJAK • Mali Rijtar Lipovske pevke na Državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pomislimo, kako so v preteklosti ljudske pesmi nastajale. Ljudje so trdo delali, vendar so se znali tudi veseliti. Vsakemu delu, pri katerem je sodelovala skupina ljudi (košnja, žetev, mlačva, česanje perja, ipd.), je vedno sledila pesem. Pesmi so tako tudi nastajale. Odsevale so človeka, njegove navade, praznovanje, šege, usode. Pesem je bila živ izraz ljudi, njihovega medsebojnega druženja, sproščanja, čustvovanja in pripadnosti. Slovenskim etnologom je uspelo veliko tega narodnega blaga poiskati. Dobro, da ne odnehajo, da iščejo še naprej. Hočejo več. Tudi nam, lipovskim ljudskim pevkam, je uspelo zbrati večje število kvalitetnih pesmi in jih tudi dobro zapeti. V zadnjih osmih letih intenzivnega nastopanja smo se že tretjič uspele uvrstiti na republiško tekmovanje in nastopanje na najvišji državni ravni. Začne se z območnim srečanjem ljudskih pevcev, nadaljuje z medobmočnim in nato še z republiškim srečanjem. V tem letu smo Lipovska ljudska pevka Katica Mesarič prvič v Ljubljani se udeležile območnega srečanja v Šalovcih 7. maja, medobmočnega 2. septembra v Šentilju in republiškega 4. novembra v Šmartnem na Pohorju. Nastope posameznih sodelujočih skupin spremljajo in ocenjujejo dobri in verificirani poznavalci ljudskega petja, kot so Branko Fuks, Urša Šivic in Bojan Knific iz Ljubljane. Republiško srečanje vedno posname tudi Radio Ljubljana za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki jo vodi Jasna Vidakovič. Oddaja je že bila na sporedu. Letos smo za srečanja izbrale lepo staro majniško pesem Nevesta že jemlje slovo. Ocenjevalcem je besedilo, melodija in najbrž tudi naše ubrano petje bilo všeč, da so nas pripeljali na republiško srečanje. Poleg tega smo v letu 2006 nastopile še na prireditvi Pozdrav pomladi v Vučji vasi v mesecu aprilu ter na 15. srečanju ljudskih pevcev in godcev v Mali Nedelji. V mesecu juliju smo nastopile na tradicionalni "Čajanki pod lipo" v Vadarcih, v avgustu pa na srečanju upokojencev Pomurja v Zg. Konjišču in 5. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. To zadnje srečanje nam je še posebej ostalo v lepem spominu. Naša Katica se je prvič zapeljala v Ljubljano. V prostem času smo ji delno razkazale naše glavno mesto, videla je Prešernov spomenik, Tromostovje in še veliko več je hotela videti. Na spominski sliki pred parlamentom je nasmejana in dobre volje. Novembra sta bila še dva nastopa, in sicer 10. novembra v Beltincih na dobrodelnem koncertu za zbiranje prispevka za boj proti raku in 15. novembra na koncertu KUD Manko Golar v Ljutomeru. V domači krajevni skupnosti smo pele pri pogrebnih in drugih mašah ter nastopile tako rekoč na vseh prireditvah: na velikonočni razstavi, na likovni razstavi, na prireditvi mladih rekrutov ob postavljanju mlaja, na proščenju pri lipovski kapeli, na beltinskem folklornem festivalu, na prazniku buč. Zapele bomo tudi v programu na srečanju starejših krajanov, pa tudi na božični večer v domači krajevni skupnosti pri obnovljeni lipovski kapeli v programu božičkove obdaritve vseh novorojencev zadnjega leta. Lipovske ljudske pevke želimo vsem vaščanom in občanom vse najlepše v letu 2007, predvsem pa veliko dobre volje in medsebojnega spoštovanja ter mnogo petja. Pojemo zato, ker s tem plemenitimo dušo in srce vsakogar, ki si tega želi. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Občina Beltinci bogatejša za novo društvo Renata FICKO • Mali Rijtar »Imaš svoj čopič, imaš svoje barve, nariši si svoj raj in vstopi vanj.« To so besede Nikosa Kazantzakisa. S svojimi barvami smo skupaj zarisali svoj raj. Leto 2006 je bilo leto idej. Na pobudo Andreja Lainščeka se je ekipa v sestavi Irene in Franca Poredoša Danila Lebarja, Cvetke Rengeo, Andrejke Zver in Tine Kur 28. maja 2006 udeležila desetega Kolesarskega maratona občine Tišina. Ni ostalo pri tem, ekipa se je večala in sledili so kolesarski maratoni v Moravskih Toplicah, Radencih, Ptuju, Beltincih, Puconcih in na sklepni prireditvi Slovenija kolesari, ki je bila v Šmarju pri Jelšah. V mnogih jutranjih urah letošnjega poletja smo s kolesom odkrivali čare Prekmurja in Prlekije. Z Andrejko Zver sva se v juliju podali na pot in v dveh dneh obiskali Mikroregijo Lenti, ki se deli na štiri področja in poleg mesta Lenti zajema 50 večjih oz. manjših naselij. Neokrnjena narava, številne kolesarske poti, tipična madžarska gradnja, številna jezera in želja po izzivih sta naju pripeljali tudi do področja Lendvadedes, znanega kot državno zaščiten gozdni rezervat. V to regijo se bomo vsekakor še vrnili, kajti vabi nas gozdna železnica ob reki Krki. Naši fantje so občasno trenirali na črno. Danilo in Feri sta se nekega popoldneva podala na Grad na Goričkem in se vrnila z obilico anekdot o grajskih duhovih. V avgustu smo med drugim obiskali sosednjo Hrvaško in v objektiv fotoaparata ujeli čarobnost vasice Sv. Martin na Muri, skozi Mursko Središče pa nadaljevali pot po prekmurski Ravnici. V času od 13. do 15. avgusta 2006 smo organizirali 1. slikarsko, kolesarsko, glasbeno, literarno, fotografsko in kulinarično kolonija. Zaključek kolonije smo obeležili s priložnostno razstavo nastalih del in kulturnim programom. Celotno dogajanje je zabeležil radio Murski val. Na OŠ Beltinci je sledila razstava nastalih del, izkupiček od prodaje smo namenili soboški porodnišnici. 5. oktobra 2006 je bil na ustanovnem občnem zboru sprejet sklep o ustanovitvi društva z imenom Društvo za kolesarstvo in umetnost Beltinci. Predseduje mu Franc Poredoš ob pomoči podpredsednice Andrejke Zver, v upravnem odboru deluje še blagajnik Igor Rous, tajnica je Renata Ficko ter člana Smiljana in Danilo Lebar. V nadzorni odbor so bili imenovani: Andrej Lainšček, Cvetka Rengeo in Darja Sever. Disciplinske ukrepe bo nadzorovala komisija v sestavi: Marko Jerebič, Tina Kur in Bojan Kučan. Kmalu pričakujemo odločbo UE M. Sobota o registraciji društva. Trenutno šteje društvo 31 članov, poleg kolesarske sekcije delujemo še na področju, literature, glasbe, slikarstva, kulinarike, gledališča, fotografije in filma. Program dela za leto 2007 je poln začimbnih dišavnic za popestritev vaših in naših življenj. Največji greh je, da v življenju obsediš. Mi zagotovo ne bomo obsedeli, imamo ideje in energijo, veselimo se sodelovanja z ostalimi društvi, občino Beltinci, drugimi občinami in krajevnimi skupnostmi. Objemimo leto 2007 s pozitivno energijo. Udeleženci kolonije Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Izlet KUD-a Melinci Jožica GRUŠKOVNJAK • Mali Rijtar Člani društva pred Erazmovim gradom Predstavniki KUD-a Melinci smo na pobudo ostalih članov sklenili organizirati izlet. Dajali smo predloge in se tako skupno odločili obiskati Postojno z okolico. Zbrali smo prijave, organizirali prevoz in za vodiča določili domačina Naceta Duha, ki službuje na Postojnskem. Lepega jesenskega jutra smo pred vaško dvorano pričakali avtobus, v katerega smo naložili pijačo in jedačo. Pot nas je peljala preko Mure do Maribora in po avtocesti proti Postojni. Med potjo smo se ustavljali, okrepčali s kavico in domačimi dobrotami. Pot smo nadaljevali do Postojnske jame, ki je znana po domovanju človeške ribice in sotočju treh rek. Tu so nas pričakali prijazni vodiči, ki so nam s svojim bogatim znanjem razkazali njene lepote in znamenitosti. Od tu smo se dobro razpoloženi podali proti Predjamskemu gradu, ki nam je prikazal način življenja v času med 12. in 16. stoletjem. Grad je najbolj znan po izrazito obrambni nalogi v drugi polovici 15. stoletja, ko je v njem živel viteški upornik Erazem. Erazem je pokopan na trgu v Pred- jami. Na njegovem grobu raste ogromna lipa, ki naj bi jo v njegov spomin zasadilo njegovo dekle. Ob tej lipi smo posedeli tudi mi in s pomočjo našega pevskega zbora zapeli nekaj pesmi, katerim so prisluhnili tudi ostali obiskovalci. Ker se je dan že prevesil v popoldan, smo se odpravili na kosilo, od tam pa še na letališče Brnik. Tu se nam je porodila ideja o obisku romarskega središča na Brezjah. Ogledali smo si prečudovito cerkev in njeno okolico, se potem še okrepčali in se navdušeni nad preživetim dnem odpravili proti domu. V veselem vzdušju, prežetim s petjem, je čas hitro minil. V poznih nočnih urah smo se polni čudovitih vtisov vrnili domov. Takih izletov bi želeli v bodoče organizirati še več, seveda v okviru denarnih zmožnosti, saj nas ti še bolj povezujejo in zbližujejo. Ogled postojnske jame Z zlatom in srebrom iz Malte Tamara ANDREJEK • Mali Rijtar Ženski akademski pevski zbor Vugaš iz Murske Sobote se je med 09. in 15. novembrom tega leta udeležil Mednarodnega zborovskega tekmovanja in festivala na Malti (The Malta International Choir Competi- tion and Festival). Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom malteškega Ministrstva za turizem in kulturo in nemške organizacije Interkultur Foundation, ki prireja tekmovanja in dejavnosti Musica Mundi. Sodelovali so zbori iz Kitajske, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Izraela, Malte, Poljske, Rusije, Švedske in me kot predstavnice Slovenije, vsega skupaj 19 zborov. Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA Skupinska slika z zlatim priznanjem Zbori so se potegovali za bronaste, srebrne in zlate diplome v 10 kategorijah, ki so zajemale razpon od sakralne glasbe za otroške in mešane mladinske zbore, sakralne glasbe za ženske, moške in mešane zbore, preko posvetne glasbe za odrasle zbore do folklore. Ocenjevanje je bila domena šestčlanske mednarodne strokovne žirije, ki so jo sestavljali Gary Graden iz Švedske, Maria Frendo iz Malte, Karmina Šilec iz Slovenije, Andre J. Thomas iz ZDA, prof. Joseph Vella iz Malte in Sir David Willcocks iz Velike Britanije. Naš zbor je nastopil v dveh kategorijah v soboto, 11. novembra. Najprej smo se predstavile s sakralno glasbo. Pele smo v baročni cerkvi Sv. Dominika v Valletti, v kategoriji pa smo nastopile s sledečimi pesmimi: Damijan Močnik: Blagri, Zoltan Kodály: Ave Maria, Knut Nystedt: Sök Herren in Miklós Kocsár: Salve Regina. V soboto popoldne pa smo nastopale še s folklornim programom, sestavljenim iz naslednjih pesmi: prir. Gustav Gonza: Dvanajst dikeu se je kopat šlo, prir. Radovan Gobec: Ne óuri, ne sejaj, prir. Matija Tomc: Aj, zelena je vsa gora, prir. Jakob Jež: Igraj kolce in prir. Pavle Merku: Čarni kus II in Čarni kus I. Tekmovanje za to kategorijo pa je potekalo v dvorani MITP gledališča v Valletti. V nedeljo smo se najprej udeležile maše v eni izmed številnih mal- teških cerkva, kjer smo sodelovale pri obredu s sakralnimi pesmimi. Popoldne pa je potekala zaključna ceremonija podelitve priznanj in zaprtja festivala v Mediteranskem konferenčnem centru v Valletti. Komisija je podelila 7 trofej zmagovalcem kategorije, kar je pomenilo, da je zbor zbral število točk, potrebnih za zlato diplomo (najmanj 20,49 točk) in imel med vsemi zbori kategorije, ki so še dosegli zlato diplomo, najvišje število točk (maksimum 30 točk). Zmagale smo v kategoriji sakralne glasbe, v kateri so tekmovali še trije različni zbori, ne le ženski, ter tako ponesle s sabo domov trofejo - keramično skulpturo, delo priznanega malteškega kiparja Paula Habera. V folklorni kate- goriji pa smo prejele srebrno plaketo in s tem dosežkom zaokrožile nepozabni tekmovalni vikend na Malti. Projekt tekmovanja in njegova izvedba, to je udeležba, je in še vedno pomeni izreden finančni zalogaj za naš zbor. Med donatorskimi sredstvi, ki smo jih zaenkrat prejele in ki še zdaleč ne zadoščajo za izravnavo dolga, moramo in želimo navesti ter se zahvaliti Občini Beltinci, ki je prispevala vsoto za eno izmed pevk, ki izhaja iz te občine, Občini Turnišče, ki nam je omogočila izvedbo koncerta pred odhodom na Malto, gospodu Janku Kikecu iz Motovilcev, podjetju Smartcom iz Ljubljane, Obrtni zbornici Gornja Radgona, Nafti Lendava, podjetju Strip's, gospodu Padarju, Komunali Murska Sobota, Agroservisu Murska Sobota, studiu Foto Mojca, Avtohiši Škafar, gospodu Zvonimiru Kolmanku, MIR-u, ARCONT IP d.o.o., Gomboc s.p., gospodu Štefanu Bunderli, podjetju ERINOX, Motelu Čarda, MB 95 inženiringu, gospe Majdi Šiftar. Na koncu bi želele izraziti upanje, da se nam, glede na to, da smo bile edini zbor iz Slovenije in ker je letošnje leto Leto kulture, dodelijo sredstva, ki smo jih navedle pri razpisu MOMS za sofinanciranje mednarodnih projektov, saj smo na Malti v prvi vrsti promovirale domači kraj in občino ter celotno državo. Nastop beltinske skupine Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA 50-letnica društva gluhih in naglušnih Pomurja Marija ZVER • Mali Rijtar Skupina nagrajenih Društvo gluhih in naglušnih Pomurja je v mesecu avgustu praznovalo pomemben jubilej - petdesetletnico svojega plodnega dela. Ob soboški gramoznici (soboško morje) se je v Ribiškem domu zbralo veliko članov in povabljenih gostov iz Pomurja in vse Slovenije. Delo društva, ki sega v daljno leto 1956, je predstavil sedanji predsednik, gospod Karel Maček. Poudaril je velike zasluge njihovih prednikov, ki so pri delu kljub pomanjkanju denarja znali in zmogli v društvo povezati gluhe in naglušne osebe in jim pomagali pri vključevanju v delovno in socialno okolje. Sedanji prostori, v katere so se preselili leta 1995, so postali zbirališče članov, kjer dobijo vso pomoč in nasvete. Žal pa se društvo srečuje s finančnimi težavami, saj se finansira iz članarine in dotacije Zveze gluhih in naglušnih Slovenije. Zato velja vsa pohvala sekretarju gospodu Branku Gornjecu, ki opravlja delo prostovoljno in vestno skrbi za izobraževanje in novosti, ki jih posreduje svojim članom. Največ posluha zanje ima murskosoboška občina, ki jih ves čas finančno in tudi moralno podpira in z njimi zelo dobro sodeluje. Žal pa se nekatere občine obnašajo do njih zelo mačehovsko in ne čutijo nobe- ne odgovornosti (so pa nekatere svetle izjeme). Srečanja se je udeležil tudi podpredsednik Zveze gluhih in naglušnih, gospod Franc Kos, ki je članom čestital ob obletnici. Želel jim je veliko uspehov pri delu z željo, da se izpolnijo obljube, izrečene na državni proslavi v Beltincih (gradnja avtoceste in boljša povezava). Opozoril je na komunikacijske ovire, ki jih imajo gluhi pri svojem vsakdanjem vključevanju v normalno življenje. Prav zato so velikokrat potisnjeni na rob družbenega dogajanja in osamljenosti. Bil bi skrajni čas, da se poskrbi za znakovni prevod, saj jim je to dano z ustavo. Žal se v praksi to ne uresničuje. Društvo gluhih in naglušnih je zelo aktivno na športnem področju, kjer dosegajo lepe uspehe. Njihov član Damjan Šebjan je tudi član državne reprezentance gluhih in naglušnih v košarki, ki je lansko leto osvojila srebrno medaljo. Zelo so ponosni na njihove uspehe v drugih športnih panogah, o čemer pričajo številna priznanja. Prav tako skrbijo za izobraževanje svojih članov, zato veliko skrb posvečajo najmlajšim in so zanje organizirali tečaj znakovnega jezika in računalništva. Za člane pripravljajo letovanja in izlete, najmlajše pa vsako leto v decembru obiščejo dobri možje in jih obdarujejo. Vsem gluhim članom so preskrbeli telefakse ali mobilne telefone. V treh cerkvah so postavili indukcijske zanke, da naglušni lahko spremljajo verske obrede. Ob tej priložnosti so podelili zahvalne listine, ki so jih prejeli: - Mestna občina Murska Sobota - Zveza gluhih in naglušnih Slovenije - dosedanji tajniki in predsedniki društva - športnik Damjan Šebjan - prevajalka znakovnega jezika Mirana Žnidarič. Bogat kulturni program so pripravile ljudske pevke iz Dokležovja, folklorna skupina OŠ Beltinci Veseli Marki in člana društva, gospa Lidija Feher in Damjan Šebjan (pantomima). Voditeljica in organizatorka kulturnega programa je bila Marija Zver. Srečanja so se udeležili tudi člani in predstavniki drugih društev iz Slovenije, ki so se s člani družili v pozno popoldne. Vsi pa so na svoje domove odhajali dobre volje in veseli, da so skupaj preživeli lep dan. Gospod direktor, ne razumem, kako to, da vlada potroši toliko milijard, ko pa jaz nimam prebitega tolarja! Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA 20 let skupine za samopomoč žena z rakom dojke v pomurski regiji Marija ZVER • Mali Rijtar " Pokrajina in ljubezen, nedoločljiv nemir, vznemirja me, privlači, tu ima govorica svoj zven, tu sem doma. (Ivan Minatti) In v tej prelepi pokrajini so doma pridni in delovni ljudje, ki se znajo razveseliti, sprejeti goste od vsepovsod in jim na široko odpreti vrata v prijazne domove in tudi v svoja srca. Prav to se je zgodilo 10. junija v hotelu Lipa v Lendavi, kjer se je zbralo več kot 160 ljudi, seveda največ žena. Pomurska skupina za samopomoč žena z rakom dojke je praznovala častitljiv jubilej - 20. letnico svojega obstoja. S ponosom lahko zapišem, da je ena najstarejših skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila 13. junija 1986, takoj za ljubljansko skupino. Skupina deluje pod okriljem Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ki jo vodi izredno prizadevna predsednica, prim. Marija Vegelj-Pirc, dr. medicine. Svoje bogate izkušnje razdaja vsem skupinam in jim strokovno pomaga. Bili smo zelo veseli in počaščeni, ker se je udeležila našega srečanja v Lendavi. Hotel Lipa s svojim prijaznim osebjem je gostil udeležence, tudi članice drugih skupin iz vse Slovenije, ki so bile očarane nad lepotami naše pokrajine, saj so v tem koncu Slovenije bile nekatere prvič, verjetno pa ne zadnjič. Prostovoljka koordinatorica pomurske skupine, ga. Marija Vugrinec, je v času svojega delovanja znala združiti članice z levega in desnega brega Mure. V skupino je pripeljala številne strokovnjake, ki pomagajo članicam. Naše žene so zelo vesele vsakoletnega srečanja v Cankarjevem domu in izleta po Sloveniji. Srečujejo se enkrat mesečno. Do nedavnega jim je prostore prijazno nudila bolnišnica v Murski Soboti, sedaj pa se srečujejo v župnišču v Murski Soboti, kjer jim je svoje prostore prijazno ponudilo župnišče pod vodstvom domačega župnega upravitelja g. Martina Horvata. Kljub svoji bolezni se znajo poveseliti, ob praznovanju rojstnih dni veselo zapojejo in vnašajo v delo skupine mnogo optimizma in dobre volje. V teh 20 letih je bilo v skupini mnogo vzponov in padcev, ki pa so jih s skupnimi močmi in dobro voljo znale, zmogle in uspele preseči. Zelo vesele bi bile, če bi se v skupino vključile tudi tiste žene, ki svojo bolezen in strahove skrivajo globoko v svojem srcu in nimajo dovolj moči in volje, da bi o bolezni spregovorile. Prav to pa je namen skupine, ki želi vsaki bolnici pomagati tako, kot je to zanjo najboljše. Tako kot pravi pesnik Tone Pavček: " Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamorkoli že greš, vse poti je treba na novo začeti..." Zato je prav, da se o tej zahrbtni bolezni več govori in piše, kajti zavedati se moramo, da se bomo z njo soočali tudi v prihodnosti. Pomembno je, da smo ozaveščeni, saj se bomo tako lažje spopadli z njo in pomagali tudi drugim. Pomoč drugim pa je poglavitna naloga vsake skupine. In prav zaradi vsega tega ima naša pomurska skupina še posebno mesto in želimo si, da bi bila še bolj prepoznavna tudi izven naše pokrajine. Pokrovitelj našega srečanja je bila Občina Lendava in njen župan mag. Anton Balažek je v svojem nagovoru pohvalil delo skupine in ji zaželel še veliko uspehov. Srečanja se je udeležila tudi poslanka ga. Maria Pozsonec in prisotne pozdravila v slovenščini in madžarščini. Vsi gostje so bili presenečeni nad tako številčno udeležbo in dobro pripravljenim programom. Tako so navzoče pozdravili številni gostje: Slovenka leta, prim. Mojca Senčar, ki je bila tudi sama operirana pred 25 leti, predsednica Evrope Donne, - ga. Milka Kavaš, ki se je pred kratkim sama soočila s to boleznijo, - g. Martin Horvat, župnik iz Murska Sobote, - ga. Erika Zelko, dr.med., vodja ZD v Beltincih, - predsedniki drugih občin in skupin. Najbolj zaslužni so prejeli priznanja, ki jim jih je v imenu organizatorja podelila prim. dr. Marija Pirc-Vegelj. Prejeli so jih: - Pomursko društvo za boj proti raku; prevzela ga je dolgoletna članica ga. Hela Sreš - sedanja koordinatorica skupine, ga. Marija Vugrinec - Zdenka Škrilec, v.m.s., ki je skupino vodila do sedaj Pogled na obiskovalce v dvorani Hotela Lipa v Lendavi Mali rijtar - december 2006 DRUŠTVA psihiatrinja Nikica Stegmueller, ki je bila pobudnica in ustanoviteljica skupine za samopomoč v Pomurju - psihiater dr. Jože Magdič, strokovni vodja skupine, ki s svojim optimizmom in dobro voljo vnaša v skupino vedrino in mir in je njen duhovni oče. V kulturnem programu, ki ga je vodila in povezovala Marija Zver, so nastopali: 1. Ženski pevski zbor medicinskih sester in tehnikov Pomurja, ki ga uspešno vodi ga. Anka Suhadolnik, 2. etno skupina Langa iz Beltinec 3. Ljudske pevke iz Dokležovja in 4. Veseli Marki, skupina plesalcev in glasbenikov iz OŠ Beltinci pod vodstvom ga. Jelke Breznik. Vsi nastopajoči so s svojim nastopom navdušili zbrane in prav gotovo jim bo ostal še dolgo v lepem spominu. Za domače prekmurske dobrote so poskrbele prizadevne članice skupin, ki so pripravile unikatne spominke - lončen srček z napisom in kvačkan metuljček. Res, izvirno in enkratno! Hvala jim! Za dobro voljo in poskočne viže je poskrbel Leon Kuzma iz Dokležovja, ki je vodil tudi srečelov; mislim, da so bili tudi dobitki zanimivi. Vsi udeleženci našega srečanja so odhajali domov polni lepih vtisov, veseli in zadovoljni, da so se družili in kljub bolezni preživeli dan, ki ga ne bodo pozabili, saj nas je vse vodila misel: VEDROST IN VESELOST STA SONCE, POD KATERIM VSE USPEVA. Vsi mi, ki smo sodelovali pri organizaciji prireditve, pa smo bili zadovoljni, da smo svojo nalogo dobro opra- vili in osrečili zbrane. "Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili vsaj kdaj komu tudi vir veselja. In ni težko." To so besede našega rojaka dr. Antona Trstenjaka in so prav gotovo večne, kot je večen on, ki je o človeku znal in zmogel napisati toliko lepih resnic. Biti človek, vedno in povsod, še posebno pa med ljudmi, ki potrebujejo pomoč, to naj bo tudi vodilo vnaprej vsem, ki bodo delali v skupini za samopomoč. Zato ne hitimo, ne hlastajmo samo po materialnih dobrinah, kdaj pa kdaj se tudi ustavimo. " Zaustavimo kdaj svoj korak, ozrimo se okrog, zazrimo se v dan, ki ga živimo." Rudi Kerševan Od leve: Albina Gornjec Marija Vegelj - Pirc, Marija Vugrinec, Jože Magdič Marija Zver UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zaključil se je mandat v Svetu KS Bratonci Martin VIRAG • Mali Rijtar V jeseni leta 2002 smo se poleg nekaterih drugih pogumnih Bratončarjev odločili za kandidaturo v Svet krajevne skupnosti tudi: Štefan Jerebic, Jože Kolar, Venčeslav Smodiš, Mirko Sraka, Martin Virag in Andrej Vöröš. Uvrstili smo se in bili smo ponosni na to. Večina nas je sicer vedela, kaj nas čaka, toda že po prvi seji smo spoznali, da bomo morali svoj dolg do vasi in tistih, ki so nam zaupali, tudi pošteno odslužiti. Po nenapisanem pravilu, da naj bo predsednik tisti, ki je dobil največ glasov, bi to mesto moral prevzeti Dušan Legen. Sam se je tej funkciji odpovedal, kot tudi Venčeslav Smodiš. Kot tretje uvrščeni sem bil pripravljen, da svoj dolg do okolja, v katerem živim, tudi odslužim. Mesto podpredsednika Sveta KS je zasedel Venčeslav Smodiš. Zavedali pa smo se, da bo delo Sveta KS Bratonci precej odvisno od ustanovitve odborov, ki so lahko stalni ali pa občasni za posamezne akcije. Odbor za družbene dejavnosti je bil imenovan v sestavi: predsednik Dušan Legen in člani Emilija Sraka, Gena Virag, Marijana Sabotin, Andrej Voroš, Roman Klemenčič. Odbor za komunalo in infrastrukturo: predsednik Mirko Sraka, čla- ni pa Jože Kolar, Janči Ščančar, Alojz Marič. Začeli smo z deli. Najprej smo opravili inventure in pripravili program za naslednje leto. Samoprispevek nam je potekel, toda v Občini Beltinci je bil uveden Odlok o nadomestilu za zazidana stavbna zemljišča. Sredstva tega odloka naj bi bila last KS in naj bi nadomestila sredstva samoprispevkov KS. Po pravilu, da je delo KS uspešno, če je uspešno delo društev KS, smo v tem mandatnem obdobju med društva razdelili kar 3.194.000,00 SIT (prvo leto zaradi dolga predhodnega leta kar 1.929.000,00 Bratonci na razglednici Mali rijtar - december 2006 UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Podelitev priznanja za najbolj urejeno domačijo v Bratoncih - družina Cigut SIT), vendar pa se je ta znesek iz leta v leto zmanjševal, tako da smo v letu 2006 razdelili le še 450.000,00 SIT (od tega 250.000,00 PGD za nakup opreme). Druga naša naloga je bila ureditev pokopališča, saj je stara vežica sredi pokopališča razpadala, veter je odkrival streho. Stvari smo hoteli rešiti celovito, zato smo pogodbeno najeli arhitektko za ureditev okolja, go. Alenko Šumak. Ker pa denarja ni bilo dovolj, smo na zboru vaščanov sprejeli sklep, da bomo v ta namen pobirali 10.000,00 SIT (v desetih obrokih). Druga naša večja naloga je bila dokončanje kapele - izgradnja klopi, ki smo jih zopet sofinancirali vaščani. V letu 2005 smo pridobili tudi soglasje vaščanov za izgradnjo nove ulice za vaško gasilskim domom in za izgradnjo asfaltnega rokometno košarkarskega igrišča, igrišča za odbojko na mivki in otroškega igrišča. Tako smo lahko naročili projekte za izgradnjo električnega omrežja in ureditev športno rekreativnega centra. V letu 2005 smo uspeli izgraditi le ulico (makadamska cesta), spomladi 2006 pa smo položili električne kable in napeljali vodovodno omrežje. Željo, da bi tudi mladi in otroci dobili primerna igrišča in igrala, smo začeli uresničevati že leta 2004, ko smo skupaj z županom Občine Beltinci dali v proračun za obdobje 2005-2006 možnost porabe pridobljenih sredstev za nadomestilo stavbnih zemljišč tudi za druge namene. Tako smo za Dan Bratonec, 09. in 10. septembra, lahko objekte predali svojemu namenu. Poleg tekočih stroškov (elektrika, razna goriva, zavarovanja, žarnice, popravila kosilnic, sejnine in nagrade, cvetje za ureditev vasi itd...) smo porabili denarna sredstva še za: društva ...........................3.194.000,00 SIT vzdrževanje poti .................1.915.000,00 SIT vzdrževanje ulične razsvetljave ...... 3.530.000,00 SIT ureditev pokopališča .............2.984.000,00 SIT tlakovanec pred cerkvijo in klopi.... 2.415.000,00 SIT pot za domom .....................1.126.000,00 SIT vodovod ..........................1.200.000,00 SIT vrtec Lipovci............................960.000,00 SIT projekti ŠRC .......................395.000,00 SIT klima v mrliški vežici...................225.000,00 SIT igrala na otroškem igrišču.............1.018.000,00 SIT rokometno košarkarsko igrišče .. .15.600.000,00 SIT Na žalost pa smo morali tudi odpisati kar za 836.000,00 SIT zapadlih terjatev za vodovod in kabelsko televizijo. Da pa smo lahko bili tako uspešni, smo morali prispevati tudi krajani Bratonec. Tako smo organizirali zbiranje prostovoljnih prispevkov (17 pobiranj, kar so opravili člani Sveta KS Bratonci) in zbrali smo: za pokopališče.............................1.535.000,00 za klopi za kapelo......................709.000,00 krajani Bratonec s prostovoljnimi prispevki...................469.000,00 prireditev Dan Bratonec s prispevki..................................240.000,00 razni donatorji.........................360.000,00 Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da smo v tem mandatu gradili v vasi tudi plinovod in smo imeli s tem kar nekaj problemov, da smo istočasno položili precej cevi za kabelsko televizijo, da smo organizirali vaške igre Občine Beltinci in na njih tudi vsa leta sodelovali, da smo člani Sveta KS organizirali tudi vsakoletno praznovanja ob 8. marcu in materinskem dnevu in da smo skupaj z društvi KS organizirali tudi Dan Bratonec, praznovanje ob postavitvi mlaja ob 1. maju in vstopu Slovenije v EU. Kot sem že prej omenil, je krajevna skupnost uspešna kot so njena društva, zato ne morem mimo tega, da bi se poleg tega, da se zahvalim vsem članom Sveta KS Bratonci in njihovim družinam (posebno soprogam), lepo zahvalil tudi vsem zanesenjakom, ki delujejo v PGD Bratonci, v KUD Štefan Kűjar, v TD Bratonci kot tudi vsem, ki se že vsa leta trudijo z organizacijo NK Bratonci. Na koncu naj zaželim novemu Sveta KS Bratonci uspešno delo v njihovem mandatu, vsem krajankam in krajanom Bratonec pa zdravo, srečno in uspešno leto 2007! Blagoslovitev doma krajanov v Ižakovcih Marjan ZVER • Mali Rijtar V Ižakovcih je bilo v mesecu juniju zelo slovesno. Blagoslovili smo Dom krajanov, v katerem posebej izstopa dvorana, ki je ena izmed največjih v občini in širši okolici. Pomembna je zaradi prireditev, ki se odvijajo in bogatijo kulturni utrip vasi in celotne občine. Dom krajanov je tistega lepega, toplega sobotnega dopoldneva prišlo predat svojemu namenu kar veliko število domačinov in tudi gostov. V povorki, ki smo jo organizirali, so sodelovala prostovoljna gasilska društva Občine Beltinci, Društvo ljubiteljev konj Mura, Bakovska godba na pihala in mažuretke iz Bakovec. Sveto mašo je vodil župnik Alojz Benkovič, slavnostni govorniki, med njimi tudi župan Milan Kerman, ki je skupaj z menoj prerezal trak, pa so povedali kar precej spodbudnih besed in pohvalili to našo skupno pridobitev. Istočasno je bil blago- Mali rijtar - december 2006 UTRIP IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI slovljen tudi sv. Florjan, zaščitnik gasilcev in gasilske garaže. Kulturni program je pripravilo Društvo za izobraževanje "Lógos" Ižakovci, sodelovali so še zbori Društva za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci in PGD Ižakovci, program pa je povezoval Vlado Pejčič. Po kulturnem programu je sledilo družabno srečanje in zabava z an- samblom "Skok". Vabimo Vas, spoštovane občanke in občani, da nas počastite z Vašim cenjenim obiskom v našem novem domu, ko boste prihajali v Ižakovce. Naši otroci - naš ponos Prerez traku ZAVODI OŠ Beltinci - kulturna šola 2006 Jelka BREZNIK • Mali Rijtar Spomladi 2006 je bil objavljen natečaj Zveze kulturnih društev Slovenije in Društva za razvoj in varovanje GEOSSA v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti "Kulturna šola 2006". Na razpis se je prijavila tudi OŠ Beltinci. V svojem predlogu je predstavila svojo kulturno dejavnost na šoli. Predloge (teh je bilo 31) je najprej obravnavalo 12 regionalnih komisij in izbrale so po eno šolo iz vsake regije. Posebna komisija na državnem nivoju pa je potem izbrala udeležence zaključne prireditve, ki je bila 27. oktobra 2006 v geometričnem središču Slovenije na Slivni pri Vačah nad Litijo. Priznanje kulturni šoli Plaketa in spominsko darilo Zveze kulturnih društev Slovenije Nominiranih skupin je bilo 16 in predstavile so se s programom, ki so ga budno spremljali mentorji: Črt Sojar Voglar - gledališče, Zlatko Rudolf - likovna umetnost, Bogdan Novak - literatura, Mojca Kolenc - gledališče in Marija Makarovič - varovanje kulturne dediščine. Beltinsko OŠ so po odločitvi komisije zastopali folklorniki "Veseli Marki" s svojimi muzikanti, ki s tako velikim veseljem in požrtvovalnostjo ohranjajo kulturno dediščino in bili so ob koncu prireditve najbolj ponosni in zadovoljni, saj je bila nji- hova šola razglašena za "Kulturno šolo 2006". Ob iskrenih čestitkah velike večine prisotnih so se domov vrnili z zastavo, plaketo, priznanjem in veliko kopijo situle. Na Slivno jih bodo vezali prijetni spomini na prijazne in požrtvovalne organizatorje, prelepo naravo, spoznanje, da so bili v geometričnem središču Slovenije, na nove prijatelje in ljudi, ob katerih so spoznali, kako cenijo njihovo delo. In kaj bi bilo lahko lepšega za mladega odraščajočega človeka, izpostavljenega številnim "moder- Mali rijtar - december 2006 ZAVODI nim" izzivom kot spoznanje, da so pomembne tudi korenine ... Pomembnost prireditve in vrednote kulturnega udejstvovanja mladih so s svojo prisotnostjo potrdili direktor JSKD Republike Slovenije gospod Igor Tršar, predsednik ZKOS gospod Franci Pivec, gospod Marjan Pungartnik in še nekateri. Iskrene čestitke z vsem spoštovanjem in priznanjem, mladi folklorniki in muzikanti! Le tako naprej! Je pa to priznanje vsekakor velika spodbuda za vseh 98 mladih plesalcev in muzikantov, ki v letošnjem šolskem letu plešejo in tudi na druge načine ohranjajo ljudsko izročilo v 4 skupinah na šoli. Devetletka na podružnični šoli v Dokležovju Metka BEHEK • Mali Rijtar Otroci pri igri Prstne lutke v predstavi No, pa jo imamo. Devetletko namreč. Osemletka se je s šolskim letom 2005/06 iztekla. Vsaj za nekaj časa pa se je izteklo tudi obdobje čistih oddelkov na naši šoli. Zaradi pomanjkanja otrok imamo samo dva kombinirana oddelka, to je prvi in drugi razred ter tretji in četrti razred. Oddelka pa sta zelo številčna. Tako, brez bojazni, otrok nam za zdaj še ni zmanjkalo, saj jih šolo obiskuje skupaj 37. Še enkrat lahko rečem: "Pa jo končno imamo". Po vseh dogovorih, prošnjah, prepričevanjih, dokazovanjih, da je res potrebna, čudoviti otvoritveni slovesnosti letošnjega marca, klicu inšpektorjev in ustavitvi nadaljnjih aktivnosti ter preprečitvi uporabe!? imam v rokah dovoljenje, uradno, pristno, nepreklicno, da jo lahko uporabljamo: NAŠO TELOVADNICO seveda. Še veliko otrok bo razveseljevala s športno vzgojo, ne samo s kulturnimi dogodki, takrat, ko vreme pokaže svoje zobe in je razred le bledo nadomestilo za športne aktivnosti. Žal ne vseh, saj so mnogi prej končali šolanje v Dokležovju. A saj prihajajo novi rodovi. Upamo le, da številčnejši. Zato vsem, ki ste se kakorkoli trudili, da jo imamo (KS Dokležovje, Občina Beltinci, Srečko Horvat in ostali, s katerimi nisem osebno sodelovala), iskrena hvala v imenu kolektiva naše šole in seveda učencev. Obljubim, da bo služila svojemu namenu in da jo bomo uporabljali. Z letošnjim letom se je tudi zame pričela velika sprememba. Do sedaj sem 28 let učila 4. razred osemletke, sedaj pa učim kombinirani oddelek tretjega in četrtega razreda devetletke. Zalogaj novosti je bil kar obsežen. A to, da sem se vsa leta sproti seznanjala z novim programom in kombinacijo, mi je zelo olajšalo prehod. Pa tudi sama naša organizacija nam ponuja veliko možnosti, tudi samostojnega dela. Učenci so s seboj že prinesli določena vedenja in znanja in organizacijo pouka ni bilo pretežko izpeljati. Tako, da naši učenci niso prikrajšani pri pouku, saj smo delo tako organizirali, da v oddelku poučujejo tudi drugi učitelji. Z dodatnimi urami in zamikom smo zadovoljni vsi, tako učenci, starši in učitelji. Organizacija pouka v kombiniranem oddelku pa od učitelja terja maksimalno obremenitev ves čas pouka, po pouku pa še veliko dela s pri- Izdelki iz papirja in kartona Prostorsko oblikovanje kraja Mali rijtar - december 2006 ZAVODI pravami na sam pouk, organizacijo kombiniranih ur in izdelavo didaktičnega gradiva za kvalitetno izvedbo pouka. Veliko časa potrebujemo tudi za načrtovanje preverjanja in ocenjevanja. V tretjem razredu je to še vedno v celoti opisno, v četrtem se opisni oceni pridruži še številčna v prvem polletju, v drugem ostane samo številčna z ustno obrazložitvijo. Dve ocenjevalni obdobji sta in nista novost. Starejši se še spomnite, da smo dolga leta imeli prvo in drugo pollet- je. Število ocen pa se čez vse leto ni spremenilo. Ah je to za otroke in njihovo znanje boljše ali ne, bo pokazal čas. Ostali so tudi vsi posebni dnevi, pridružil se jim je še tehniški dan. Na našem tehniškem dnevu smo obdelovali papir in karton ter prostorsko oblikovali naš kraj. Učenci so pri delu uživali in ob koncu so se kar igrah z avtomobilčki, vlakom, avtobusom in vsemi ostalimi izdelki. Ko delo teče sproščeno in je končni izdelek kvaliteten ter cilji doseženi, sem najbolj zadovoljna. Takrat je moj trud pri pripravi poplačan. Na našem prvem kulturnem dnevu pa smo izdelali prstne lutke in odigrali predstave. Morali bi videti, kako ustvarjalni so bili otroci pri igri. Tako vsakdanjike popestrijo taki lepi dnevi, kjer pridejo do izraza tudi druge učenčeve sposobnosti. Z uspehi na teh področjih pa marsikomu zraste pozitivna samopodoba. Ta pa je potrebna za nadaljnje delo in kvalitetno življenje. Utrinki iz enote Beltinci Metka BEHEK • Mali Rijtar V začetek šolskega leta smo zakorakali s spoznavanjem različnih športnih zvrsti, v katere smo vključili tudi zunanje sodelavce. Nogometna ekipa staršev in zaposlenih Otroci so navijali Ob prazniku otrok - v tednu otroka - so otroci uživali v različnih dejavnostih, ki smo jih pripravili strokovni delavci in zunanji sodelavci. Mlajši smo prevažali buče Sejem otroških izdelkov Mali rijtar - december 2006 ZAVODI Cvrtje langaša s pomočjo članic TD Beltinci Nastala je slika velikanka Svet staršev enote je s pomočjo strokovnih delavcev pripravil NOČ ČAROVNIC. Pripravili smo delavnice, v katerih so otroci s pomočjo staršev čistili, izrezovali in barvali buče. Ob vsem tem smo se okrepčali s "pajanim krüjon", sadjem in pečenim kostanjem. Na koncu smo na ognju zakurili čarovnico. V okviru celoletnega projekta enote "V NAŠEN KRAJI JE LIPAU", smo za dedke in babice pripravili skupno srečanje v beltinskem GRADU. Dogajanje je bilo popestreno z zunanjimi sodelavci. Gospa Marija Horvat in člani društva "DIMEK - ljubitelji starih koles", so nam predstavili življenje na gradu nekoč. Za zabavo je poskrbel Anjin dedek s harmoniko. Člani društva s starimi kolesi. Dedki in babice z vnuki in vnukinjami. OTROCI SO POVEDALI: - GROFICA JE BILA V GRADI. - POVEDALI SO NAM, KA MOREMO PUNO VINA PITI. BILI SO KOLESARJI. - ŠLI SMO GLEDAT OD GROFICE SOBO, BILA JE MALA. - K GROFICI SO PRIŠLI HLAPCI. PRIPELALI SO SE S STARIMI BICIKLINI. - SPEJVALI SMO PESMICO DEDEK IN BABICA, PA DALI SMO JIM DARILA. - GROFICA JE V SOBI MEILA STARO OMARO, POSTELO, MIZO, STOLCE. - PLESALI SMO, KA NAM JE OD ANJE DEDI IGRAL NA HARMONIKO. - ENOGA DEDEKA NA BICIKLINI SAN POZNALA - OD TINA DEDEK. Mali rijtar - december 2006 ZAVODI Svet gibanja, svet veselja Vesna HORVAT • Mali Rijtar Ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil. Ne hodi za menoj, morda ne bom vodil. Hodi ob meni in bodi moj prijatelj. (Albert Camus) V sodobnem času računalništva, televizije in vsesplošnem pomanjkanju časa staršev se strokovnim delavcem vrtca Beltinci zdi pomembno slediti otrokovim potrebam po gibanju in gojiti stik z naravo. Na dan zdravja smo izvedli pohod s starši in otroci v beltinskem parku Zato smo že četrto leto vključeni v program FIT SLOVENIJA. Tako imajo pri nas otroci vsak dan možnost za gibalno aktivnost, če je le mogoče na prostem. Tako si pridobivajo ustrezne navade in utrjujejo potrebo po vsakodnevni gibalni aktivnosti, ki prispeva k njihovemu celostnemu razvoju in zdravju. Vendar pa so v predšolskem obdobju posamezna področja otrokovega razvoja (gibalno, spoznavno, čustveno in socialno) tesno povezana. Zato se moramo zavedati dejstva, da kar zamudimo v najzgodnejšem razvojnem obdobju, pozneje zelo težko nadoknadimo. Tudi naši starši so vedno bolj osveščeni o pomenu gibalne aktivnosti, zato se v velikem številu vključujejo v podprojekt "Fit hoja - hoja za zdravje". Na določenih postajah so nas pričakali pravljični liki Na dan brez avtomobila smo skupaj s starši izvedli pohod po vasi Slovenski pregovori Mladinska knjiga • Ljubljana 2001 MESEC FEBRUAR: Ako je svečnica zelena, bo Velika noč snežena. Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Če je na Blaževo oblačno, bo na Jurjevo privlačno. Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. Kadar Matija zmrzuje, še 40 dni mraza prerokuje. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Po 8. februarju gre sonce z gora v ravnine, novembra pa z ravnine v gore. Valentin ima ključ od korenin. Mali rijtar - december 2006 ZAVODI Srečanje z dedki in babicami v enoti Sonček Sonja BALIGAČ • Mali Rijtar V vrtcu Sonček se vsako leto zelo veselimo srečanja z dedki in babicami. Letošnje srečanje je bilo nekaj posebnega, saj smo ga pripravili v našem vrtcu. Babice in dedki so poskrbeli za pijačo in posladek, vzgojiteljice pa za različne gibalno-zabavne igre, ustvarjalne delavnice in kostanjev piknik. Da nam ne bi kostanjev piknik prehitro minil, smo si priskrbeli tudi harmonikarja Jožeta, ki je skrbel za zabavni del, tako da smo ob dobrem posladku, "pajanem kruju", pečenim in kuhanimi kostanji tudi pili, plesali in se lepo zabavali. Po pogovorih z babicami in dedki smo ugotovili, da so se vsi, tako otroci kot tudi stari starši, zelo zabavali in poveselili. Iz tega srečanja ugotavljamo, da so takšna srečanja potrebna, saj se tako bolje spoznavamo in pogovorimo z našimi najmlajšimi. Kotaljenje buč Vožnja buč s samokolnico Luščenje koruze Otroci o srečanju: - Imeli smo se lepo. - Plesali smo, se igrali. - Zabavali smo se. - Jedli smo kostanje, "pajani kruj" in pogače. Izdelali smo si duhce, izrezali buče, se igrali. Projekt »od zrna do pogače« Jožica MAUČEC • Mali Rijtar V vrtcu Gančani smo se odločili za projekt "Od zrna do pogače" z namenom, da otrokom približamo postopek dela in sredstva s katerimi pridemo do kruha in pekovskih izdelkov. Pri izvedbi projekta nam pomagajo mamice, pri pekovskem delu pa so na pomoč priskočile naše babice, ki so nam pomagale pri pripravi testa oblikovanju pekovskih izdelkov in peki. Ko prijetno zadiši iz naše kuhinje otroci že vedo, kako slastne dobrote bodo okušali. Z otroci smo prišli do spoznanja, da je osnovna sestavina našega izdelka moka. A od kod dobimo moko, iz česa nastane? Da bi si lahko odgovorih na to in podobna vprašanja, smo se odločili, da si bomo celotno stvar pobliže ogledali. Tako smo se nekega jesenskega jutra odpravili na njivo Janovega dedka. Že od daleč smo zaslišali zvok traktorja. Ko smo prispeli do polja so otroci ugotovili, da Janov "dedi" seje pšenico. Drobna zrna so počasi padala skozi cevi sejalnega stroja, katera je stroj istočasno zasipalo z zemljo. Že čez nekaj časa bodo iz zemlje vzklile drobne zelene bilke, katere bodo čez zimo kljubovale snegu in mrazu. Mali rijtar - december 2006 ZAVODI Mlin na veter na Stari Gori Da se je to res zgodilo, smo se sami prepričali, ko smo njivo ponovno obiskali. Bila je prekrita z zeleno preprogo - vzniklo pšenico. Košček le-te smo dali v lonček in odnesli s seboj v vrtec. O tem smo se veliko pogovarjali in predvidevali kaj se bo zgodilo. Še večkrat bomo obiskali "našo" njivo, opazovali kaj se s pšenico dogaja in spremembe zapisovali na naš plakat. Med tem časom smo izvedli tudi izlet z dedki in babicami na Staro Goro. Tam smo si ogledali mlin na veter, muzej z zbirko starega orodja ter baročno cerkvico iz konca 17. stoletja. Načrtujemo obisk tovarne pekovskih izdelkov Mlinopek iz Murske Sobote, kjer nam bodo pokazali kako se iz moke naredi kruh in drugi pekovski izdelki. Skozi celotno šolsko leto bomo pridno gnetli, oblikovali in pekli peciva iz različnih vrst moke. Hvaležni smo vsem, ki nam pri tem projektu pomagajo, še posebej Janovemu dedku za pomoč pri prikazu sejanja pšenice. Babicam pa sporočamo, da bodo naši rogljiči, ravno tako okusni kakor tisti s katerimi nas razvajajo ob naših obiskih. Janov dedek v akciji Praznovanje enote Slamica Dušanka ERJAVEC • Mali Rijtar Enota Slamica Lipovci, ena od šestih enot Vrtca Beltinci, je praznovala srebrni jubilej - 25. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti smo se spomnili vsega, kar smo doživeli v teh letih: vzgojiteljic, pomočnic in drugih delavcev, ki smo skušali otrokom polepšati bivanje v vrtcu. Ob tej priložnosti smo imeli tudi otvoritev v celoti obnovljenega vrt- ca. Med dopusti smo obnovili sanitarije in jih prilagodili standardom in normativom za oddelek od 1 - 3 let. Zamenjali smo kritino in okna. Na novo smo dogradili teraso pred igralnico oddelka 1 - 4 let in kotlovnico na plin. Zamenjali smo pohištvo in garderobi ter obnovili kuhinjo. Uredili smo okolico vrtca s tlakovancem. Zahvala za končana de- la gre ustanoviteljici Občini Beltinci z županom Milanom Kermanom, KS Bratonci in KS Lipovci ter vodstvu Vrtca Beltinci. Obletnico enote Slamica Lipovci in otvoritev smo praznovali 16. 9. 2006. Ker je bilo slabo vreme, smo v zadnjem trenutku prireditev prestavili na dvorišče vaškega doma Lipovci, kjer je bil postavljen šotor. Prenovljena igralnica oddelka 1 - 4 let Prenovljena igralnica oddelka 4 - 6 let Mali rijtar - december 2006 ZAVODI Prenovljena igralnica oddelka 1 - 4 let Prenovljena igralnica oddelka 4 - 6 let Celotno prireditev je povezoval in animiral Sten Vilar. Otroci oddelka 1 - 4 let smo se spremenili v Bibe in vrtcu za obletnico „spekli torto" z deklamacijo Biba torto meša. Otroci oddelka 4 - 6 let so nam pričarali vrtec z deklamacijo Miša in hiša. Kljub slabemu vremenu so naša srca ogreli s plesno animacijo pesmi Otroci sonca. Ravnateljica Vrtca Beltinci Miroslava Šömen, župan Milan Kerman, predsednik KS Lipovci in predsednik Martin Virag so nam povedali nekaj vzpodbudnih besed in nam ob jubileju čestitali. Gradbeni odbor nam je podaril fotografijo ob položitvi temeljnega kamna. Na oder so prišli tudi prvi varovanci vrtca in medse povabili njihovi vzgojiteljici Miro in Anico, varuhinjo Nado, čistilko Mariško in kuharico Marico. Presenetili so jih s cvetjem in skupinsko sliko prvih varovancev starejše skupine. S pesmijo Naša četica koraka smo šli od vaškega doma k vrtcu, kjer je g. župnik Alojz Benkovič blagoslovil prenovljene prostore. Župan Milan Kerman in ravnateljica Miroslava Šömen sta prerezala trak prenovljenega vrtca in vse prisotne povabila k ogledu. Vsem, ki so nam omogočili, da delamo v obnovljenem vrtcu, se zahvaljujemo. Nova podoba vrtca enote Slamica Lipovci navdaja s ponosom vse zaposlene, starše, še posebej pa so navdušeni otroci. Punčka rabi pomoč Nataša ŠKRABAN • Mali Rijtar V vrtcu Melinci bo skozi celo leto tekla rdeča nit o spoznavanju samega sebe. V projektu Punčka rabi pomoč spoznavamo človeško telo, punčko smo pomagali obleči, naredili ji bomo še copatke in jo peljali k zdravniku. S tem se bomo dotaknili tudi osnovnih potreb za življenje. Punčki smo najprej določili spol, ji izbrali ime ter ji s tem vdahnili življenje. Največ glasov je dobilo ime BLAŽKA. Veliko literature nam je pomagalo spoznati človeško telo in njegove funkcije, potem pa se nam je zatak- nilo ... Poiskati smo morali nekoga, ki bi naši Blažki sešil obleko. Na pomoč nam je priskočila šivilja Alojzija Luk iz Lipovec. Izbrali smo dan za kratek izlet in se takoj po zajtrku odpravili z avtobusom proti Lipovcem. Nestrpno smo pozvonili in radovedno čakali, kdo je prijazna gospa, ki nam bo pokazala, kako se sešije obleka. Gospa Alojzija nas je vesela sprejela in nas popeljala proti delavnici, kjer šiva in popravlja obleke. Najprej smo ji predstavili našo Blažko, ona pa jo je izmerila in narisala kroj za obleko in hlače. Kroj je nato položila na izbrano blago in s škarjami izrezala dele blaga, ki prav nič niso bili podobni obleki še manj pa hlačam. Ampak seveda, te dele je bilo potrebno sešiti, še prej pa izbrati sukanec v pravi barvi. Potem smo spoznali šivalni stroj. Kako je bil velik in kako je brnel, ko je gospa Alojzija začela šivati. Naenkrat je izpod njenih spretnih rok nastala prelepa oranžna srajčka. Medtem, ko je ši- vala še hlače, smo ji mi zapeli nekaj pesmic. Sešito obleko in hlače je zlikala in potem oblekla našo Blažko. Tako Blažka nič več ni bila gola, dobila je novo obleko, za povrh pa kot darilo še rutico. Gospe Alojziji smo se zahvalili za prijaznost in čas, ki si ga je vzela za nas, potem pa smo se odpravili na avtobus in brž nazaj v Melince. Veselimo pa se že obiska v tovarni čevljev, da bomo Blažki naredili še copatke. Za njeno zdravje bo poskrbel zdravnik in tako bomo poleg šiviljskega in čevljarskega poklica spoznali tudi poklic medicinske sestre. Mali rijtar - december 2006 ZAVODI Enota Melinci praznovala skupaj z dedki in babicami Janja ŠKRABAN • Mali Rijtar V petek, 24.11. 2006, smo v enoto Melinci skupaj z našimi otroki povabili tudi njihove babice in dedke. Vodja enote Marija Zadravec jih je toplo sprejela s pozdravom. V našem kolektivu smo jim pripravile dramatizacijo po knjigi Vnuček in dedek. Preoblečene v babico, dedka, vnučka in mamo smo poskrbele, da smo otrokom in njihovim starim staršem na obraze privabile nasmehe. Igro smo končale s povedjo: "Pri babici in dedku je zmeraj najlepše!" Po našem uvodnem programu so otroci obdarili babice in dedke s svojimi izdelki. Najlepše darilo zanje so bili zagotovo otroci sami, ko so se predstavili s pesmico "Prišla je miška iz mišnice." V kostumih so ponazarjali gibanja živali in zraven peli. Otroci oddelka 1-3 let so zapeli pesem o žogici in jo spremljali z instrumenti. Svoj nastop so brez priprav zaključili s plesom, za katerega so se odločili spontano in zato toliko bolj prisrčno. Čeprav smo bile na ta dan zbrane različne starostne generacije, se je v prijetnem vzdušju izkazalo, koliko lepih besed in trenutkov si lahko podarimo, ne glede na to, ali smo med najmlajšimi ali najstarejšimi. Prišla je miška iz mišnice Prijetno druženje generacij ZDRAVJE Živimo zdravo Marta FERČAK • Mali Rijtar Vas Lipa je že nekaj let vključena v projekt "Živimo zdravo". Imeli smo že precej delavnic. Letos smo organizirali dve delavnici. Prva je bila na temo "Priprava pogrinjkov in jedilnik za vsak dan in praznik." Udeleženke delavnic Izvedeli in slišali smo veliko novega in zanimivega, kako se kulturno vesti za mizo in kako čim lepše pripraviti mizo, da bomo lahko ob hrani uživali. Slišali pa smo tudi nekaj takega, kar smo že vedeli, a smo morda že pozabili. Poskusili smo se tudi v zlaganju serviet za vsak dan in praznik. Naučili smo se raznih vrst pogrinjkov, ki so namenjeni za določene priložnosti (rojstni dnevi, obletnice ...). Druga delavnica je bila na temo "Aditivi v prehrani - na kaj biti pozo- ren pri nakupu in pripravi hrane". Tu nas je predavateljica opozorila, na kaj moramo biti pozorni, ko nakupujemo živila. Predvsem moramo biti pozorni na rok uporabe, barvo živila in na dodatke. Najbolj pomembno pa je, da si preberemo deklaracijo vsakega živila, ki ga želimo kupiti in nato uporabiti. Na predavanjih smo pogrešali moško populacijo, saj v nekaterih gospodinjstvih živila nakupujejo tudi moški. Predavanji sta bili zelo poučni in zanimivi za naš vsakdanjik in zdravo življenje. Mali rijtar - december 2006 ŠPORT Medobčinska veteranska liga malega nogometa JoP • Mali Rijtar V letu 2002 je bila na pobudo nekaterih društev in posameznikov pri Športni zvezi Beltinci ustanovljena medobčinska veteranska liga v malem nogometu. Vanjo so bile povabljene veteranske ekipa iz občine in tudi ekipe iz sosednjih občin. Letos poteka že 5. sezona lige, v kateri po novem nastopa 9 ekip iz občine in okolice. Po jesenskem delu tekmovanja sezone 2006/2007 je v vodstvu ekipa Beltinec z 21 točkami pred ekipama Melinec in Ižakovec, ki sta zbrali po 19 točk. Med strelci je v vodstvu Ljubo Antolin iz Ižakovec z doseženimi 24 zadetki, sledi Štefan Pozderec iz Melinec, ki je dosegel 21 golov. Tekmovanje se bo nadaljevalo spomladi, ob koncu tekmovanja pa bo še zaključni turnir v Beltincih. Zmagali Beltinci JoP • Mali Rijtar Na 10. tradicionalnem turnirju za Pokal Občine Beltinci, ki je bil 22.7. odigran v Bratoncih in na katerem nastopajo ekipe iz vseh 8 krajevnih skupnosti iz občine, je 1. mesto osvojila ekipa KS Beltinci, ki je v finalu premagala KS Melinci z rezultatom 3:0. V tekmi za 3. mesto je KS Dokležovje z 2:0 premagala KS Lipovci. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Andrej Pozderec, za najboljšega golmana pa Tomaž Perdigal, oba iz ekipe KS Beltinci. Do sedaj so 1. mesto na turnirju po dvakrat osvojile ekipe Melinec, Ižakovec, Lipovec in Beltinec, po enkrat pa ekipi Bratonec in Dokležovja. Zmagovalna ekipa KS Beltinci in njihovi najzvestejši navijači. 7. športne igre krajevnih skupnosti občine Beltinci - Lipa, 26. avgust 2006 JoP • Mali Rijtar Ena bolj odmevnih prireditev v občini Beltinci so vsekakor tradicionalne vaške igre oz. kot se uradno imenujejo Športne igre krajevnih skupnosti občine Beltinci. V letu 2006 je bila za organizacijo iger na vrsti KS Lipa. Moči so združila vsa društva iz vasi in skupno organizirala igre. In to zelo dobro. Ekipe vseh 8 krajevnih skupnosti so se zbrale v soboto, 26. avgusta, v Športno rekreacijskem centru v Lipi. Vsaka ekipa je bila oblečena v majice določene barve, ki jih vsako leto priskrbi ŠZ Beltinci. Na lepo pripravljenih terenih in poligonih so se pomerili v osmih zabavnih in zanimivih igrah, ki so štele v skupno razvrstitev ter v vselej zanimivem vlečenju vrvi. Vodja ekipe KS Beltinci prejema prehodni pokal Odbojkarski servis na cilj Mali rijtar - december 2006 ŠPORT Skakanje v vrečah je vselej zanimivo Potek iger so ves čas vodili, nadzorovali in ocenjevali: vodja tekmovanja Ivan Tkalec, zapisnikar Jože Pivar ter nepristranska sodnika Zdenko Bukovec in Simon Zadravec, program pa je duhovito povezovala Melita Olaj. Prva igra je bila metanje prečke, to je krajša lesene palice, ki jo tekmovalec z daljšo palico vrže čim dlje. V tej igri so bili ekipno najboljši Beltinci pred Lipovci in Lipo. Med posamezniki pa je prečko najdlje vrgel Stanko Zver iz Lipe in sicer 32,26 m daleč. V drugi igri so tekmovalci odbojkarsko žogo servirali v pripravljen cilj. Igra je bila na igrah prvič, je pa bila zelo zanimiva in dobro sprejeta. Najbolje sta servirala Marko Smodiš iz Ižakovec in Kristjan Žerdin iz Lipe, ki sta dosegla 9 točk, vendar so bili ekipno spet najboljši Beltinci pred Ižakovci in Lipovci. V tretji igri, vselej zanimivem skakanju v vrečah, so bili najboljši tekmovalci iz Ižakovec pred člani ekip Beltinci in Lipovci. V še eni igri, to je v hoji po rokah oz. "vožnji telig", ki je bila prvič na sporedu iger, so tekmovalci iz Beltinec Hoja po rokah oz. vožnja " telig" dokazali svojo premoč in s prvim mestom tudi odlično izkoristili jockerja. Za njimi so se uvrstili tekmovalci iz Lipovec in Lipe. Glede na veliko tradicijo pridelovanja krompirja v Lipi so domačini v peti igri veljali za favorite, vendar so krompir najhitreje pobirali in prenašali v vreči tekmovalci iz Lipovec, le malo počasnejši so bili Bratončani in Beltinčani. Za met kamna bi lahko rekli, da ni postregel z ničemer novim. Zato je še toliko večji uspeh za Aleša Šebjana iz Bratonec, ki je bil v tej disciplini najboljši že sedmič zapored in ga na dosedanjih igrah ni premagal še nihče. S sotekmovalcem sta bila tudi ekipno najboljša pred ekipama Beltinec in Lipe. Na koš so najbolje metali Beltinčani, ki so osvojili prvo mesto pred Lipo, Gančani in Lipovci. Tudi v slalomu z žogo so bili najboljši tekmovalci ekipe Beltinec pred Lipovci in Bratonci. V skupni razvrstitvi, kamor so se šteli rezultati vseh 8 iger, so bili tokrat prepričljivo najboljši tekmovalci KS Vlečenje vrvi - kdo bo koga Nepremagljiv v metu kamna - Aleš Šebjan (Bratonci). Tudi pobiranje in prenašanje krompirja je lahko športna panoga Nekatere ekipe imajo svoje maskote oz. zaščitne znake Mali rijtar - december 2006 ŠPORT Pri metu na koš Beltinska zmagovalna kača Beltinci, ki so osvojili 82 točk, pred ekipo KS Lipovci, ki je zbrala 62 točk in ekipo KS Lipa, ki je zbrala 50 točk. Vzporedno pa se je odvijalo tudi tekmovanje v vlečenju vrvi, ki ni štelo v končno uvrstitev ekip, je pa bilo zelo zanimivo in razburljivo. Na koncu so tudi v tej disciplini zmagali Beltinci, ki so v finalu premagali Gančane. Tretje mesto so zasedli fantje iz Melinec. Med razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad, ki sta jo opravila predsednik KS Lipa Jože Ferčak in predsednik ŠZ Beltinci Jože Horvat, je bilo iz ust tistih naj- boljših in njihovih navijačev moč slišati znane navijaške refrene: "Cike cake, cike cake, hej, hej, hej" in "Kdor ne skače ni Slovenc". Sledilo pa je še veselo družabno srečanje vseh sodelujočih. Verjetno najlepša slika 7. vaških iger je bila, ko so se ob zvokih glasbe v kolo vključili plesalci oz. tekmovalci vseh ekip. Pisano kolo, v vseh osmih barvah posameznih ekip, se je razpotegnilo med stoli pod velikim občinskim šotorom še pozno v noč. V letu 2007 se bodo igre odvijale v Gančanih. Slalom z žogo - čim hitreje čez oz. skozi ovire Podelitev nagrad najmočnejšim v vlečenju vrvi Zbor ekip ob otvoritvi iger Mali rijtar - december 2006 KORENINE Festival za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani Janko BEZJAK • Mali Rijtar Ljudske Lipovske pevke pojejo na festivalu »Za tretje življenjsko obdobje« v Cankarjevem domu v Ljubljani. Meseca septembra smo dobili povabilo za sodelovanje v kulturnem programu na tradicionalnem vsakoletnem Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Organizatorja festivala sta bila Zveza društev upokojencev Slovenije ter Infos d.o.o. Ljubljana, soorganizatorja pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Festivalska prireditev je bila v četrtek, dne 5. oktobra 2006, s celodnevnim bogatim programom. Povabilo za sodelovanje v kulturnem programu s prikazom kulturnih znamenitosti Pomurja so dobile ljudske pevke iz Lipovec in občina Beltinci, tamburaši in plesalke iz občine Razkrižje ter folklorna skupina in tamburaši KUD Manko Golar iz Ljutomera. Glavna organizatorja skupin iz Pomurja sta bila gospa Ema Tibaut iz Veržeja in gospod Ivan Hanc iz M. Sobote. Oba sta skupine tudi spremljala v avtobusu. Sam program festivala je bil zelo pester in iz vseh regij, tako da so bile prikazane kulturne ljudske znamenitosti iz cele Slovenije. Začetek programa iz Pomurja jev polni opremi in s kratkim nagovorom najavil pozvačin iz Lipovec. Zelo obiskana prireditev na odprtem odru velike sprejemne dvora- ne v Cankarjevem domu je predstavila bogato in raznoliko kulturno dediščino, ki jo znajo ceniti obiskovalci mlajše in starejše generacije. K sodelovanju je bil povabljen tudi Zavod za turizem in kulturo občine Beltinci. Pomurje je imelo rezervirano mesto oziroma stojnico, kjer smo predstavili turistične prospekte sodelujočih občin. Občina Beltinci (TD Lipovci) je ponudila še znane ročne izdelke in prekmursko gibanico. Turistično narodopisno društvo iz občine Razkrižje pa je obiskovalcem ponudilo znane razkrižke pogačice. Vse nastopajoče skupine iz Pomurja so odlično opravile svojo vlogo. Še toliko bolj, ker sta bila z nami župan Občine Beltinci Milan Kerman in župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič. Oba sta množici obiskovalcev in poslušalcev predstavila znamenitosti vsak svoje občine med našimi nastopajočimi skupinami. S svojim obiskom pri stojnici pa nas je počastil tudi državni poslanec g. Jožef Horvat. Polni lepih vtisov smo v poznih popoldanskih urah napravili še spominski posnetek pred parlamentom in se z avtobusom odpravili proti domu. V avli Cankarjevega doma je občino Beltinci predstavil Zavod za turizem in kulturo Beltinci in Turistično društvo Lipovci s svojimi izdelki in kulinariko. Imate knjigo »Mož, gospodar v hiši?« »Ne, bajk ne prodajamo!« Mali rijtar - december 2006 RAZVEDRILO Božič zbrala: Lilijana ŽIŽEK • Mali Rijtar Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo JEZUSA KRISTUSA, čeprav natančen datum Kristusovega rojstva ni znan. Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Datum je izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca. Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna cerkev praznujejo božič 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijski koledar. Ob tem času se postavljajo jaslice. Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvira iz 19. stoletja in ima le malo skupnega s krščanstvom. Božič - praznik Jezusovega rojstva Na božični dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva, ki je za veliko nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, največji krščanski praznik. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Na božič se spominjamo, da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Veselje, ki ga oznanja in prinaša božič, je učlovečenje Božjega Sina, z namenom odrešiti svet. Bog je postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu. Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali datum v času, ko se dnevi ponovno začnejo daljšati. Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko utemeljen v Kristusu kot "resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka" (Jn 1, 9). V Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik - trikratno obhajanje evharistije: opolnoči, ob zori in podnevi. Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje - vsak duhovnik sme opraviti tri maše. Pri polnočni maši je največji poudarek dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s čimer se pripoved o rojstvu konča. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja, saj je središčni odlomek iz Svetega pisma vzet iz začetka Janezovega evangelija. Srčika praznika ni le v tem, da se spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana priložnost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero. (Vir: dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik SŠK) Božič je drugi največji in najstarejši krščanski praznik, zagotovo pa je najbolj priljubljen praznik. Skozi stoletja je zvezal nase celo paleto najrazličnejših kulturnih prvin in z njimi šege, navade in verovanja, ki so velikokrat predkrščanskega izvora. Božič je spomin na Kristusovo rojstvo. O njem sta pisala Matej in Luka v svojih evangelijih. O rojstvu in mladosti Jezusa poročata vsak po svoje, tako da se evangelija ne ponavljata. Ime praznika BOŽIČ je staroslovansko. Kolikor nam je danes znano, prvi kristjani niso obhajali praznika Kristusovega rojstva. Prva vest o praznovanju božiča prihaja z Zahoda. Različni narodi so praznovali božič ob različnih časih. Zahodna cerkev že od nekdaj praznuje božič 25. decembra. Ta splošna navada na Zahodu je vplivala na Vzhod, kjer je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja. Mati pro krščanskega rimskega cesarja Konstantina je dala zgraditi cerkev Kristusovega rojstva nad Betlehemom, kjer se je rodil Jezus. Škof in ljudstvo so v polnočni procesiji vsako leto 6. januarja odhajali k tej cerkvi in slavili Epifanijo. V tistem času je bil ta datum, 6. januar, uradni datum praznovanja božiča, ko pa se je osamosvojil, je ta dan postal zopet praznik Epifanije. O tem pripoveduje znamenita romarica Silvija, ki je natančno popisala vse verske obrede. Ljudje so se ob polnoči zbrali pred cerkvijo Kristusovega rojstva v Betlehemu. Bedenje se je končalo z mašo. Na praznik sam pa je bila dopoldan slovesna maša h Konstantinovi baziliki v Jeruzalemu. Proti koncu 4. stoletja je že ves Vzhod in Zahod praznoval božič 25. decembra. BOŽIČ V SLOVENIJI Kristjani ne praznujejo božiča kar iznenada, ampak se nanj pripravljajo. Priprava je dvojna: daljna in neposredna. Daljna je advent, neposredna pa devetdnevnica. Advent pomeni tisti čas, ko se verniki pripravljajo na Kristusov prihod. To traja štiri adventne nedelje, te štiri nedelje pa pomenijo štiri obdobja zgodovine stare zaveze. Mali rijtar - december 2006 RAZVEDRILO Zelo je uveljavljena tudi devetdnevnica, ki v resnici traja le osem dni, vendar je izraz ustaljen za pobožnosti, s katerimi se pripravljajo na večje praznike. Devetdnevnica se obhaja samostojno ali pa v zvezi z mašo. Pojejo se hvalnice, potem pa se razvije procesija z lučkami. Sveti večer nastopi, ko odzvoni Avemarija. Po stari krščanski navadi se praznovanje prične s prenašanjem prižganega kadila po domu. Kadilo pomeni Kristusa, blagoslovljena voda pa ponazarja njegov blagoslov za življenje ljudi. S prenašanjem prižganega kadila pričnejo takoj, ko se zmrači. Pri obredu sodelujejo vsi domači. Hišni gospodar vzame posodo z žerjavico in nanjo natrosi kadilo. Drugi vzame posodo z žegnano vodo in z vejico božičnega dreveščka sproti kropi. Sprevod gre skozi vse hišne prostore. Med prenašanjem kadila navadno molijo veseli del rožnega venca. V vsakem prostoru prižgejo vse luči in jih pustijo goreti do polnoči. Ko nehajo prenašati kadilo, se začne praznovanje. Te navade so bile predvsem včasih, danes pa se le redko kdo spomni teh običajev. Na božični dan so tri maše. Prva je polnočnica, druga je zorna maša, tretja pa dnevna ali velika maša. Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik. Ljudje takrat ostanejo doma, v krogu svoje družine. Božič pa še vedno ni popoln, če ne postavimo JASLIC in BOŽIČNEGA DREVESCA. Kdaj so začeli po cerkvah in hišah postavljati jaslice, ne vemo natančno. Pri njih gre za tridimenzionalno, navadno miniaturno prikazane prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev. Za vse to so potrebne figure, navadno tudi označitev kraja in okolja. JASLICE nekateri imenujejo tudi zmrznjeno gledališče, ker predstavljajo maketo prizorov iz božičnih iger. Po vsej verjetnosti so se namreč jaslice razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. Najbolj verjetno so nastale v 11. stoletju. Znane so tudi jaslice, kjer ob Kristusovih jaslih krot- ko ležijo volk, panter, lev in medved. Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Iz jezuitskih cerkva so se nato širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Priljubljene so bile tudi tako imenovane odrske jaslice, v katerih so bile figure izžagane iz desk in poslikane. Na podeželje so prišle šele v začetku 19. stoletje. Pri izdelavi jaslic so se poleg tirolskih posebej odlikovali še italijanski in nizozemski ljudski umetniki. Kot drugod smo tudi pri nas poznali jutrovske in domače jaslice. Veliko pa je tudi gibljivih ali živih jaslic. Božično drevo se navezuje na splošen kult zelenja, ki je za ta čas tako značilen. Za božič poznamo plitve posodice z mladim zelenim žitom, ki so znane kot Adonisovi vrtički. Ime imajo po grškem bogu Adonisu. Iz smrekovine, jelkovine, borovine, macesna in nekaterih drugih rastlin se spletajo božični venci, ki jih okrasijo še s storži, barvastimi pentljami, svečami in drugimi okraski. BOŽIČNO DREVESCE, stoječe pokonci, okrašeno z lučkami kot središče domačega praznovanja je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega običaja. Za nastanek in pojav božičnega drevesca je zelo veliko teorij. Že dosti prej, preden je drevo postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Že pred prvo svetovno vojno so številne meščanske družine okraševale smrečice. Čez nekaj časa, okoli šestde- setih let, so bila priljubljena plastična drevesca, v sedemdesetih pa je trg zahteval spet naravna. Velike okrašene božične smreke lahko občudujemo povsod po Evropi, bodisi na večjih trgih bodisi pred velikimi supermarketi. Okraski na božičnih drevesih oziroma kasnejših novoletnih jelkah izvirajo iz antike in predantike. Posebno zgodovino pa imajo okraski na božičnih drevesih, ki jih je pričela proti koncu 19. stoletja izdelovati industrija. Ob vseh mogočih steklenih pobarvanih kroglah in drugem okrasju so bili še med obema vojnama po svetu in pri nas priljubljeni tudi obarvani stekleni ptički. Te je razvila zlasti nemška in potem tudi ameriška industrija. Danes si težko predstavljamo božične praznike brez VOŠČILNIC. To je najmlajša stvar, ki je povezana z božičem. Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara kakšnih 160 let. V dvajsetih letih 19. stoletja so se pojavile prve tiskane voščilnice, ki so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Ker smo bili Slovenci tedaj v avstroogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali voščilnice in razglednice nasploh. Prve božične voščilnice so bile enostavno okrašene, kmalu pa so se pojavile romantične scene s snegom, angelčki, zvončki in prikazi rojstva. Pri nas so bile božične voščilnice že močno razširjene na prelomu stoletja. BOŽIČNE PESMI so nastale iz pesmi, ki so jih na ta praznik recitirali po cerkvah. Najbolj znana in priljubljena cerkvena pesem je Sveta noč. Nastala je za božič leta 1818 v Oberendorfu pri Salzburgu. V bližnjem kraju so se pokvarile orgle. Duhovnik in vaščani si niso mogli predstavljati polnočnice in petja brez orgelske spremljave. Ker inštrumenta niso mogli tako hitro popraviti, so se morali znajti. Pesem tako ni nastala spontano, ampak tako rekoč na silo. Ljudem je bila takoj zelo všeč. Najprej je imela šest kitic, potem pa so zadnje tri opustili. (Vir: internet) Mali rijtar - december 2006 RAZVEDRILO Kaj nas učijo živali? zbrala: Lilijana ŽIŽEK • Mali Rijtar Domače Živah so spremljale človeka skozi vso zgodovino in si v njej pridobile posebno mesto. Prenekatera davna božanstva so predstavljena v živalski podobi. Človek je tudi po ezoteriki poklican za skrbnika živalskega kraljestva. Medtem ko skrbi za živali okoli sebe, mu le-te vračajo z ljubeznijo, zvestobo, hrano, volno in modrostjo, ki jo sprejema skozi njihova sporočila. Vsa izročila starodavnih kultur so povezana z učenjem in simboliko nerazdružljivega prijateljstva med živalskim in človeškim kraljestvom. V sodobnem času si ljudje omislijo hišne ljubljenčke za družbo, da preženejo osamljenost, da imajo nekoga, za kogar lahko skrbijo in ki jih brezpogojno ljubi ter sprejema in podobno. Otroci se s pomočjo domačih živali učijo razvijati odgovornost do drugega živega bitja. Sprehod s psom pomeni lahko tako rekreacijo kot priložnost za družabna srečanja z drugimi pasjimi lastniki, ipd. Skrb za hišne ljubljenčke veliko pripomore k duhovnemu in osebnostnemu razvoju, hkrati pa od njih sprejemamo sporočila in nauke, ki imajo za nas lahko bistven življenjski pomen. Nekateri ezoteriki menijo, da nemalokrat domača žival sprejme nase karmo ali bolezen svojega lastnika, ki se ji je oddolžil z ljubečo skrbjo in pozornostjo. Najhuje pa je, kadar lastniki svojo žival zavržejo, potem ko so se naveličali skrbeti zanjo. Prepustijo jo žalostni usodi lakote in ceste, s tem pa si nakopljejo neznansko količino negativnosti, s katero se bodo slej ko prej morali soočiti. Nekatere domače živali odlikuje izjemna senzitivnost. Zmožne so začutiti bližajoči se potres veliko prej kakor občutljive znanstvene naprave, poleg tega pa baje prej kot ljudje uzrejo duhove in prikazni, ki jih vznemirijo. Znani so številni primeri, ko so s svojim šestim čutom in visoko razvitimi psihikalnimi sposobnostmi lastnikom rešile življenje. Znano je tudi, da ljudem, ki trpijo zaradi kakršnekoli zasvojenosti, zelo koristi skrb za druge, med drugim tudi skrb za živali. Na ta način najdejo nov smisel svojega življenja, kakovostno zapolnijo svoj čas in se počutijo cenjene, koristne, bolj ljubezni vredne. Njihova samozavest in samospoštovanje zrasteta in se okrepita. Za srečo in zdravje hišnih ljubljenčkov ter za sporazumevanje z njimi nam Louise L. Hay priporoča zatrditve: "Moje živali so zdrave in srečne. Ljubeče komuniciram z njimi, one pa mi sporočajo, kako naj jih osrečim na umski in snovni ravni. Skupaj živimo v radosti in sožitju. Sem v harmoniji z vsemi živimi bitji!" Živali nam pomagajo, da postanemo boljše osebe. Zaradi njihove dobrote in vdanosti smo bolj razumevajoči do soljudi, sebe in druge pa smo sposobni sprejeti z vsemi pomanjkljivostmi in napakami. Tako kot nas sprejemajo naše domače živali - brezpogojno! Ne dvomimo, da živali nimajo duše. Niso se sposobne pretvarjati. So iskrene in poštene. To so temeljne lastnosti, ki se jih lahko naučimo od njih! Pa si poglejmo nekaj opisov, ki so zelo zanimivi in nazorno kažejo, da je človek z živaljo povezan že od nastanka sveta in da si na tem planetu delimo skupen prostor, zato ni vseeno, kakšen odnos imamo do njih. Želimo Vam obilo užitkov ob prebiranju lastnosti nekaterih skupin hišnih ljubljenčkov in upamo, da Vas bo katera navdušila in si jo boste pripeljali v zavetje svojega doma. PTICE pri ljudeh spodbujajo ljubezen in skrb za druge, sočutje, nežnost in natančnost. Povezane so z glasbo, govorom, petjem in umetnostjo. Predstavljajo primerne hišne ljubljenčke za ljudi, ki so sposobni ravnati z njihovo krhkostjo in občutljivostjo. Ti pernati prijatelji potrebujejo veliko pozornosti. Z njimi ne morejo ustrezno ravnati majhni otroci, ki jih s svojimi še ne koordi- niranimi gibi lahko nehote poškodujejo. Za kanarčke, papagaje, eksote ali druge ptice se navdušujejo ljudje, katerih življenjska lekcija je komuniciranje skozi zvok in glas ter ljubeča skrb za drobna, nebogljena bitja. Papagaji in kanarčki so še posebno primerni za vegetarijance, sami ne jedo mesa. V stanovanju spuščene ptice predstavljajo tudi vajo za pozornost in zbranost. Domače ptice se od človeka naučijo predvsem lekcije zaupanja in posnemajo zvoke, ki jih proizvaja. Njihov spomin zlahka primerjajo s spominom višje razvitih sesalcev. Ptice zmorejo nekaj, o čemer je človek vedno sanjal: lahko letijo, zato so od nekdaj predstavljale simbolno povezavo med nebom in zemljo. Vse svetovne kulture so polne simbolov in legend, povezanih s pticami in njihovim prijateljstvom z ljudmi. Ptice veljajo za neizčrpen navdih umetnikom, še posebej pesnikov. ŽELVE so navidez počasne, toda vztrajne, odporne, dolgožive in skrivnostne. Zadnje se odločajo ljudje, ki želijo počasi, vendar z gotovostjo napredovati na duhovni poti, ki jim jo je začrtala usoda. Umirjene so in zamaknjene v svoj svet, ki ga od našega razlikuje tudi posebno dojemanje časa. Tisti torej, ki potrebujete občutek varnosti, gotovosti, umirjene rasti in dovolj časa, da lagodno opravite vse, kar si zamislite, boste v želvi našli idealno domačo žival. MAČKE so poleg psov najpogostejše hišne ljubljenke sodobnih družin in posameznikov. Mačke zelo dobro vidijo v temi, zato na energetski ravni svojim gospodarjem lahko pomagajo do jasnejšega videnja njihovega trenutnega življenjskega položaja. Od njih se lahko naučimo tudi pretkanosti pri doseganju ciljev, saj se znajo pravi trenutek prilizniti in ob pravem času nasršiti usločeni hrbet v bran ter pokazati nevarno ostrino svojih krempljev. Mačke s presenetljivo natančnostjo začutijo vibracijo lastnikovega razpoloženja Mali rijtar - december 2006 RAZVEDRILO in ga poskušajo potolažiti, če so zelo povezane z njim. Mačke so mojstrice temeljitega sproščanja in pretegovanja. Če bi ljudje, ki živijo v nenehni napetosti, znali posnemati zgolj ti dve lastnosti, bi se njihovo življenje izboljšalo do neslutenih razsežnosti. MAČKE IN PSI, o katerih bomo govorili v nadaljevanju, imajo telepatske sposobnosti, od njih se lahko naučimo zelo veliko. Zlahka začutijo naš namen in počutje, včasih celo natančno predvidijo prihodnje dogodke, predvsem naravne katastrofe. Mačke ležejo na negativno energijsko točko in čistijo prostor, pes pa bo legel le na mesto s pozitivno energijo in se sončil v njeni moči, se napojil s pozitivnimi vibracijami in jih vsrkal vase, da bi jih kasneje lahko izžareval navzven. PSI imajo telepatske in zunaj čutne sposobnosti, od njih se lahko naučimo predvsem predanosti in brezpogojne ljubezni in zato se zanje ponavadi odločajo tudi taki posamezniki, ki si te lastnosti želijo pridobiti. Pes svojega gospodarja običajno obožuje, ga v celoti sprejema in ljubi takšnega, kakršen je in tega naj bi se le-ta tudi "nalezel". Takšni kot smo, z vsemi morebitnimi pomanjkljivostmi in namišljenimi napakami, smo zanj popolni in ljubezni vredni. To je najpomembnejša lekcija, ki jo sporočajo naši pasji prijatelji. Če vestno skrbimo zanj in z njim ravnamo ljubeznivo, nam bo v vsakem trenutku dokazoval svojo neizmerno zvestobo, ki jo lahko razberemo v njegovih očeh. Pes se od gospodarja navzame njegove energije, vedenja, posnema njegov način gibanja, tako da si skozi leta skupnega življenja postajata čedalje bolj podobna. Za ZAJCE - KUNCE je značilna predvsem hitrost, prestrašenost in velika plodnost - to so darila, ki jih imajo pripravljene za svoje gospodarje. Pomagajo jim do hitrejših življenjskih sprememb, kadar obtičijo v začaranem krogu miselnih vzorcev in odlašajo z odločilnim korakom naproti novostim in preobratom. Zajčji strah nosi v sebi sporočilo, da nas pretirana količina neracionalnega poguma lahko pripelje v nevarnost in težave. Uči nas, kako transformiramo svoje neutemeljene strahove in bojazni in jim podelimo le toliko prostora v sebi, da nas obvarujejo pred prenaglimi in nepremišljenimi dejanji, ki bi lahko ogrozila naš obstoj. Zajci imajo velik pomen za sanjanje. Domači zajci pomagajo svojim lastnikom pri razreševanju spolnih frustracij in pri odpravljanju podzavestnih blokad na tem področju. Če razvijate tehnike budnega sanjanja ali raziskujete skrite globine svoje podzavesti, si priskrbite zajca, da vam bo pri tem pomagal s svojo značilno energijo. S svojim neslišnim, gibkim gibanjem ponoči nas spominjajo na nenehno obnavljanje življenja v vseh oblikah. Ker se tako hitro množijo, pa predstavljajo tudi energijo obilja, ki skupaj z njimi vstopi v naše življenje. HRČKI sodijo poleg zajcev v skupino glodalcev in nas vedno znova opominjajo, da si vzamemo dovolj časa za počitek - torej ne dovolimo, da bi nas obglodale skrbi. Opominjajo nas, da se je včasih bolje ugodno predati toku dogodkov, lepoti vsakdanjosti in pozabiti na te t.i. "glodajoče" skrbi, ki nas morebiti mučijo. Hrčki zelo radi raziskujejo svoje življenjsko okolje in se zanimajo za vse morebitne novosti, so mehki, prilagodljivi, dovolj previdni in varčni, prijetni in relativno nezahtevni družabniki Vse te svoje lastnosti prenašajo na svoje lastnike, toda le v primeru, da jim ti posvetijo dovolj pozornosti in z zanimanjem opazujejo odtenke in različice njihovega vedenja. Poglavitne lastnosti, zaradi katerih se posamezniki odločajo za tovrstne hišne ljubljenčke, so: igriva radovednost, nagajivost, živahnost in ljubkost. Hrček je bolj "nočni ptič", saj čez dan rad počiva in lenari. Bojda je hrček lenega gospodarja tudi sam še bolj len in z veseljem ves dan prespi. Pogosto posnemajo posamezne oblike lastnikovega obnašanja, vendar le, če so z njim dovolj časa v neposrednem stiku, tako da začutijo globljo medsebojno povezavo. Znanstveniki so ugotovili, da se hrčki zelo zanimajo tudi za glasbo. Baje jim zelo ugaja zvok brenkal, kitare in še zlasti Sitarja. Te živali nas opominjajo tudi na brezpogojno sprejemanje sebe, kljub morebitnim odvečnim kilogra- mom. Hrček nam pomaga, da v sebi odkrijemo majhnost in ljubkost, opozarja pa nas na nujnost osebne higiene, navzven izžareva energijo plodnosti in obilja. Po eni strani nas hrčki spominjajo na kakovost in modrost varčevanja, po drugi strani pa tudi na morebitno pretirano skopost. Če zaupamo vesolju in presežemo strah pred pomanjkanjem, bo naš korenski center v telesu vedno bolj odprt, da bo skozenj stekla energija blagostanja. MIŠI so do nedavnega veljale za hišno nadlogo, ki se jo je veljalo čim prej znebiti. Miši slovijo kot plašne živali, zato v njihovi bližini ljudje ozaveščajo svoje strahove in se jih učijo presegati. Zanje je značilna visoka stopnja plodnosti, na splošno pa naj bi miši simbolizirale podzemsko komunikacijo s svetim. Ta bitja so povsem samosvoja, ustvarjalna in nepredvidljiva, od katerih se naučimo brezpogojne pozitivne življenjske naravnanosti in uživanja v radostih sedanjega trenutka. KAČE so živali, ki spodbujajo hitro preobrazbo v našem življenju in odpor do teh Živah je povezan z zgodnjimi vcepljenimi negativnimi miselnimi vzorci. V zadnjih letih namreč vse več ljubi izbira nekoliko neobičajne hišne ljubljenčke, torej kače. Zanje se odločajo predvsem ljudje, ki iščejo posebno življenjsko izkušnjo na področju razbijanja stereotipnih vzorcev. Precej ljudi se kač boji, ne glede na to, ali so strupene ali ne. Ko kačo pobliže spoznajo, se njihovi predsodki razblinijo in morda jo naposled celo vzljubijo. Kače pri nas niso ravno običajne, drugje, predvsem v Afriki in Južni Ameriki, pa je to nekaj povsem normalnega, da jih ljudje izberejo za domače živali. Odlikujejo jih lepa, sijoča gladka koža v živo prelivajočih se odtenkih, elegantni način gibanja, izjemni refleksi in nenadna, osupljiva hitrost, ko šinejo iz mirujočega stanja v napad. Kače komunicirajo z okolico in s svojimi lastniki predvsem skozi celotno površino kože, pa tudi z jezikom, s katerim vohajo in tipajo. Bojda precej slabo vidijo, zato pa je njihov sluh menda dovolj oster. V svojih lastnikih prebujajo previdnost ter šesti čut zaznavanja bodočih dogodkov, saj že na daleč lahko zaznajo Mali rijtar - december 2006 RAZVEDRILO potencialno hrano ali nevarnost. Naučijo nas torej spretnosti elegantnega gibanja, v svojih lastnikih prebujajo odprtost do sprememb razmišljanja in sprejemanja preobrazbe, hkrati pa nas učijo tudi bliskovitega reagiranja v kritičnih situacijah, razbijajo odpor do drugačnosti in krepijo našo previdnost. KUŠČARJI sodijo med ene najbolj nenavadnih hišnih ljubljenčkov. Ljudje, ki želijo imeti kuščarje doma, imajo v sebi gotovo nekaj eksotičnega, željo po drugačnosti, po izstopanju iz kalupov sive vsakdanjosti. Od njih se lahko učimo trdožive umetnosti preživetja za vsako ceno in posebne percepcije časa. Od kameleonov se učimo mojstrstva prilagajanja. Pogosto nam v življenju pride prav, da "privzamemo varovalno barvo" in se naredimo "nevidne", da se izognemo resnični ali namišljeni nevarnosti, ali pa se odrečemo nezaželenemu izpostavljanju. Kot neopazni opazovalci lahko pridemo do podatkov, ki nam jih ne bi zaupali, če bi razkrili svojo "pravo barvo" ali prišli s pravo besedo na dan. Gre za izredno zanimive živali, katerih načini reagiranja zagotovo niso še dovolj raziskani. Na našem planetu Zemlja živi baje več kot 25000 vrst RIB, ki se med seboj zelo razlikujejo. Ljubitelji teh živali si včasih omislijo domači akvarij, v katerem opazujejo način življenja svojih ljubljenk. Ribe nam kažejo pot k sprostitvi. Gledanje v akvarij je veliko bolj pomirjujoče kot strmenje v televizijo ali skozi okno. Torej pomirja možgane in živce. Tako razbremenilno vpliva na naše možganske celice, ki si odpočijejo od vsakdanjega stresa. Naučijo nas lahko tudi tega, da je pogosto "molk zlato", saj z nepotrebnim govoričenjem izgubljamo svojo energijo, včasih izrečemo kaj takega, kar pozneje obžalujemo. V njihovi bližini se lažje potopimo v globoko tišino učinkovite meditacije in poiščemo svoj notranji mir. Nekatere teorije poudarjajo povezanost rib z nagnjenostjo k duhovnemu in mističnemu. Njihova bližina v našem domu nas lahko preusmeri iz stresne naglice ter hlepenja po materialnih dobrinah v "akvarij" našega bogatega notranjega sveta. Ribe nas spodbu- jajo, da pridemo v stik s svojimi avtentičnimi, prvinskimi čustvi ter občutki, žal pa nam ne povejo tega, kako naj jih izrazimo navzven. Hkrati naši podzavesti sporočajo, kako zelo potrebno je, da se čim bolj razbremenimo in se "počutimo kot riba v vodi" v življenjskih okoliščinah in tudi v našem domu, ki nam predstavlja nekakšen azil pred nevarnostmi zunanjega sveta. Ribe ljubljenke so primerne za skrbne in natančne ljudi, saj bi brez ustrezne nege naglo poginile. Za ribe se odločajo predvsem tisti, ki so rojeni v vodnih znamenjih, seveda pa ne gre za pravilo. Ribe privlačijo tudi tiste, ki imajo globoko v sebi zakopana močna čustva, ki težko privrejo na dan. Riba je simbol vodnega elementa in s tem tudi čustev. Povezujejo pa jo tudi z rojstvom, ponovnim rojstvom in cikličnim obnavljanjem. Predniki KONJ so se pojavljali že pred dolgimi milijoni let. Podarjajo nam nauk o plemenitosti in svobodi, spodbujajo našo ustvarjalno energijo in nezadržno spolno slo. Morda menite, da je konjem težko reči hišni ljubljenčki, toda nekateri ljudje živijo v tako tesni povezavi in prijateljstvu z njimi, da se zdi izraz kar pravšnji. Konji so prijazne in plemenite živali, ki so že od davnine človekovi prijatelji. Neukročeni divji žrebci pa so simbol svobode, elegantnega in hitrega gibanja in neukrotljive divjine. Predstavljajo divjo, ognjeno, nekultivirano energijo, ki speča počiva v globini našega bistva, pripravljena, da se sproži k uresničevanju plemenitih ciljev, ki si jih zastavimo. Od konjev se torej učimo plemenitosti, ponosa, vdanosti, vzdržljivosti in brezpogojnega prijateljstva, njihova podoba pa nam krepi tudi pojmovanje svobode, neukročenosti in divjosti, ki nas ohranja v mladosti gibčnosti in v elegantnem gibanju, namenjenem v hitre spremembe. Naučijo nas torej tudi poiskati v sebi zaloge skrite moči in nas povežejo z energijo hitrosti. Če nas katera žival spominja na znan rek "zdrav duh v zdravem telesu", je to gotovo konj. Športni duh, vihrava energija, skladni gibi in plemenit pogled na življenje iz najlepšega zornega kota so darila, ki jih spretni opazovalec sprejme iz učenja konj. Pri vsem tem se začudeni lahko vpraša- mo, kako je mogoče, da te ponosne in plemenite živali pobijajo zaradi mesa, ki ga potem stlačijo v mlete zrezke v hamburgerjih. Veter v njihovi grivi nas spominja na skrito, divjo lepoto v nas, ki čaka na prebujenje in na naravno težnjo vsakega bitja, da bi se osvobodilo svojih okov, pa naj bodo to škodljiva podzavestna prepričanja, skrepeneli miselni vzorci ali kakršne koli omejitve, ki so nam jih vsilili drugi od zunaj ali pa smo si jih podzavestno postavili sami. OPICA je zapletena hišna ljubljenka, primerna za potrpežljive. Izžarevajo spretnost, igrivost, nagajivost in gibčnost. Opice so precej pogoste domače živali v Afriki in Latinski Ameriki, pa tudi v določenih predelih Azije. Pri nas veljajo za nekoliko eksotične, zanimive in priljubljene, vendar kljub temu redke hišne ljubljenčke. Z opico v hiši ali stanovanju ne more idealno shajati vsakdo. Potrebno je veliko potrpežljivosti in spretnosti, da jo vsaj približno udomačimo, saj silno rada pobegne in se pri tem izgubi. Za hišne ljubljenčke so primerne manjše vrste opic, saj celo šimpanz zavzame kar precej prostora, kaj šele gorila ah orangutan. Krhki predmeti, zavese, elektronske naprave, nepritrjeni predmeti so stvari, ki lahko postanejo opičja igrača ali subjekt, h kateremu se je ravnokar usmeril njen raziskovalni duh. In to je tisto, kar opice "predavajo" svojemu lastniku: spodbujanje raziskovalnega duha, igrivost, neugnanost in svoboda. Opica ima ne le svoje mesto v kitajskem, pač pa tudi v starodavnem azteškem in majevskem koledarju. Ljudje, rojeni na opičji dan, so pri njih priljubljeni, prijetnega značaja, srečni, vešči umetnosti, pevstva, govorstva, pisateljevanja in kiparjenja. Opicam pripisujejo modrost in sproščenost, lastnosti, ki jih skozi svoje življenje žival prenaša na ljudi v njeni neposredni bližini. Dovolila sem si, spoštovani bralci in bralke, da Vam približam Živah ne le kot hišne ljubljenčke, ampak lahko rečem resnične prijatelje, ki znajo pozdraviti marsikatero tegobo in težavo. Zato z ljubeznijo v srcu in z veseljem na obrazu privoščite sebi ah svojim bližnjim kakšno žival. Naj Vam pomagajo zaživeti polno in bogato! Vir: internet Mali rijtar - december 2006 ZA NAJMLAJŠE Trije lenuhi zbrala: Lilijana ŽIŽEK • Prekmurska pravljica Živeli so trije bratje, lenuhi, kakršnih še svet ni videl. Ni se jim ljubilo govoriti, ne hoditi, še manj pa delati. Edino, kar jih je veselilo, so bile polne sklede in mehke postelje. Ker pa brez dela ni jela, so postale sklede kmalu prazne. Ko je najmlajši brat opazil, da nimajo več jesti, je to povedal bratoma. "Kaj me briga," je rekel srednji brat. "Če nimamo jesti, bomo lahko več spali." "Bodita tiho!" se je zadrl najstarejši brat. "Jaz hočem spati!" Prvi dan so bili bratje kar zadovoljni, saj so lahko v miru spali, ne da bi jim bilo treba vstajati zaradi jela. Drugi dan se jim je godilo slabše. Začelo jih je zvijati po trebuhu, naslednji dan pa od gladu še spati niso mogli. "Bomo šli delat?" je vprašal najmlajši brat." Ne morem več prenašati gladu." "Neumnost," je rekel srednji brat. "Rajši umrem, kakor bi šel delat!" Najstarejši brat ni rekel ničesar. Poskušal je zaspati, čeprav se mu ni posrečilo. Prišel pa je v hišo lenih bratov potepuh in se hotel okoristiti z njihovo lenobo. Prevrnil je vso hišo, ker pa ni našel ničesar, kar bi se dalo odnesti, je v jezi podtaknil ogenj. Lesena hiša se je takoj vžgala. Ko je ogenj že zajel streho in je postajalo bratom čedalje bolj vroče v posteljah, se je spet oglasil najmlajši brat. "Streha nam gori nad glavo," je rekel. "Zdi se mi pametno, da gremo iz hiše!" "Kar pojdi, če si se že naveličal postelje," je zabrundal srednji brat. "Rečem ti pa, da naju pusti lepo pri miru." "To sta grozna!" se je zadrl najstarejši brat. "Ne razumem, kako se vama ljubi toliko govoriti!" Ko so si bratje povedali vse, kar so imeli, so se obrnili in spet poskušali zaspati. Nobeden od njih ni hotel zapustiti sobe in mehke postelje. Hiša pa je lepo gorela naprej in ker je ni nihče gasil, so z njo vred zgoreli tudi trije bratje - lenuhi. Kako je tepček rešil luno zbrala: Lilijana ŽIŽEK • Mongolska ljudska pravljica Živel je mož, ki ponoči nikoli ni hodil iz hiše. A nekoč ga je med spanjem zažejalo, vstal je in se sredi noči odpravil k vodnjaku. Gre, se skloni nad vodnjak, pa v njem zagleda luno. "O ne!" se prestraši. "Luna! V moj vodnjak je padla!" In steče po vrv, skoči po kljuko, hitro, hitro, da bo rešil luno. Kljuko priveže na vrv in jo previdno spusti v vodnjak. Potem potegne, a kljuke ne more izvleči. Zataknila se je za kamen in ni popustila. "Težka je ta luna," se je čudil mož in potegnil močneje. "Težka je, težka..." je sopihal. In je vlekel, vlekel - ves je bil ožuljen. Pa je potegnil tako močno, da se je vrv pretrgala. Mož je padel vznak in obležal v travi. Vse ga je bolelo, sitno je pogledal v nebo - in na njem zagledal luno. "Da sem jo le rešil!" si je oddahnil. In je, tepček, vstal in se kot junak odpravil domov. Še dobro, da je od sreče pozabil na žejo. Kajti če bi spet pogledal v vodnjak, bi videl, da je luna še vedno tudi tam! Objem Marija ZVER • Mali Rijtar Rodilo se je nebo in z nebom Zemlja. Rodile so se rastline in z rastlinami živali. Rodili so se ljudje in z ljudmi GOVORICA OBJEMA. (Michal Snunit) V objemu maminem je toplo, v objemu babičinem je lepo. Objem očkov greje me, objem dedkov boža me. Objemimo se vsi srce samo naj govori. Smo v prazničnih dneh, ko si bomo s stiskom rok zaželeli vse lepo in dobro in se objeli. Objemov in ljubezni ni nikoli preveč - ne za otroke, ne za starše, babice, dedke, za nikogar. Zato se jih ne sramujmo, velikokrat povejmo na glas, da se imamo radi, saj je ljubezni potreben vsak član kot žejna zemlja vode. Govorica objemov je govorica neslišnih besed, pa vendar nikoli preslišanih. Srce nikdar ne onemi srce nikdar ne ogluši. (Michal Snunit) Mali rijtar - december 2006 RAZVEDRILO Ženka, kupil sem ti papagaja! Sedaj boš imela enakopravnega sogovornika! Mami, je res, da so nekoč šli delavci v partizane, pozneje so šli k Nemcem, danes pa gredo na boben? Mali rijtar - december 2006 10. praznik Občine Beltinci in podpis listne o sodelovanju med Občino Gmin (Poljska) in Občino Beltinci Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in minister za promet in zveze mag. Janez Božič na delovnem obisku Fotogalerija dogajanj v poletnih in jesenskih mesecih Dom krajanov v Ižakovcih 1. državna proslava v mesecu avgustu Položitev venca k spomeniku Ivana Jeriča v Dokležovju Dnevi Bratonec 2006 Praznik buč - pozdrav jeseni v KS Lipovci Sprejem mariborskega pomožnega škofa dr. Petra Štumpfa Lüjpanje kukorce v KS Gančani Nagrajenci naj domačije in najlepše obnovljene panonsko hiše OBČINA BELTINCI URADNE OBJAVE DECEMBER 2006 št. 9 OBČINA BELTINCI Občinska volilna komisija Mladinska ul. 2 9231 Beltinci Na podlagi 41. in 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006 in 70/2006 - odločba US) je Občinska volilna komisija občine Beltinci na seji dne 26.10.2006 sprejela naslednje POROČILO O IZIDU REDNIH VOLITEV ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI, DNE 22.10.2006 Občinska volilna komisija občine Beltinci je na svoji 8. seji dne 26.10.2006 na podlagi zapisnikov volilnih odborov ugotovila naslednji izid volitev za člane Občinske sveta občine Beltinci, ki so bile 22.10.2006. I. Na volitvah dne 22.10.2006 je imelo pravico glasovati 7076 volivcev. Glasovalo je 4518 ali 63,8 % od tega 4518 na voliščih vključno s predčasnim glasovanjem in glasovanjem na domu ter 3 po pošti. S potrdilom ni glasoval nihče. II. Volitve članov občinskega sveta so potekale po proporcionalnem sistemu. Kandidatne liste so v vseh treh volilnih enotah dobile naslednje skupno število glasov Zap. štev. Ime liste Št. glasov 1. SOCIALNI DEMOKRATI 322 2. AKACIJE 34 3. ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE 148 4. AKTIVNA SLOVENIJA 97 5. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 622 6. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 97 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1176 8. ZELENI SLOVENIJE 170 9. LISTA ZA OBČINO BELTINCI 242 10. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 601 11. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 783 skupaj 4.292 Za volitve članov Občinskega sveta občine Beltinci je bilo oddanih 4518 glasovnic, od katerih je bilo 226 neveljavnih. Veljavnih je bilo 4292. Glede na število preferenčnih glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati na kandidatnih listah, občinska volilna komisija na podlagi 18. člena Zakona o lokalnih volitvah, ugotavlja da število preferenčnih glasov presega 10 % števila vseh glasov, oddanih za listo, pri naslednjih kandidatih: 1. Roman Činč - LISTA ZA OBČINO BELTINCI 2. Martin Duh - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA III. Dodelitev mandatov V skladu z določili 15. člena Zakona o lokalnih volitvah so liste kandidatov po posamezni volilni enoti dobile naslednje število mandatov v Občinskem svetu občine Beltinci: VOLILNA ENOTA I (Beltinci, Lipa): Ime liste Število mandatov SOCIALNI DEMOKRATI 1 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 LISTA ZA OBČINO BELTINCI 1 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1 skupaj 6 VOLILNA ENOTA II (Dokležovje, Ižakovci, Melinci) Ime liste Število mandatov SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2 skupaj 6 VOLILNA ENOTA III (Bratonci, Lipovci, Gančani) Ime liste Število mandatov SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1 skupaj 6 IV. IZVOLJENI KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI Na osnovi izračunov občinska volilna komisija ugotavlja, da so bili na rednih lokalnih volitvah v Občinski svet Občine Beltinci izvoljeni naslednji kandidati: VOLILNA ENOTA I (Beltinci, Lipa): Ime liste Ime in priimek kandidata SOCIALNI DEMOKRATI Valerija Žalig SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Peter Gruškovnjak SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Stanislav Glavač LISTA ZA OBČINO BELTINCI Roman Činč LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Štefan Ferenčak NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Igor Adžič VOLILNA ENOTA II (Dokležovje, Ižakovci, Melinci) Ime liste Ime in priimek kandidata SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Ana Nerad SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Peter Dugar Martin Duh LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Srečko Horvat NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Simon Horvat Regina Sraka VOLILNA ENOTA III (Bratonci, Lipovci, Gančani) Ime liste Ime in priimek kandidata SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Jožef Erjavec SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Marjan Maučec Andrej Vöröš Jožica Pucko LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Martin Virag NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Ivan Mesarič Izvoljeni kandidati v Občinski svet občine Beltinci so: 1. Valerija ŽALIG, roj. 05.07.1963, Beltinci, Cankarjeva ul. 6 2. Peter GRUŠKOVNJAK, roj. 27.06.1964, Beltinci, Na kamni 8 3. Stanislav GLAVAČ, roj. 16.11.1953, Beltinci, Panonska 86 4. Roman ČINČ, roj. 24.10.1962, Beltinci, Travniška ul. 16 5. Štefan FERENČAK, roj. 09.04.1953, Beltinci, Jugovo 8 6. Igor ADŽIČ, roj. 13.08.1965, Beltinci, Cvetno naselje 4 7. Ana NERAD, roj. 12.06.1957, Melinci 107 8. Peter DUGAR, roj. 02.02.1967, Melinci 75 A 9. Martin DUH, roj. 20.10.1953, Melinci 142 10. Srečko HORVAT, roj. 10.10.1958, Dokležovje, Sončna ulica 8 11. Simon HORVAT, roj. 19.09.1944, Dokležovje, Ob Naklu 9 12. Regina SRAKA, roj. 29.01.1945, Melinci 150 13. Jožef ERJAVEC, roj. 22.09.1949, Lipovci 68 14. Matjan MAUČEC, roj. 06.04.1959, Gančani 80 15. Andrej VÖRÖŠ, roj. 02.11.1968, Bratonci 59 16. Jožica PUCKO, roj. 31.01.1975, Gančani 91 17. Martin VIRAG, roj. 16.07.1950, Bratonci 39 18. Ivan MESARIČ, roj. 20.03.1951, Lipovci 100 a Občinska volilna komisija v postopku kandidiranja ni prejela nobenega ugovora, glasovanje in delo na vseh voliščih oziroma pri delu volilnih odborov je potekalo v skladu z zakonom in da ni bilo nobene kršitve volilnih pravil, ki bi lahko vplivale na rezultate volitev. Številka: 006-01/2006-15 Beltinci, dne 26.10.2006 Predsednik Občinske volilne komisije Karel Makovecki, univ. dipl. pravnik OBČINA BELTINCI Občinska volilna komisija Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci POROČILO O IZIDU VOLITEV 2006 ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI BELTINCI, BRATONCI, DOKLEŽOVJE, GANČANI, IŽAKOVCI, LIPA, LIPOVCI, MELINCI Občinska volilna komisija občine Beltinci je na seji 26.10.2006, na podlagi zapisnikov o delu volilnega odbora na voliščih v Beltincih pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah, dne 22.10.2006 za volitve članov v Svet krajevne skupnosti Beltinci ugotovila rezultat ter izid volitev. I. KS BELTINCI Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Beltinci je vpisanih 1960 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Beltinci je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 1253 volivcev. 2. Po pošti 1 volivec. 3. Predčasno je glasovalo 15 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 41. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Beltinci je bilo 1269. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Beltinci izvoljeni: 1. Roman ČINČ, roj. 24.10.1962, Beltinci, Travniška ulica 16 2. Katarina TKALEC, roj. 26.10.1946, Beltinci, Mladinska ulica 4 c 3. Andrej VIRAG, roj. 07.06.1956, Beltinci, Na kamni 5 4. Stanislav GLAVAČ, roj. 16.11.1953, Beltinci, Panonska ulica 86 5. Stanko SRAKA, roj. 06.11.1962, Beltinci, Ravenska cesta 42 6. Martin GLAVAČ, roj. 24.10.1941, Beltinci, Jugovo 42 7. Jože LEBAR, roj. 26.01.1955, Beltinci, Gregorčičeva ulica 1 II. KS BRATONCI Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Bratonci je vpisanih 616 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Bratonci je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 433 volivcev. 2. Po pošti noben volivec. 3. Predčasno je glasovalo 6 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 17. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Bratonci je bilo 439. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Bratonci izvoljeni: 1. Milan KERMAN, roj. 18.10.1952, Bratonci 148 a 2. Jožica KUMIN, roj. 07.03.1959, Bratonci 88 3. Darko MIHOLIČ, roj. 21.08.1971, Bratonci 54 4. Simon BICO, roj. 20.02.1968, Bratonci 125 5. Marjan BALAŽIC, roj. 28.09.1961, Bratonci 114 6. Igor GRANFOL, roj. 08.09.1971, Bratonci 96 7. Simon ŽIŽEK, roj. 17.07.1974, Bratonci 67 III. KS DOKLEŽOVJE Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Dokležovje je vpisanih 808 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Dokležovje je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 410 volivcev. 2. Po pošti noben volivec. 3. Predčasno je glasoval 1 volivec. Neveljavnih glasovnic je bilo 33. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Dokležovje je bilo 411. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Dokležovje izvoljeni: 1. Alenka FRAS, roj. 21.07.1979, Dokležovje, Letališka ulica 14 2. Boris BRUNEC, roj. 14.05.1965, Dokležovje, Trate 16 3. Janez FARIČ, roj. 07.02.1977, Dokležovje, Sončna ulica 14 4. Anton ŽALIK, roj. 10.06.1964, Dokležovje, Glavna ulica 105 5. Suzana ŠKRABAN, roj. 03.06.1970, Dokležovje, Nova ulica 16 6. Janja BALAŽIC, roj. 29.05.1987, Dokležovje, Glavna ulica 42 7. Feliks HLADEN, roj. 01.07.1949, Dokležovje, Glavna ulica 115 IV. KS GANČANI Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Gančani je vpisanih 853 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Gančani je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 587 volivcev. 2. Po pošti 1 volivec. 3. Predčasno so glasovali 4 volivci. Neveljavnih glasovnic je bilo 21. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Gančani je bilo 592. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Gančani izvoljeni: 1. Štefan ŽIŽEK, roj. 16.11.1965, Gančani 146 2. Jože SRAKA, roj. 02.05.1958, Gančani 117 3. Anton MAUČEC, roj. 18.01.1962, Gančani 135 4. Bojan JEREBIC, roj. 22.09.1963, Gančani 75 c 5. Jožica PUCKO, roj. 31.01.1975, Gančani 91 6. Anton BAKAN, roj. 04.05.1945, Gančani 170 7. Marija BAKAN, roj. 14.07.1947, Gančani 137 V. KS IŽAKOVCI Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Ižakovci je vpisanih 711 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Ižakovci je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 471 volivcev. 2. Po pošti noben volivec. 3. Predčasno sta glasovala 2 volivca. Neveljavnih glasovnic je bilo 10. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Ižakovci je bilo 473. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Ižakovci izvoljeni: 1. Marijan ZVER, roj. 09.09.1957, Ižakovci 76 2. Franc SMODIŠ, roj. 04.12.1969, Ižakovci 39 a 3. Viktor CELEC, roj. 17.02.1962, Ižakovci 65 4. Štefan PERŠA, roj. 27.07.1946, Ižakovci 127 5. Andrej ZORKO, roj. 02.11.1965, Ižakovci 83 6. Janja VUČKO, roj. 04.02.1981, Ižakovci 120 7. Mirko POREDOŠ, roj. 13.09.1955, Ižakovci 102 VI. KS LIPA Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Lipa je vpisanih 523 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Lipa je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 311 volivcev. 2. Po pošti noben volivec. 3. Predčasno sta glasovala 2 volivca. Neveljavnih glasovnic je bilo 9. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Lipa je bilo 313. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Lipa izvoljeni: 1. Ivan TKALEC, roj. 24.06.1970, Lipa 134 2. Avgust BUKOVEC, roj. 30.01.1960, Lipa 1 c 3. Jožef FERČAK, roj. 08.04.1955, Lipa 67 a 4. Avgust KOROŠA, roj. 03.08.1965, Lipa 86 a 5. Zdenko BUKOVEC, roj. 03.02.1973, Lipa 134 a 6. Jože DOMINKO, roj. 13.05.1964, Lipa 165 a 7. Štefan ZADRAVEC, roj. 06.12.1953, Lipa 6 VII. KS LIPOVCI Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Lipovci je vpisanih 912 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Lipovci je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 591 volivcev. 2. Po pošti noben volivec. 3. Predčasno je glasovalo 7 volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 6. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Lipovci je bilo 598. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Lipovci izvoljeni: 1. Ivan ZAJC, roj. 14.12.1958, Lipovci 184 2. Slavko PIVAR, roj. 20.09.1971, Lipovci 10 3. Franc BALIGAČ, roj. 11.10.1956, Lipovci 52 b 4. Franc CIGAN, roj. 20.06.1965, Lipovci 41 5. Alojz SRAKA, roj. 22.08.1959, Lipovci 64 6. Ema MESARIČ, roj. 26.06.1957, Lipovci 100 a 7. Janko BEZJAK, roj. 18.02.1942, Lipovci 265 VIII. MELINCI Splošne ugotovitve 1. V volilni imenik na območju KS Melinci je vpisanih 695 volivcev. 2. S potrdili ni glasoval noben volivec. Za člane KS Melinci je glasovalo: 1. Po volilnem imeniku 420 volivcev. 2. Po pošti 1 volivec. 3. Predčasno ni glasoval noben volivec. Neveljavnih glasovnic je bilo 27. Vseh oddanih glasovnic za območje KS Melinci je bilo 421. Občinska volilna komisija je v skladu s 85. členu ZLV ugotovila, da so v Svet KS Lipovci izvoljeni: 1. Janez HORVAT, roj. 29.06.1959, Melinci 58 2. Martin DUH, roj. 20.10.1953, Melinci 142 3. Andrej DUH, roj. 21.07.1963, Melinci 118 a 4. Darja MAJCEN, roj. 13.04.1965, Melinci 94 a 5. Andrej DUGAR, roj. 25.11.1959, Melinci 63 6. Martin MAJCEN, roj. 14.11.1961, Melinci 48 7. Cvetka SEREC, roj. 26.09.1967, Melinci 89 Številka: 006-01/2006-13 Dne 26.10.2006 Predsednik Občinske volilne komisije Karel Makovecki, univ. dipl pravnik OBČINA BELTINCI Občinska volilna komisija Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci Na podlagi 41. in 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006 in 70/2006 - odločba US) je Občinska volilna komisija občine Beltinci na seji dne 26.10.2006 sprejela naslednje POROČILO O IZIDU REDNIH VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE BELTINCI, dne 22. oktobra 2006 Občinska volilna komisija občine Beltinci je na svoji 8. seji dne 26.10.2006 na podlagi zapisnikov volilnih odborov ugotovila naslednji izid volitev za župana Občine Beltinci, ki so bile 22.10.2006. Na volitvah dne 22.10.2006 je imelo pravico glasovati 7076 volivcev. Glasovalo je 4515 ali 63,8 % od tega 4515 na voliščih vključno s predčasnim glasovanjem in glasovanjem na domu ter 3 po pošti. S potrdilom ni glasoval nihče. Kandidati za župana so v vseh treh volilnih enotah dobili naslednje število glasov: Zap. št. Ime in priimek kandidata Št. glasov Odstotek 1. JOŽEF KAVAŠ 737 16,32% 2. MARJAN MAUČEC 1747 38,69 % 3. DANIEL KAVAŠ 95 2,10 % 4. MILAN KERMAN 1887 41,79 % Za volitve župana Občine Beltinci je bilo oddanih 4515 glasovnic, od katerih je bilo 49 neveljavnih. Veljavnih je bilo 4466. Na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah občinska volilna komisija ugotavlja, da nobeden kandidat ni dobil večine glasov, zato se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Kandidata za drugi krog sta: 1. Milan Kerman 2. Marjan Maučec Drugi krog rednih volitev razpiše Državna volilna komisija in se bo opravil 12.11.2006. Občinska volilna komisija v postopku kandidiranja ni prejela nobenega ugovora, glasovanje in delo na vseh voliščih oziroma pri delu volilnih odborov je potekalo v skladu z zakonom in da ni bilo nobene kršitve volilnih pravil, ki bi lahko vplivale na rezultate volitev. Številka: 000-01/2006-14 Beltinci, dne 26.10.2006 Predsednik Občinske volilne komisije Karel Makovecki, univ. dipl. pravnik OBČINA BELTINCI Občinska volilna komisija Mladinska ul. 2, 9231 BELTINCI Na podlagi 41. in 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006 in 70/2006 - odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Beltinci na seji dne 12.11.2006 sprejela naslednje POROČILO O IZIDU DRUGEGA KROGA REDNIH VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE BELTINCI dne 12. novembra 2006 Občinska volilna komisija Občine Beltinci je na svoji 9. seji, dne 12.11.2006 na podlagi zapisnikov volilnih odborov ugotovila naslednji izid drugega kroga volitev za župana Občine Beltinci, ki so bile 12.11.2006. Na volitvah dne 12.11.2006 je imelo pravico glasovati 7077 volivcev. Glasovalo je 4570 ali 64,57 % od tega 33 na voliščih vključno s predčasnim glasovanjem in glasovanjem na domu ter 2 po pošti. S potrdilom je glasovalo 1 volivcev. Kandidati za župana so v vseh treh volilnih enotah dobili naslednje število glasov: Zap. št. Ime in priimek kandidata Št. glasov Odstotek 1. MILAN KERMAN 2477 54,52 % 2. MARJAN MAUČEC 2066 45,48 % Za volitve župana Občine Beltinci je bilo oddanih 4571 glasovnic, od katerih je bilo 27 neveljavnih. Veljavnih je bilo 4543. Glede na določbe prvega odstotka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija ugotovila: Za župana Občine Beltinci je bil izvoljen (ime in priimek, rojstni datum, naslov stalnega prebivališča): MILAN KERMAN, roj. 18.10.1952, stanujoč v Bratoncih 148/a, 9231 BELTINCI, ker je prejel večino veljavnih glasov. Izvoljenemu kandidatu se na podlagi 108. člena Zakona o lokalnih volitvah v zvezi z določbami 91. člena istega zakona izda potrdilo o izvolitvi župana občine. Občinska volilna komisija je v postopku kandidiranja ni prejela nobenega ugovora, glasovanje in delo na vseh voliščih oziroma pri delu volilnih odborov, je potekalo v skladu z zakonom in da ni bilo nobene kršitve volilnih pravil, ki bi lahko vplivale na rezultate volitev. Št: 006-01/2006-35 Beltinci, 12.11.2006 Predsednik Občinske volilne komisije: Karel MAKOVECKI, univ. dipl. pravnik ŠPORTNA ZVEZA BELTINCI Mladinska 2, 9231 Beltinci JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA IZBOR NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV OBČINE BELTINCI ZA LETO 2006 1. Predloge za izbor najboljših športnikov lahko posredujejo športna društva, pravne in fizična osebe. 2. Izbrani in proglašeni bodo športniki v naslednjih kategorijah: najboljši športniki posamezniki, najboljši športni kolektivi in perspektivni športniki. 3. Predlogi morajo vsebovati: naziv predlagatelja, ime in priimek športnika oz. ime društva ali ekipe, kategorijo za katero se predlaga in čim širšo obrazložitev. Za posamezno kategorijo lahko predlagatelj predlaga več kandidatov. 4. Rok za posredovanje predlogov je 12.1.2007! 5. Po pooblastilu župana bo predloge obdelalo in opravilo izbor najboljših športnikov predsedstvu Športne zveze Beltinci. Proglasitev najboljših športnikov bo predvidoma v mesecu januarju 2007. 6. Predloge je potrebno poslati na naslov: Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci ali Športna zveza Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci. Beltinci, 18. 12. 2006 Predsednik ŠZ Beltinci Jože HORVAT Pot ob Črncu 5, 9231 Beltinci 2. prvi član komisije: KAREL KRAJCAR, st. Panonska ul. 46, 9231 Beltinci namestnica prvega člana komisije: VIDA GJEREK, Cvetno naselje 4, 9231 Beltinci 3. drugi član komisije: DRAGO JEREBIC, Lipovci 67, 9231 Beltinci namestnik drugega člana komisije: Slavko FICKO, Dokležovje, Murska ul. 16, 9231 Beltinci 4. tretji član komisije: AVGUST FARKAŠ, Ravenska c. 28/b, 9231 Beltinci Namestnica tretjega člana komisije: ALENKA JEREBIC, Bratonci 82, 9231 Beltinci. II. Mandatna doba članov Občinske volilne komisije Občine Beltinci traja štiri leta. III. Sedež Občinske volilne komisije Občine Beltinci je v upravni zgradbi Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 032-01/2006-30-487/III Beltinci, 21.09. 2006 Župan Milan KERMAN Na podlagi 35. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06-UPBS 2) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 30. redni seji, ki je bila 21.09.2006 sprejel SKLEP I. V Občinsko volilno komisijo Občine Beltinci se imenujejo: 1. predsednik komisije: KAREL MAKOVECKI, univ. dipl. pravnik, Mladinska ul. 2/c, 9231 Beltinci namestnica predsednika komisije: VALERIJA MES FORJAN, univ. dipl. pravnica, Na podlagi 33., 35., 36. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah-uradno prečiščeno besedilo (Ur. list RS, št. 22/06) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji 29. redni seji, ki je bila dne 20.07. 2006 sprejel SKLEP O IMENOVANJU PREDSEDNIKA POSEBNE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BELTINCI TER KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLILNEGA IMENIKA PRIPADNIKOV ROMSKE SKUPNOSTI IN NADOMESTNEGA ČLANA POSEBNE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE I. • Karel MAKOVECKI, Beltinci, Mladinska ul. 2/c, se imenuje za novega predsednika Posebne občinske volilne komisije Občine Beltinci in predsednika Komisije za pripravo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti (namesto Valerije MES-FORJAN, Beltinci, Pot ob Črncu 5). • Andreja HORVAT, Beltinci, Poljska pot 9/c, se imenuje za novo, nadomestno drugo članico Posebne občinske volilne komisije Občine Beltinci (namesto Ludvika HORVAT, Beltinci, Poljska pot 9). II. Mandatna doba novega predsednika Posebne občinske volilne komisije Občine Beltinci in predsednika Komisije za pripravo volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti ter nadomestne članice Posebne občinske volilne komisije Občine Beltinci traja do preostanka mandatne dobe omenjenih komisij. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št: 032-01/06-29-469/II1 Beltinci, 20.07.2006 Župan Milan KERMAN Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), in 107a. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03 in 46/06) ter 23. člena Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2006 (Uradni list RS št 16/05 in 46/06) izdajam SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE BELTINCI ZA LETO 2007 1. člen V obdobju do začetka veljavnosti proračuna Občine Beltinci za leto 2007, oziroma najdlje do 31.3.2007, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov začasno nadaljuje na podlagi Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto 2006. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v letu 2006 in za iste namene. Na področju investicijskih vlaganj se dovoljuje koriščenje sredstev za investicije, ki so bile v proračunu 2006. 3. člen Obveznosti plačane v obdobju začasnega financiranja se vključijo v proračun Občine Beltinci za leto 2007. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2007. Št.: 402-04/06-1 Beltinci, dne 5.12. 2006 Župan Občine Beltinci Milan KERMAN CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PREKMURJA - NOVA POT DO ZNANJA V letih 2006 in 2007 Razvojna agencija Sinergija skupaj s partnerji, med katerimi je tudi občina Beltinci, izvaja projekt CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PREKMURJA (CVŽU Prekmurja), katerega izvedbo sofinancirata Evropski socialni sklad (75%) in Ministrstvo za šolstvo in šport (25%). Aktivnosti bodo potekale v sedmih Točkah vseživljenjskega učenja, ena od njih bo v letu 2007 delovala na Melincih. Namen projekta CVŽU Prekmurja je zagotoviti kakovostno informiranje, svetovanje in dostopnost možnosti izobraževanja in usposabljanja najširšemu krogu ljudi. Zato bodo Točke vseživljenjskega učenja po dogovoru s partnerskimi občinami locirane tako, da bo naša ponudba v neposredni bližini uporabnikov. Točka vseživljenjskega učenja je prostor, v katerem bomo nudili: • informacije in svetovanje s področja izobraževanja odraslih ves čas poteka izvedbe projekta, • enkrat tedensko brezplačen dostop do informacijsko komunikacijske tehnologije, • mobilna učna mesta, opremljena z računalniki, za izvedbo brezplačnih usposabljanj v jesenskem in zimskem času s področij uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, delavnic za uspešno učenje, usposabljanje za uspešnejše delovanje na trgu delovne sile in drugih tem. glede na interes v posameznem okolju, • izdelavo osebnega izobraževalnega načrta, ki vam bo omogočil, da postanete s ponudbo svojih znanj konkurenčnejši, • pomoč pri zbiranju dokazil za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Predvidoma se bo projekt nadaljeval vse do leta 2013, zato želi Razvojna agencija Sinergija s CVŽU Prekmurja skupaj s partnerji izgraditi trajno in prepoznavno mrežo Točk VŽU za: • svetovanje in informiranje s področja izobraževanja odraslih, • podporo učenju - učiti se učiti, • samostojno učenje, tudi z mentorsko podporo: - uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, - tujih jezikov, z multimedijsko podporo in dostopom do interneta, - desetprstnega tipkanja, - različnih gradiv, ki brezposelnim izboljšajo zaposlitvene možnosti, • e-učenje, • organiziranje usposabljanj glede na interes v posameznem okolju, • pisanje prošenj, seminarskih nalog in drugih dokumentov, • zbiranje informacij z dostopom do interneta za aktivno preživljanje prostega časa. Prijazno povabilo vsem, da se nam pridružite. Točka vseživljenjskega učenja Melinci bo pričela delovati 15. januarja 2007 od 13.00 do 16.00 ure v prostorih kulturno vaškega doma na Melincih, nato pa vsaki drugi ponedeljek ob istem času. Na osnovi 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 110/02, popr. 8/03) in 20. člena Statuta Občine Beltinci je Občinski svet Občine Beltinci na 30. seji dne 21.09.2006 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA OB KMEČKI ULICI V BELTINCIH 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu od Kmečki ulici v Beltincih (Uradni list RS, št. 67/99) - v nadaljevanju Odlok o zazidalnem načrtu. Spremembe je v novembru 2005 izdelala Z EU - družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o, iz Murske Sobote, pod številko ZN-24/05. 2. člen Dopolni se kartografski del zazidalnega načrta, k i je naveden v 2. členu Odloka o zazidalnem načrtu s prikazi dodatno priključenega območja. 3. člen V 3. členu Odloka o zazidalnem načrtu se na koncu dodajo parcele 2494, 2493, 2492, 2491, 2490, 2489, 2488, 2497 in 2486/1 v k.o. Beltinci. 4. člen V 8. členu Odloka o zazidalnem načrtu se doda: Maksimalna tlorisna velikost objektov ne sme presegati 40 % velikosti parcele, na kateri bo grajen objekt. 5. člen V 10. členu Odloka o zazidalnem načrtu se doda novi odstavek: Gradbena linija objektov ob novi ulici mora biti vzporedna z ulico. 6. člen V 12. členu Odloka o zazidalnem načrtu se doda besedilo: Komunalne odplake se speljejo na obstoječo čistilno napravo po že izgrajenem kanalizacijskem omrežju. 7. člen V 14. členu Odloka o zazidalnem načrtu se briše zadnji odstavek in doda besedilo: Možna so odstopanja v velikosti in obliki in obdelavi streh. Možna je tudi združitev dveh sosednjih parcel v eno parcelo. 8. člen Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu ob Kmečki ulici v Beltincih (Uradni list RS, št. 79/00). 9. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Štev.: 032-01/2006-30-477/III Beltinci, 21.9. 2006 Župan Občine Beltinci Milan Kerman, l.r. Na podlagi 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00) je Občinski svet Občine Beltinci na 30. redni seji dne 21.09.2006 sprejel ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA POSLOVNO - INDUSTRIJSKO CONO V BELTINCIH I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za poslovno - industrijsko cono (v nadaljevanju lokacijski načrt) v Beltincih. Podlaga za lokacijski načrt je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in kratkoročnega plana občine Murska Sobota za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 87/04). Lokacijski načrt je v oktobru 2006 izdelala ZEU - družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote pod številko LN-17/05. 2. člen Lokacijski načrt iz prvega člena določa ureditveno območje lokacijskega načrta, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, urbanistične in krajinske rešitve načrtovanih ureditev, zasnovo projektnih rešitev gospodarske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave ter rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, osnove za parcelacijo, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, začasna namembnost zemljišč in odstopanja. II. UREDITVENO OBMOČJE 3. člen Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega naslednje parcele v k.o. Beltinci: 1168/, 1168/2, 1167, 1169/1, 1169/2, 1166, 3928/1, 2456/1, 2456/2, 2458/1, 2458/2, 2457, 2459, 3942, 2480/1, 2479/3, 2479/2, 2479/1, 2478, 2477/2, 2477/1, 2475, 2476, 2474, 2473/2, 2473/1, 2472, 2471, 2470, 2469, 2468, 2467, 2466, 2465, 2464, 2463, 2740/3, 2740/2, 2740/1,2741/1, 2741/2, 2742, 2743, 2744, 2745, 2746, 2747,2748, 2749, 2750, 2751, 2752, 2753, 2754, 2755, 2756, 2757 in 2758. 4. člen Funkcija območja je proizvodnja in obrt ter servisna, poslovna, trgovska in storitvena dejavnost, stanovanja niso predvidena. Predmet lokacijskega načrta je ureditev gospodarske infrastrukture, ki zajema prometne ureditve, gradnjo energetske in komunalne infrastrukture ter sistemov zvez in gradnjo objektov z zgoraj navedeno funkcijo. Namembnost posameznih objektov še ni natančno določena. V območje se lahko umestijo le dejavnosti s kapaciteto, za katere ne bo treba izdelati poročila o vplivih na okolje. V primero, da se v območju pojavijo dejavnosti, za katere se v postopku pridobivanja dovoljenj ugotovi, da bodo prekomerno obremenjevala okolje in je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje, se le-to pridobi v postopku pridobivanja dovoljenj za posamezen poseg. 5. člen Vplivno območje načrtovanih ureditev je ureditveno območje lokacijskega načrta. Vplivno območje posameznega objekta se prikaže v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 6. člen V ureditvenem območju lokacijskega načrta so predvidene naslednje ureditve gospodarske infrastrukture: - ureditev dovozne ceste s priključkom na glavno cesto, premostitveni objekt čez potok Črnec in ureditev notranjih prometnic - gradnja novih transformatorskih postaj v posameznih območjih, vključitev v energetski sistem, naprava nizkonapetostnih priključkov in ureditev zunanje razsvetljave ureditev vodovodnega priključka z navezavo na obstoječi cevovod na Kmečki ulici - ureditev kanalizacijskega kolektorja s priključkom na čistilno napravo ureditev ločenega sistema odvodnje meteorne vode z utrjenih površin in naprava izlivnega objekta, ureditev tk priključka od obstoječega omrežja ob glavni cesti. - ureditev plinovodnega priključka 7. člen V območju je predvidena gradnja trdnih in montažnih objektov za dejavnosti, navedene v 4. členu tega odloka ter gradnja oziroma postavitev pomožnih objektov. 8. člen Zemljišča, ki so predmet obdelave so deljena glede na posamezne parcele, ki jih bodo urejali in vzdrževali posamezni investitorji. Javne površine so dovozna cesta s priključkom na glavno cesto, notranje dovozne ceste in vodotok ter zelene površine. Površine z omejeno rabo so koridorji infrastrukturnih priključkov. Na teh površinah si investitor oziroma upravljalec pridobi služnost. IV. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE REŠITVE NAČRTOVANIH UREDITEV 9. člen Vsi načrtovani infrastrukturni priključki morajo biti izvedeni podzemno razen v delu, kjer se priključujejo na obstoječe zračne vode. Koridorji infrastrukturnih priključkov morajo potekati vzporedno z načrtovanimi in obstoječimi prometnicami in praviloma pojavnih površinah. Parkirišča se praviloma umestijo med objekte in dovozne ceste. 10. člen Vsi objekti in naprave v ureditvenem območju lokacijskega načrta so podrejeni proizvodni in poslovni funkciji, zato v oblikovanju ni omejitev. Morajo pa vsi objekti biti vzporedni oziroma pravokotni na dovozne ceste, upošteva se obcestna gradbena linija, ki je za posamezne objekte lahko tudi zamakn- jena v notranjost parcele za 5,0 m. Objekti se lahko gradijo kot samostojne enote na definiranih parcelah ali v nizu ob gradbeni liniji. Med objekti je treba upoštevati minimalne odmike, ki morajo znašati najmanj višino bližnjih objektov. Velikost objektov se giblje znotraj območja, ki je definirano v grafičnih prilogah kot zazidljivo območje. Objekti so lahko podkleteni, v višini ni omejitev. Pri vseh zunanjih ureditvah se upošteva višinska regulacija območja, ki je razvidna iz grafične priloge Ureditvena situacija. Višinske kote pritličja objektov so najmanj 10 cm nad urejenim dvoriščem. Višina mosta čez potok Črnec mora zagotavljati maksimalni pretok (Q15). 11. člen Na parcelah št. 2470, 2471 in 2472 se uredi zelenica z zasaditvijo (park). Obsadijo se tudi vsa parkirišča in robovi parcel, če to dopuščajo ostale ureditve v sklopu parcele. Dvorišča ob posameznih objektih se uredijo glede na namembnost objektov. Utrjene površine se uredijo protiprašno, ostale površine se ozelenijo. 12. člen Pomožni objekti se lahko postavijo v velikosti in pod pogoji, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). 13. člen V okviru posameznih gradbenih parcel mora biti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke, glede na predvideno dejavnost. Pri tem je treba upoštevati naslednje kriterije: Dejavnost Število parkirnih mest (PM) na enoto Poslovni prostori 1 PM na 30 m2 neto površine Prodajni prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine Nakupovalni center 1 PM na 15 m2 koristne površine Gostinski objekti 1 PM na 10 sedežev Prireditveni prostor 1 PM na 10 sedežev Obrtne delavnice, servisi 1 PM na 50 m2 neto površine in 1 PM na 2 zaposl. Industrijski obrati 1 PM na 2 zaposlena Če parkirišč ne bo možno zagotoviti v sklopu posamezne parcele, se le ta zagotovijo na javnem parkirišču, za kar investitor sklene pogodbo z občino. V vseh posameznih gradbenih parcelah je treba zagotoviti 5 % vseh parkirišč za potrebe invalidnih oseb. 14. člen Posamezna gradbena parcela ali več parcel skupaj se lahko ogradijo z žično ali betonsko ograjo do višine 2,0 m pod pogojem, da je zagotovljena prevoznost v primem intervencije. V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 15. člen Promet Nove prometnice se izvedejo v širini 6,00 m, z obojestranskim pločnikom širine po 1,0 m. Ob dovozni cesti, ki je priključena na glavno cesto se dodatno uredi enostranska kolesarska pot v širini 1,5 m. Vse prometne površine, razen parkirišč se asfaltirajo. Most čez potok Črnec bo izveden v betonski konstrukciji v širini dovozne ceste in z njenimi elementi. Ceste se opremijo s talno in vertikalno prometno signalizacijo. 16. člen Parkirišča Parkirišča se praviloma locirajo med dovozne ceste in objekte. Izvedejo se s perforiranimi tlakovci, ki omogočajo odvodnjo v teren. Za večje površine se po potrebi zgradijo ustrezno dimenzionirani zadrževalni bazeni, od koder se meteorna voda spelje v potok Črnec s predhodnim čiščenjem (lovilci olj). 17. člen Elektrika Predvidena je gradnja nove transformatorske postaje. Kablovodi za vključitev v sistem in nizkonapetostni razvodi se izvedejo zemeljsko. Obstoječi zračni vod in TP ob čistilni napravi se odstranita. Izvede se nov nizkonapetostni priključek v podzemni izvedbi od čistilne naprave do nove transformatorske postaje. Na celotnem območju obdelave se ob objektih in vzdolž dovoznih cest uredi enostranska javna razsvetljava. 18. člen Telekomunikacije Za potrebe tk omrežja je delno že izvedena kanalizacija, ki se po potrebi podaljša v fazi gradnje ceste. Priključek se izvede od obstoječega tk voda ob glavni cesti. 19. člen Vodovod Za sanitarne potrebe se izvedejo priključki na že zgrajeno krajevno vodovodno omrežje. Za morebitne tehnološke potrebe se voda črpa prav tako iz vodovodnega sistema. Za večje količine tehnološke vode se pred izdajo gradbenega dovoljenja od upravljalca pridobi izjava o pogojih priključitve na vodovodni sistem. Lastni vodnjaki niso predvideni. V projektni dokumentaciji zunanje ureditve posamezne parcele se prikaže tudi hidrantno omrežje, ki mora biti dimenzionirano glede na funkcijo in velikost objektov. 20. člen Odpadne vode Fekalne odpadne vode se speljejo po novem kanalskem zbiralniku, ki se zgradi v dovoznih cestah in priključi na obstoječo ali novo centralno čistilno napravo. Odvod iz kletnih prostorov se izvede s prečrpavanjem. Morebitne tehnološke odpadne vode se po potrebi očistijo v sklopu posamezne parcele oziroma objekta, kje nastajajo, kar se preveri v projektni dokumentaciji za objekte. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezne objekte se preveri količina in ustreznost odpadnih voda, ki bodo priključene na ČN zaradi morebitne rekonstrukcije le-te. Prav tako je treba izvesti odvodni kanal prečiščene vode, ki je istočasno kolektor do nove čistilne naprave, od obstoječe čistilne naprave do reke Mure. Izpust dodatnih količin odpadne vode v potok Črnec ni dovoljen. Odvodni kanal (kolektor) ni predmet lokacijskega načrta, je pa njegova izvedba pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte. Meteorne voda s streh se speljejo v peskolove ob objektih ali po ločeni kanalizaciji v potok Črnec. Meteorne vode z večjih utrjenih površin se speljejo preko lovilcev olj v potok Črnec. Morebitni zadrževalni bazeni in iztočni objekt se dimenzionirajo v projektni dokumentaciji zunanje ureditve parcele, na katero so locirani. Celotno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno nepropustno. 21. člen Ogrevanje Ogrevanje posameznih objektov se izvede z lokalnimi sistemi v okviru posamezne parcele ali za več objektov skupaj, če se tako dogovorijo investitorji. Kurilni medij je plin, priključek se izvede na glavni vod ob dovozni cesti. Do izgradnje plinovoda je kurilni medij olje, ki se hrani v ustreznih cisternah ob ali v objektih, z upoštevanjem odmikov in drugih varovalnih ukrepov. 22. člen Plinovod Plinovodno omrežje se zgradi v skladu z Odlokom o izgradnji plinovodnega omrežja v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, dopolnitev 68/02). Pri načrtovanju nove komunalne infrastrukture je treba upoštevati predpisane odmike od plinovoda. 23. člen Odpadki Zbiranje in odvoz odpadkov se uredi na vsaki posamezni parceli v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 52/01). Morebitni posebni ali nevarni odpadki se zbirajo ločeno v okviru posameznega objekta ali parcele. Način deponiranja in odvoza se določi v projektni dokumentaciji za posamezni objekt v fazi pridobivanja dovoljenja za gradnjo. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, VAROVANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 24. člen Varstvo okolja V ureditvenem območju so predvidene dejavnosti, za katere ni potrebno okoljevarstveno soglasje. V primeru, da se v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ugotovi, da bo dejavnost povzročala prekomerne obremenitve okolja, se pridobi okoljevarstveno soglasje na podlagi predhodno izdelanega poročila o vplivih na okolje. 25. člen Varstvo pred hrupom V vplivnem območju lokacijskega načrta se izvaja IV. stopnja varstva pred hrupom. Na območju velja mejna dnevna raven 70 dBA in mejna nočna raven 70 dBA). 26. člen Varovanje narave in varstvo kulturne dediščine Ureditveno območje lokacijskega načrta je izven zavarovanih ali za zavarovanje predlaganih območij varstva narave, v območju tudi ni območij ali objektov kulturne dediščine, zato posebni ukrepi za varovanje narave in varstvo kulturne dediščine niso predvideni. 27. člen Ravnanje s plodno zemljo Plodno zemljo, ki nastane pri odkrivanju gradbenih površin je treba deponirati ob gradbiščih v kupe višine do 1,5 m in jo uporabiti pri ureditvah zelenih in ostalih nezazidanih površin oziroma ravnati z njo v skladu z Odlokom o ravnanju s plodno zemljo na območju Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 94/01). VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 28. člen Obramba Ureditveno območje lokacijskega načrta ni opredeljeno za potrebe obrambe, zato posebni ukrepi niso predvideni. 29. člen Požarna varnost V projektni dokumentaciji za posamezen objekt je v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02) treba upoštevat prostorske, gradbene in tehnične ukrepe ter namembnost objektov in izdelati oceno požarne ogroženosti ter po potrebi Študijo požarne varnosti. Pri tem je treba zagotoviti: - pogoje za varen umik ljudi in premoženja (do izdaje slovenskega predpisa se pri načrtovanju upoštevajo ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), - potrebne odmike med objekti (požarna ločitev objektov) za zagotovitev pogojev za omejevanje širjenja ognja ob požaru - smernice SZPV 204. - urediti prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) - zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). - zagotoviti predpisane odmike med komunalnimi vodi - upoštevati požarna tveganja zaradi povečane možnosti nastanka požara zaradi morebitne uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov. 30. člen Vodnogospodarske ureditve Odvod meteornih vod z utrjenih površin in s streh je speljan v potok Črnec. Pri projektiranju iztočnega objekta je treba upoštevati naslednje pogoje: - iztočni objekt ne sme segati v pretočni profil potoka - oblikovan mora biti v naklonu brežine - opremljen mora biti s povratno zaklopko - v območju izpusta je treba predvideti protierozijsko zaščito struge Vsa zemeljska prečkanja komunalne in ostale infrastrukture s potokom Črnec je treba načrtovati v zaščitnih ceveh na globini 1,20 m pod dnom in z odmikom 5,0 m od zgornjega roba pretočnega profila. Pred izpustom je treba izvest lovilec olja in maščob, ki mora obratovati v skladu s standardom SIST EN 858-1. Zunanje ureditve ob predvidenih objektih morajo biti načrtovane na podlagi predhodnih hidrogeoloških raziskav, ki se izdelajo po potrebi v fazi izdelave projektne dokumentacije ter predvideni ustrezni ukrepi in tehnične rešitve pred ekstremnim delovanjem voda. To je predvsem nasutje terena nad koto poplavnih vod. Vsi predvideni objekti v ureditvenem območju lokacijskega načrta so od potoka Črnec oddaljeni več kot 5,0 m. V pas priobalnega zemljišča z ureditvami ne posegamo. VIII. OSNOVE ZA PARCELACIJO 31. člen Zakoličba parcel Zakoličba posameznih parcel se izvede glede na potrebe posameznih investitorjev. Poleg elementov za zakoličbo, ki so razvidni iz kartografskih in drugih prilog lokacijskega načrta, se pri formiranju parcel upošteva tudi sedanje parcelno in lastniško stanje. Parcele se lahko glede na potrebe investitorjev združujejo. IX. ETAPNOST IZVEDBE 32. člen Etapnost izvedbe Prva etapa predvidenih ureditev obsega izvedbo dovozne ceste s podaljškom do južne meje ureditvenega območja s priključkom na glavno cesto in izvedbo mosta čez potok Črnec. Izvede se tudi prečna dovozna cesta v smeri V - Z na severni strani ureditvenega območja. Zgradi se transformatorska postaja in nizkonapetostni razvod, odstrani se obstoječi zračni vod do TP ob čistilni napravi in se nadomesti z podzemnim vodom, izvedejo se vodovodni priključki do posameznih parcel, kanalski kolektor v prečni dovozni cesti in tk kanalizacija. V naslednjih etapah se izvede parcelacija zemljišč ob prečni dovozni cesti, za katera bodo znani investitorji in uredijo priključki do teh parcel. Zgradi se tudi odvodni kanal od čistilne naprave do reke Mure. Gradnja objektov je možna po izvedbi prometne in komunalne infrastrukture, vključno z odvodnim kanalom do Mure. IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 33. člen Poleg navedenih pogojev tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati še naslednje pogoje: - promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev - v času gradnje cestnega priključka mora biti ves material odmaknjen od glavne ceste vsaj 3,0 m ali več, če to zahteva preglednost na cesti - v primeru oviranja prometa si mora izvajalec pridobiti dovoljenje za delno ali polovično zaporo ceste na podlagi elaborata - začetek in zaključek del je treba prijaviti Direkciji RS za ceste - evidentirati stanje obstoječe infrastrukture - zagotoviti zavarovanje gradbišča - vse predvidene posege je treba izvesti tehnično neoporečno, varno in ekonomično - po izvedenih gradnjah komunalne infrastrukture je treba izvesti geodetski posnetek izvedenega stanja in ga predložiti posameznim upravljavcem infrastrukture - za vse posege v vodna in priobalna zemljišča morajo investitorji pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti oziroma pridobiti pravico graditi na vodnem in priobalnem zemljišču - v projektni dokumentaciji mora biti rešena tudi sanacija vseh prizadetih vodnih in priobalnih zemljišč. Za vsak poseg v ureditvenem območju je treba na podlagi Zakona o vodah pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje (informacijo o pogojih gradnje) ter vodno soglasje. Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati tudi vse pogoje in usmeritve iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k lokacijskemu načrtu. 34. člen Občina lahko z urbanistično pogodbo zadolži posamezne investitorje, da zgradijo del komunalne infrastrukture, ki je v javni koristi. X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ 35. člen Rok za izvedbo predvidene komunalne opreme je 10 let. Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se na območju vzpostavi prostorski red občine. Do končne izvedbe lokacijskega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. XI. ODSTOPANJA 36. člen Dopustna so odstopanja v trasah posameznih komunalnih naprav, če se pri nadaljnjem načrtovanju poiščejo boljše rešitve in pod pogojem, da so upoštevani predpisani odmiki in da se s spremembo ne poslabšajo pogoji ostalih ureditev. Po potrebi se za odstopanje pridobijo dodatni projektni pogoji in soglasja. XII. KONČNE DOLOČBE 37. člen Lokacijski načrt za poslovno - industrijsko cono v Beltincih je na vpogled na Občini Beltinci. 38. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 39. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 032-01/2006-30-479/III Beltinci, 21.09.2006 Župan Milan KERMAN