LETO XIV Ljudska knjižnica 54290 TRŽIČ Številka 8 AVGUST 1973 'BPV* GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBA2NE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Občinski praznik v znamenju gasilstva Letošnji občinski praznik je dobil še posebno pomembno obeležje, to je 90-letni jubilej ustanovitve prvega gasilskega društva v Tržiču. Pripravljalni odbori so imeli polne roke dela in nenehne skrbi za izvedbo programa. Celotedenski spored je zahteval veliko mero vztrajnega prizadevanja pri delu, zlasti še v gasilskih društvih na območju celotne občine. Občinska gasilska zveza Tržič je namreč prvikrat razpisala mednarodno spominsko tekmovanje za pokal »JOŽETA DORNIGA«, soustanovitelja in dolgoletnega voditelja »POŽARNE BRAMBE« v Tržiču, ki je v tedanjih težkih razmerah avstroogrske monarhije in nemškutarstva, prvi uvedel SLOVENSKO POVELJEVANJE v gasilskem društvu. V soboto, 4. avgusta, ob 9. uri se je začela svečana seja gasilskega društva Tržič v paviljonu NOB. Predsednik društva Tone Dornig, upokojenec BPT, je prisrčno pozdravil številne goste in predstavnike družbeno-političnih organizacij, med drugim tudi delegacijo pobratenega mesta Ste Marie aux Mines iz Francije, tekmovalne gasilske enote iz sosednje Avstrije, župane obmejnih občin (Borovlje, Sela), delegacijo iz Brunecka — Južna Tirolska, še s posebnim zadovoljstvom pa načelnika štaba operativne Gasilske zveze Slovenije, Milana VRHOVCA, ki je dolgoletnim aktivnim gasilcem podelil visoka odlikovanja. Poleg odlikovancev, so bili na slavnostni seji deležni velike pozornosti najstarejši gasilci. Predsednik občinske gasilske zveze Milan Valjavec je podelil značke za dolgoletno službovanje. Udeleženci svečane seje so vsakega posameznika nagradili z aplavzom. Iskrene čestitke z najboljšimi željami so izrekli številni gostje, predstavniki oblastnih organov in gasilski veterani. Že pred 12. uro so prihajali na zborno mesto gasilski avtomobili s kompletnimi tekmovalnimi enotami v delovnih uniformah, v gasilskih šlemih, delovnih opasačih in gumijastih škornjih. Sledila so povelja v več jezikih, godba je zaigrala koračnice in v dolgem sprevodu smo krenili na nogometno igrišče. Po odigrani himni in dviganju zastave smo začeli s tekmovanjem. Hitro je bilo opravljeno žrebanje za vrstni red nastopov tekmovalnih enot, sodniki pa so na dveh tekmovalnih stezah s štoparicami merili izurjenost ekip. Nemalo smo bili presenečeni nad uspehom, ki ga je dosegla tekmovalna enota iz Begunj v trodelnem napadu, brez vsake najmanjše napake. Že dosežen izreden čas — 63 sekund, nam je dal vedeti, kdo bo nosilec spominskega pokala »JOŽETA DORNIGA«, kajti takšnih rezultatov v naši občini še nismo dosegli. Izmed tekmovalnih enot gasilskih društev tržiške občine, pa je najboljši uspeh doseglo gasilsko društvo Podljubelj in s tem tudi zmagovalni pokal, IGD BPT pa nekoliko slabši rezultat, to je II. mesto. Med gasilskimi zvezami Gorenjske je zmagala Radovljica, pred Kranjem in Jesenicami. Tako je GD Begunje osvojilo kar 2 pokala. Med inozemskimi tekmovalnimi enotami je zmagalo gasilsko društvo KAPLA ob Dravi in si priborilo pokal. Ob večernih urah pa je predsednik skupščine občine Tržič, inž. Vili Logar, priredil sprejem za zaslužne gasilce in goste. Beseda je tekla v prijetnem vzdušju in vsi smo prisluhnili spominom starih ter izkušenih gasilskih veteranov, na mnoge nepozabne dogodke v reševalnih akcijah na območju domače občine. Nedelja, 5. avgusta, je bila za vsakogar izreden dogodek in tudi toplo poletno vreme nam je že v zgodnjih jutranjih urah vzbujalo zadovoljstvo ob zvokih budnice tržiške godbe. Nekaj minut po 9. uri je predsednik občinske konference SZDL, Milan Ogris, v paviljonu NOB začel slavnostno sejo družbenopolitičnega zbora občine Tržič, delegacije pa so ponesle vence k spomenikom. Besedo je povzel predsednik skupščine, inž. Vili Logar, opisal prehojeno pot uspešnega dela in napredka v naši občini, pa tudi težave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevni praksi. Na tej slavnostni seji so bile podeljene letošnje plakete organizacijam in posameznikom. Tržiško gasilsko društvo je prejelo srebrno plaketo, prav tako .tudi TVĐ Partizan, zlato plaketo so podelili Tovarni obutve PEKO, bronaste pa posameznikom: Rudiju Hrovatiču, Edu Robleku in Zinki Srpčičevi. Že med sejo so prihajale na zborno mesto enote uniformi- ranih gasilcev, godbeniki, praporščaki in obvezniki civilne zaščite. Po formaciji ešalonov je vodstvo parade raportiralo predsedniku občinske skupščine, takoj nato pa so ešalo-ni drug za drugim marširali mimo številnih gostov, ki so bili zbrani pred spomenikom NOB, ob cesti JLA, Cankarjevi cesti, Partizanski ulici, Trgu svobode, tja do Bračičeve ulice. Sledilo je množično zborovanje pred obnovljenim gasilskim domom, ki je bil slovesno izročen svojemu namenu, prav na dan občinskega praznika. Inž. Vili Logar je izročil ključe gasilskega doma tovarišu Dornigu, ki je očitno zadovoljen, izrazil toplo zahvalo. Na zborovanju so spregovorili številni gostje in tudi predstavniki iz inozemstva. Čestitke tržiškim gasilcem, ob tako visokem jubileju in otvoritvi doma, izreka tudi delovni kolektiv BPT. I. V. Gasilska parada na Trgu svobode Problematika proizvodnje v mesecu juniju 1973 I. Osnovni material Predilnica: Zaloge bombaža so se v juniju v primerjavi z majskimi precej povečale, vendar je asortiment bistveno drugačen, zaradi česar je bilo potrebno med mesecem zamenjati obe glavni bombažni mešanici. Problematična pa je bila v začetku meseca oskrba z modalnimi vlakni, ker pošiljke ne prihajajo v podjetje v dogovorjenih rokih. Določena negotovost je tudi v oskrbi s sintetičnimi vlakni, kar pa nam v juniju ni povzročalo težav, ker zaradi obstoječe zaloge preje iz teh vlaken le-te sploh nismo proizvajali. Zaradi omenjenih težav pri pravočasnem in rednem nabavljanju standardnih modalnih in sintetičnih vlaken (Koplon in Dacron) pa so v podjetje prihajale poskusne količine raznih drugih vlaken, ki smo jih v obratih predelovali z namenom, da ugotovimo, v kolikšni meri bi lahko z njimi nadomestili prejšnja. To pa je povzročalo vrsto težav v predelavi, zlasti v manipulaciji, kjer obstoja možnost številnih zamenjav in pomešanj. Sukalnica: Enako kot v prejšnjih mesecih tudi v juniju v sukalni-ci zaradi oskrbe z enonitno prejo ni bilo nobenih težav in zaradi tega tudi nobenih zastojev, ker je bilo le-te vseskozi dovolj na zalogi. Tkalnica: Zadostne količine preje na zalogi so omogočale tudi v juniju povsem normalno oskrbo tkalnice s potrebnimi količinami. Spremembe v asortimentu tkanin, ki so posledica stanja na tržišču, pa so povzročale nesorazmerje v zalogah preje dz prstančnih predilnikov na eni in iz BD predilnikov na drugi strani. V kakovosti preje so se enako kot v prejšnjih mesecih pojavljale določene pomanjkljivosti. Še vedno je bil akuten problem krotovičenja Problematika proizvodnje v mesecu juniju 1973 (Nadaljevanje s I. strani) preje iz BD predilnikov, ki je bil še toliko bolj pereč zaradi tega, ker preja ni imela časa, da bi se nekoliko »vležala«. V ta namen je bil med mesecem opravljen v »Tekstilindu-su« Kranj poskus parjenja te preje (ker nimamo lastnega parilnika), pri čemer so bili po prvih vizuelnih ocenah dobljeni ugodni rezultati, toč-nejši rezultati pa bodo razvidni iz primerjalnih analiz. Precej problematična je bila v juniju trdnost nekaterih prej iz »bele« mešanice (Nm 40 in Nm 50), kar je tkalnici povzročalo težave, še posebno zaradi tega, ker te številke predelujejo večinoma na oddelkih, kjer so tkalke (računano po skupnem številu niti na strojih, ki jih poslužujejo) najbolj obremenjene. To je bila seveda posledica neustreznih razpoložljivih surovin za to mešanico v preteklosti, kar pa tudi z novimi pošiljkami bombaža ni povsem rešeno. Oplemenitilnica: Stanje zalog surovih tkanin za dodelavo se je v mesecu juniju ponovno zmanjšalo za cca 94.000 m, kar je delno posledica zmanjšanja proizvodnje tkalnice zaradi dopustov (od 25. 6. dalje). Ker se šte- vilo artiklov ni zmanjšalo, je bil problem sestavljanja dnevnih partij zato še toliko težji. Vseeno pa zaradi tega ni bilo izpadov proizvodnje, čeprav je bila količina opravljenih storitev drugim podjetjem minimalna (cca 17.000 kvadratnih metrov). Konfekcija: Tkanin za predelavo v konfekciji je bilo v glavnem dovolj. Primanjkovalo je le tkanin za izdelavo rjuh, ker je bilo po tem artiklu izredno povpraševanje tudi v metraži in tkanin za izdelavo kapen, namenjenih za izvoz v ZR Nemčijo, ker je bila precejšnja količina le-teh v preteklosti na kalandru pokvarjena in tkalnica, s povečano zasedbo statev, nastale vrzeli ni mogla takoj nadomestiti. Večji problemi so bili z dobavami drugih reprodukcijskih materialov. Kljub pravočasnemu naročilu (že v aprilu) smo imeli precejšnje zastoje v ve-zilnici zaradi pomanjkanja vezilnega sukanca, ki je prispel šele ob koncu meseca in še to ne v celotnem naročenem asortimentu. Nekaj težav je bilo tudi z dobavami sukancev iz Zagreba in dobavami embalaže iz Gorenjskega tiska ter inozemstva za novi artikel »Noč in dan«. II. Proizvodnja Predilnica: maj junij Sukalnica: — izvrš. plana: v ef. kg 106,54 % 106,92 % v baz. kg 107,32 % 108,50 % — izkor. strojev 68,30 % 70,41 % — produktivnost: baz. g/vrh (prst.) 14,24 14,80 baz. g/pred. m/h (BD) 57,64 60,23 HOK ure 15,89 15,51 — izvrš. plana pri 0 Nm 10 92,95 % 78,00 % — izkor. strojev 60,45 % 59,10 % — produktivnost: g/vrh 93,93 81,25 HOK ure 14,67 16,55 Tkalnica: — izvrš. plana: v m' 108,98 % 102,08 % v votkih 110,44 % 102,78 % — izkor. strojev: na pog. st. ure 93,50% 92,60 % na ef. stat. ure 96,80 % 96,20 % — storilnost: enot/del. uro 45,05 45,49 Oplemenitilnica: — izvrš. plana: v m2 Konfekcija: 114,81 % 99,74 % — izvrš. plana: v m2 94,41 % 91,74 % v enotah 97,57 % 92,76% — izkor. strojev: 88,70 % 85,70 % — produktivnost: ur/100 enot 95,90 98,61 Iz prikazanih številčnih rezultatov je razvidno, da je bilo v predilnici in tkalnici izvrševanje planskih zadolžitev povsem v redu. V sukalnici proizvodni plan ni bil dosežen, ker del sukal-nih vreten zaradi pomanjkanja napenjalnih jermenic ni obratoval (28 + 117,4) in ker je ob koncu meseca tudi tokrat ostal del proizvodnje ne-oddan v skladišče preje in zaradi tega tudi neregistriran. V oplemenitilnici je razlika med mesecema precejšnja, ker v juniju nismo dodelovali uvoženih damastov, kot je bil to primer v maju. Proizvodni plan pa bi bil kljub temu do- sežen, če bi obrat lahko oddal vse, sicer gotove tkanine, katerih’je, zaradi premajhnih skladiščnih prostorov v konfekciji, ostalo v oplemenitilnici okrog 93.000 m2. Razlogi za neizvrševanje plana v konfekciji so v že opisanih težavah z oskrbo z reprodukcijskim materialom, v izdelavi kolekcij za potrebe prodajnih služb, v porabljenem času za poostreno kontrolo zaradi znanih poškodb tkanin ter končno tudi v pomanjkanju skladiščnih prostorov za gotove izdelke, katerih obrat ni mogel sproti oddajati. III. Delovna sila — — predilnica — sukalnica — tkalnica — oplemenitilnica — konfekcija V predilnici je zmanjšanje predvsem zaradi zmanjšanih odsotnosti zaradi letnih dopustov, v sukalnici so izostanki ostali v primerjavi z majem nespremenjeni in odpadejo vsi na bolezenske, v tkalnici pa pretežni del povečanja odpade na izrabljanje letnih dopustov, delno pa so se povečali izostanki porodnic in bolezenski. V oplemenitilnici so se prav tako občutno povečali izostanki zaradi bolez- IV. Doseganje norm —- predilnica — tkalnica — oplemenitilnica — Konfekcija — Konfekcija Hrib — Skladišče gotovega blaga — Zabojarna Skupaj: V. Vzdrževanje strojev in naprav Predilnica: Opravljena so bila razna vzdrževalna dela v čistilnici, v lastni režiji montirana Voukova raztezalka in zamenjane verige za distanciranje raztezal na 4 Krušikovih pre-dilnikih. izostanki maj % junij % 10,2 9,— 8,3 8,3 9,5 13,4 7,95 12,50 10,14 13,18 ni in letnih dopustov, medtem ko so se izostanki zaradi ...rednih dopustov zmanjšali, porodniški pa ostali nespremenjeni. Povečanje izostan-Kov v konfekciji je zaradi bolezni, letnih dopustov in neupravičenih izostankov. Skupno število zaposlenih v osnovnih obratih se je povečalo od 965 na 971 oseb (predilnica — 1, tkalnica —4, oplemenitilnica +7 in konfekcija + 3 osebe). maj % junij % 115,50 117,12 121,09 120,25 119,05 117,01 119,65 120,61 116,60 116,47 127,60 127,3 136,40 130,93 119,29 119,34 Tkalnica: Poleg tekočih vzdrževalnih del je normalno potekal remont statev in avtocopserjev. Vodstvo obrata ponovno opozarja na slabo stanje streh, ki ob večjih nalivih puščajo in povzročajo materialno škodo, če ni nikogar v obratu, ki bi to preprečil. Zato predlaga, da bi v dneh, ko obrati ne delajo, uvedli de- žurno službo vzdrževalcev streh, ki bi take škode preprečevala. Oplemenitilnica: Opravljena so bila razna vzdrževalna dela na strižniku, belilnem agregatu, obeh raz-penjalnih sušilnikih in novem kalandru, pri čemer je bilo skupno zaradi mehanskih in električnih okvar 72 strojnih ur zastoja. Konfekcija: Konfekcija je imela v juniju s strojno opremo precej težav, in sicer: — stari »Pfaf« šivalni stroj ni obratoval do 6. junija, ko smo dobili izposojeni rezervni del iz »Laboda«. Novi tovrstni stroj nismo uspeli usposobiti za obratovanje niti s pomočjo mehanikov »Peka«. Zato je bil pozvan v podjetje monter dobavitelja. —• Pogoste večje okvare so bile na dotrajanih Ovverloch strojih za robljen je plenic. En stroj zaradi tega ni obratoval od 12. do 23. junija, drugi pa od 14. do 20. junija. Rezervne dele smo morali izdelati sami, ker jih »Singer« nima več na zalogi. — Likalni stroj zaradi okvare, katere sami nismo mogli odpraviti, ni obratoval od 15. do 28. junija, ko je prišel monter firme »Sacom«. Vodstvo obrata predlaga, da bi v jesenskem obdobju poslali naše vzdrževalce na usposabljanje k firmam, ki nam dobavljajo stroje. Zaradi že omenjenega pomanjkanja vezilnega sukanca ni obratovalo 6 vezilnih avtomatov prek celega meseca. Novo v tržiški knjižnici Letošnje leto je v znamenju slovesnosti, ki so posvečene 500-letnici kmečkih uporov in 400-letnici velikega hrvaško-slovenskega kmečkega upora, zato vam danes predstavljamo knjigo iz zbirke »GUBČEVE KNJIŽNICE«. Ivan Goran Kovačič: Dnevi jeze Novele I. G. Kovačiča je navdihnila hrvaška vas. Najbolj znano književno delo Ivana Gorana Kovačiča je njegova poema JAMA, pretresljiva pesem o ustaških zločinih nad nedolžnim, zve- čine srbskim življem na Hrvaškem, med okupacijo v zadnji vojni. Kot porog zgodovini pa je slišati, da je bil ta pesnik tr-plejnja in ponižanja srbskega ljudstva zaklan ravno s srbskim, četniškim nožem, sredi julija 1943. leta, in sicer v jugovzhodni Bosni, blizu vasi Vrbnica pri Foči. Ko je pretresljivi, ogorčenja polni poemi izrazil strahotno usodo nedolžnega ljudstva, ni niti slutil, da mu bodo izrojenci istega naroda na prav tak, na ustaško-četniški način pretrgali mlado življenje in to v kraju, kjer se je ne samo s pesmijo — z umetniško besedo — ampak tudi dejansko kot vojak — partizan bil proti zlu in zločinu. Toda Goran kot da je zaslutil svojo nesrečno usodo, ko je nekaj let pred tem (1937) zapel pesem Moj grob, v kateri sta sledeča dva verza: Na planini črni, tam naj bo moj grob, volčji nad njim lajež, črnih vej šumot. Na kratko povedano, s tako pesmijo si ni izmišljal junaške usode žrtve, ampak je z njo iz dna ogorčene mladeniške duše obupaval nad usodo hrvaškega ljudstva, zvečine kmečkih ljudi. Tovariši, ne tako! Bi bilo tele vreče pretežko malo zložiti? (okolica belilnice in centralnega skladišča) Desetar Riko Dobrin poveljuje naši desetini na mednarodnem tekmovanju Občinski praznik Predsednik SO Tržič, inž. Vili Logar, in predsednik GD Tržič, Anton Domig, otvarjata nov gasilski dom Vodstvo parade raportira predsedniku skupščine Obvestilo Člane kolektiva obveščamo, da bo Delavska univerza Tržič organizirala v šolskem letu 1973/74 večerno osnovno šolo za odrasle in sicer za 5., 6., 7. in 8. razred. Predavanja se bodo začela predvidoma 15. septembra in to v dopoldanskem in popoldanskem času. Interesenti se lahko prijavijo v centru za izobraževanje BPT do 30. avgusta 1973, kjer bodo dobili vse ostale informacije. Popotni vtisi z XI. tekstiliade v Tetovu Kakor vsako leto, smo se tud: letos udeležili tekstiliade, katera je bila v makedonskem mestu Tetovu, v organizaciji tekstilne tovarne »TETEKS«. Ker je bilo to tekmovanje v Makedoniji, nismo mogli poslati toliko tekmovalcev, kakor smo jih poslali 72. leta v Travnik — zaradi prevelikih stroškov. Športna komisija našega sindikata je imela več sestankov, na 'katerih smo sklenili, da pošljemo na tekstiliado samo strelce in strelke, 'kateri so imeli največ uspeha na 10. tekstiliadi v Travniku. V soboto, dne 30. junija, je odpotovala z avtobusom iz Tržiča devet članska ekipa naše tovarne. Z letališča Brnik smo odleteli ob 15. uri z lepim JAT-ovim letalom proti Beogradu, kamor smo prispeli po 50 minutni vožnji. Za nekatere izmed nas je bila to prva vožnja z letalom. Začetni strah pred vožnjo se je kasneje hitro polegel, ker je bila vožnja zelo lepa in hitra. Ker smo imeli odhod letala pro,ti Skopju šele ob 21. uri zvečer, smo ostali skoraj vsi na letališču in gledali pristajanje letal iz raznih evropskih držav in odhajanje istih. Tako nam je čas hitro potekal. Odhod letala za Skopje je bil zelo točen in tako smo srečno pristali v glavnem mestu Makedonije, točno ob 21. uri in 50 minut. Z letališča so nas prepeljali z JAT-ovim avtobusom v središče mesta, odkoder smo odpotovali v 45 km oddaljeno mesto Tetovo. Tja smo prispeli zelo pozno ponoči in to ob 23. uri in 30 minut, skupno s tekmovalci iz Kranja. Tu so nas po krajši diskusiji prepeljali z žičnico na Popovo Šapko. Vozili smo se neznano kam in končno, po 40 minutah vožnje, smo ugledali luči hotela INEX in drugih počitniških domov. Bili smo zelo utrujeni od potovanja in želeli smo počitka in postelje, toda to ni šlo tako lepo, kakor smo pričakovali. Zopet so se pričele diskusije in končno je prišla odločitev, da bomo prenočevali v počitniškem domu naše armade. Ko smo prispeli v sam dom, so nas razmestili v dve sobi in nato postregli z večerjo — ob drugi uri in 30 minut zjutraj. Presenečeni smo bili že zaradi tega, saj nas v Sloveniji verjetno ne bi pripeljali ponoči tako daleč z žičnico, kaj šele, da bi dobili večerjo tako pozno ponoči. Drugo jutro smo zgodaj zajtrkovali, ker smo morali priti v dolino na določeno mesto, kjer je bil zbor za prireditev. Šele takrat smo videli, koliko tekmovalcev in tekmovalk je bilo nastanjenih v tem turističnem kraju. Preko 800 ljudi se je preri- valo pred žičnico in čeprav smo se kmalu odpeljali, smo prišli z zamudo. Parada se je začela točno ob 10. uri in več kot 1500 tekmovalcev in tekmovalk se jo je udeležilo. Lepo je bilo pogledati tekmo, valce v pisanih trenerkah ali drugih oblačilih, iz mnogih tekstilnih tovarn širom po Jugoslaviji. Sama organizacija ni bila taka, kot bi morala biti. To smo mi krepko občutili! Prejšnji večer smo dobili bloke za prehrano in to zelo pomanjkljivo: v celoti za 1 dan in pol z raznimi datumi — res čudno, čeprav smo plačali že 1 mesec preje celotni znesek za tridnevni penzion. 2e med parado in kasneje sem »začel dirko« za bloki in za vrstnim redom tekmovanja. Pošiljali so me od enega do drugega in tako sem uspel dobiti bloke šele v ponedeljek pri kosilu. Razporeda tekmovanja pa sploh nisem dobil in tako so se naši tekmovalci kar sami znašli. Tek movali so v ponedeljek, 2. julija, ob 10. uri dopoldne. Kako so tekmovali naši strelci in strelke in kakšno mesto so dosegli, ne moremo povedati, ker uradnih rezultatov do danes še nismo prejeli. Rezultati so pri moških nekoliko slabši kakor v lanskem letu, toda ob večji udeležbi ekip so se po naših ocenah uvrstili od 4. do 6. mesta, ženska ekipa se je zelo dobro držala in bo zasedla ravno tako 4. do 6. mesto. Nekoliko slabši uspeh moških je zaradi tega, ker sta dva tekmovalca streljala izpod svojih zmožnosti. Kljub temu smo lahko zadovoljni, saj je bila udeležba pri streljanju po ekipah močnejša kot v Travniku. Precej nas je motila vsakodnevna vožnja z žičnico, saj sta nam čakanje in prevoz vzela veliko časa. Lahko pa rečem, da smo imeli od vseh ekip največ sreče in to zaradi tega, ker smo se vedno vračali na Popovo Šapko med prvimi. Velikokrat je žičnica zaradi pomanjkanja električnega toka obstala in tako so v veliki večini tekmovalci ča-kali v kabinah, visoko nad zemljo po več ur in še v slabem vremenu. V torek dopoldne, zadnji dan, smo si ogledali mesto in razna tekmovanja na športnem stadionu, kateri ima več rokometnih igrišč in igrišča za košarko, nogomet ter strelišče na prostem. V začetku sem omenil, da smo zajtrkovali in večerjali na Popovi šapki, kosilo pa smo imeli v restavraciji, katera je bila lepo urejena in ima prijeten zelen vrt. Restavracija ima dokaj čudno ime: ARABATI — BABA — TEČE. To je bilo prej zatočišče, oziroma prebivališče dervišev, katerim je bil na čelu starešina z imenom BABA. Ta restavracija je bila precej daleč od stadiona in do tam so vozili avtobusi. Najbolj posrečeno je bilo, ko je ena izmed naših tekmovalk vprašala voznika avtobusa, ali pelje avtobus do ALI-BABE. Kljub smehu v avtobusu je voznik dobrovoljno odgovoril, da vozi. V torek, 3. julija popoldne, smo se odpeljali z avtobusom v Skopje, kamor smo prispeli ob 16. uri. V samem mestu smo imeli malo časa za razgled, kajti ob 17. uri nas je avtobus JAT-a odpeljal iz mesta na letališče. Ko smo prispeli na letališče, smo izvedeli, da ima letalo 20 minut zamude, kar se je kasneje raztegnilo na dve uri in deset minut. V vseh potnikih, ki so bili namenjeni na letališče Brnik, se je porajala sumnja, ali bo čakalo letalo v Beogradu na nas. Začelo se je spraševanje in prerekanje, toda vse to ni nič pomagalo, ostale so samo obljube. V letalu, med vožnjo je pilot sporočil, da je letalo iz Beograda že odletelo. Res prijeten občutek, toda kaj moreš pomagati! Le kaj si bodo mislili doma? »Ali se je zgodila nesreča, ali je vmes kaj drugega,« vse te misli so nam nehote rojile po glavi. Po pristanku letala v Beogradu se je v letališkem prostoru začelo prerekanje med vodjem in potniki. Vse to ni prav nič pomagalo, vrnili so nam denar za vozovnico in obljubili, da bodo rezervirali spalnik do Ljubljane. Z letališča so nas odpeljali do železniške postaje Beograd. Ko smo prispeli, ni bilo nič z rezervacijo spalnika, niti ni bilo rezervacije za I. ali II. razred. Na železniški postaji je bila zelo velika gneča in ni se moglo priti do voznih kart, razen če bi hotel hoditi po ljudeh. Odločili smo se — to je vseh 23 potnikov, da gremo na vlak in to brez kart, le-te pa bomo kupili kasneje na vlaku. Odhod vlaka je bil čez eno uro. Začela se je naša »Odisejada«. Naval na vlak je bil zelo velik ■in »vdrli« smo v prvi vagon in zasedli 2 kupeja II. razreda. Lepo smo se razmestili in se veselili, toda vse to je bilo preuranjeno. Začeli so prihajati potniki z rezervacijami: »Prosim, pokažite rezervacijo!« »Kako,« smo pomislili, »saj niti kart nimamo.« In tako smo začeli vstajati s sedežev in pridružili smo se ostalim potnikom na hodniku. Delili smo usodo z njimi — to je stoje ali sede na tleh. Res lepa in stokrat prekleta vožnja. Drugi dan smo ob 10. uri in 20 minut končno prispeli po 12-urni zamudi v Tržič in vsi smo se oddahnili, da smo spet doma. D. R. Obiskali smo »naše« graničarje NAŠI UPOKOJENCI Francka Šmid V bloku na Partizanski cesti 23, stanuje tiha in drobna ženič-ka, ki je bila ena prvih delavk v belilnici. Mimo in skromno živi v svojem stanovanju. Brezhiben red, ki vlada v njem, priča, da se največ zadržuje tam, kar malo odmaknjeno od vsega ostalega življenja. Toda kmalu potem, ko mi je odprla vrata in me prijazno sprejela, je prišla na dan vsa šegavost njene narave. Tako je pogovor stekel prav sproščeno in z nepopisnim zadovoljstvom mi je o sebi in svojem delu povedala takole: »Delati sem začela oktobra 23. leta v obratu belilnice, ki je bil takrat komaj dobro ustanovljen. Prva od delavk je bila Helena Dornig, ki pa je, na žalost, prav danes »zaspala« (umrla je na dan pogovora, 16. avgusta — op. ur.). »Ja, malo nas je še, od tistih prvih,« vzdihne s kančkom melanholije v glasu in čutim, da se ji je utrnil spomin na leta, ko je bilo drugače. Potem pa nadaljuje: »Delala sem v pakirnici, kjer smo zlagali komade, označevali na listkih kvaliteto, širino, dolžino blaga, artikel in partije, žigosali blago z raznimi barvami, ga zavijali in povezovali z raznimi trakovi. Vsi komadi so morali biti prešani kot knjiga — enako zapakirani in aranžirani z »mašnicami«, da so bili lepi na pogled. Obra-tovodja Hnyk je vedno govoril, naj se prvo naučimo delati počasi in lepo, potem pa hitro. Bil je strog, a je lepo skrbel za nas. Mojster je bil od začetka Maček, potem pa Smole, s katerim smo se tudi dobro razumeli. Sprva je bilo pri mizi sedem delavk in imele smo skupen akord. Ko je bilo dela čedalje več, se je začelo deliti in jaz sem največ žigosala blago in pisala listke. V belilnici sem bila do 43. leta, ko so me odpustili. Vrnila’ sem se 48. leta, toda takrat sem delala v tkalnici. V navijalnici je bilo res bolj brezskrbno delo, a bilo je več prahu in ropota. No, po petih letih pa sem šla v pokoj. Moram priznati, da mi je bilo delo v adjustìrnici bolj pri srcu, ker je bilo čisto in lepo. Bili pa smo tudi v prijateljskih odnosih z delavkami in vodilnimi. Delavci so bili navajeni reda in zato je bilo prijetno v službi. Kot slab dogodek mi je posebno ostal v spominu »štrajk« leta 1936, kot lep pa slovesnosti ob 50-letnici podjetja. Potem, ko sem šla v pokoj, mi je bilo seveda malo dolgčas, ker se navadiš dela v tovarni in tudi ljudi, vendar tudi doma je bilo vedno dovolj dela. Želim le to, da bi ostala zdrava, pa bo vse dobro. Seveda, za vas pa želim, da bi delo in prodaja dobro tekla, da bi tako vsi imeli svoj kruh in preskrbljeno življenje!« V Imenu vseh se Francki Šmid še enkrat zahvaljujem za bogat razgovor in tudi mi ji želimo vse najboljše za naprej. S. Saje Naše mamice Marija Zagmajster je rodila 12. julija 1973 dečka, Barbara Rev 22. julija 1973 dečka, Ljudmila Ropret 24. julija 1973 deklico, Marij a-Magdale-na Pavlin pa 28. julija 1973 deklico. Tokrat so deklice in dečki »pribrcali na svet« v enakem številu. Želimo jim veliko zdravja, mamicam pa iskreno čestitamo! Vojaki in »civili«: »Vsi smo eno!« 15. avgust je dan graničarjev JLA. Ob tem dnevu je zvezni sekretar za narodno obrambo, general armade Nikola Ljubičič, poslal pripadnikom obmejnih enot čestitko, v kateri jim izraža priznanje za visoko zavest, požrtvovalnost in odgovornost, ki so jo pokazali med varovanjem meja naše domovine. Nadalje pravi, da naj imajo pri opravljanju svojih napornih dolžnosti zmeraj pred očmi zaupanje, ki jim je bilo izkazano kot prvi straži miru in ustvarjalnega dela naših delovnih ljudi in občanov. Medtem, ko varujejo meje SFRJ, varujejo tudi temeljne pridobitve osvobodilne vojne in revolucionarne graditve samoupravnega socialističnega sistema. Šele takrat, ko človek doživi tak sprejem in občutek popolne pristnosti, se lahko zave, kolikšna je povezanost pripadnikov naše armade z najširšim krogom ljudstva. Naša tovarna je pokrovitelj karavle »Srečka Perhavca« v Medvodjah. Trenutno se ta objekt adaptira in »posadka« opravlja svojo službo v karavli na Pečovniku, ki je precej odrezana od »civiliziranega sveta«. Ker se zavedamo pomembnosti njihovega poslanstva, so družbenopolitične organizacije iz našega podjetja sklenile obiskati graničarje te karavle ob njihovem prazniku. Po uri in pol je bilo konec vzpona in spustili smo se še malo proti dolini, kjer smo že zagledali karavlo. Pred njo so nas čakali vojaki in njihov starešina. Sprejem je bil topel in prisrčen. Tudi njim smo izročili šopek in ko smo se vsi zbrali ob mizi, je imel tovariš Ivan Valjavec kratek pozdravni nagovor. Potem je predsednik delavskega sveta, tovariš Marjan Pernuš, spregovoril vsem Ijanju s pištolo in polavtomatsko puško, nekateri od mladincev smo z vojaki zaigrali set namiznega tenisa, sprehodili smo se tudi malo okoli karavle in »pokukali« na Koroško, na koncu pa so nam pokazali še veščine njihovega graničarskega psa. Kar prehitro se je približal čas njihovega kosila in s tem tudi našega odhoda. Toda brez glasbe in pesmi pa pri vojakih ni slovesa! Tako sta nam pred odhodom še enkrat zaigrala dva graničarja na harmoniko in saksofon, zraven pa zapela. Kmalu so se glasovi vojakov in civilistov zlili v en glas, roke so objele drug drugega in vsi smo se zavrteli v kolu ... Predsednik DS, Marjan Pernuš, kolektiva graničarjem Tako se je v soboto, 11. avgusta, zbralo ob petih zjutraj pred vratarnico osem predstavnikov naše tovarne (ter dva pionirja) in odpravili smo se na prijateljski obisk. Peljali smo se do karavle v Medvodjah, itam izročili stražarju šopek, potem pa nas je avto potegnil še naprej v hrib, po slabi gozdni cesti, dokler ni zmanjkalo tudi te. Tam nas je čakala vojaška patrulja, ki nas je vodila skozi gozd proti njihovi karavli na Pečovniku. prenaša pozdrave in čestitke navzočim. Prenesel je pozdrave in čestitke vsega našega kolektiva graničarjem ob njihovem prazniku. Za njim nam je starešina karavle izrekel dobrodošlico in nam zaželel, da bi se kar najbolje počutili med njimi. In res smo se! Po bogati zakuski se je pričel živahen razgovor o vsakdanjem idelu, o prijetnih stvareh, pa tudi problemih, s katerimi se vsi srečujemo. Potem smo se še pomerili v stre- Predno smo odšli, smo se zahvalili za prelep sprejem in moramo priznati, da nas je ganila tolikšna hvaležnost, ki so nam jo izkazali ob našem obisku. Vsi smo izrazili željo, da bi se še pogosteje srečevali in delili smo mnenje, da ise morajo naši stiki še poglobiti. Drug drugemu smo zaželeli še veliko uspehov in obljubili smo, da jih, če ne prej, obiščemo na dan JLA. Sicer si pa to fantje, zbrani iz vseh krajev naše domovine, da bi očuvali nedotakljivost meja, prav gotovo zaslužijo! Stojan Saje Akcije leta kvalitete v slovenski tekstilni industriji (1. nadaljevanje) V prejšnji številki smo govorili o namenu akcije leta kvalitete in prvih ukrepih za uspešni potek leta kvalitete. Slovensko gospodarstvo ss zaveda pomena kakovostne proizvodnje, zato je pokazalo v tem letu posebno aktivnost. V katerih smereh se je kazala ta aktivnost, smo videli v drugem delu sestavka. Kot tekstilce nas, razumljivo, zanima predvsem, kakšne ukrepe in aktivnosti je pokazala slovenska tekstilna industrija v letu kvalitete. V tej številki bomo zato spregovorili o teh akcijah. 1. Uvod Zaradi nekaterih posebnih okoliščin je položaj slovenske tekstilne industrije še posebno težak. Najrazličnejši poizkusi in ukrepi niso izpolnili naših pričakovanj. Tako smo ponovno govorili, da se za rešitev problema nadaljnjega razvoja te veje industrije lahko naslonimo predvsem na lastne sile, manj pa na rešitve v obliki zveznih in republiških predpisov. Problemov v slovenski tekstilni industriji je dovolj. Posebej lahko omenimo nekatere: zastarelost strojne opreme, oskrba s surovinami, razdrobljenost, nelojalna konkurenca, neenotno tržišče Jugoslavije. V letu kvalitete je, razumljivo, poseben poudarek na kakovosti. Za slovensko tekstilno industrijo beseda »kakovost« ni le nekaj samo po sebi umevnega, temveč je to osnovni gradnik, s katerim lahko gradimo za prihodnost. Že omenjena specifičnost (vrednotenje te veje industrije v slovenskem gospodarstvu, kronično pomanjkanje kadra, majhnost itd.) nas namreč sili, da kakovost naših proizvodov dvignemo na jugoslovanski nivo. Že na tak način si lahko zagotovimo uspeh. Svet za tekstilno industrijo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je pravilno doumel pomembnost kvalitete in je z vrsto ukrepov že pred letom kakovosti zagotovil potrebno aktivnost na tem področju. Leto kvalitete nas ni našlo nepripravljene. V tem sestavku bomo govorili o začrtanih in izvedenih akcijah leta kvalitete v okviru Gospodarske zbornice SR Slovenije in v sami tekstilni industriji. Pomembno je, da se je tudi naše podjetje aktivno vključilo v te akcije. 2. Akcije sveta za tekstilno industrijo GZ SRS Zaradi obsežnosti in pomembnosti nalog v letu kvalitete se je Svet za tekstilno industrijo GZ SRS odločil, da osnuje akcijski odbor. Sklep o ustanovitvi je bil sprejet na tretji redni seji, dne 7. julija 1972. Osnovne naloge odbora bi bile predvsem te: — koordinacija vseh akcij, ki se bodo izvajale v letu kvalitete in tudi kasneje (leto kvalitete ni trenutna akcija, ampak pomeni stalno udejstvovanje vseh dejavnikov za izboljšanje kvalitete), — poživitev aktivnosti na področju kakovosti po gospo- darskih organizacijah (mobilizacija vseh odgovornih ljudi v podjetjih, da se bodo vključili v leto kvalitete in pomagali pri realizaciji programa napredka kakovosti), — obveščanje javnosti o akcijah leta kvalitete v slovenskih tekstilnih tovarnah, potrebna propaganda itd. Akcijski odbor naj bi združil v članstvu vse osnovne nosilce akcij leta kvalitete. Tako je v akcijskem odboru po en zastopnik republiškega sekretariata za gospodarstvo ■— tržnega inšpektorata, komisije za kontrolo kvalitete pri Svetu za tekstilno industrijo, poslovnega združenja za tekstilno industrijo (Unitex), fakultete za NT, oddelek za tekstilno tehnologijo, Tekstilnega inštituta Maribor, Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev SR Slovenije, poslovnega združenja za trgovino, poslovnega združenja proizvajalcev tekstila dn konfekcije ter Jugotekstila. Za predsednika odbora je bil izvoljen podpredsednik Sveta za tekstilno industrijo tov. Zdravko Petan, direktor tovarne perila Labod iz Novega mesta. Že leta 1967 je bila pri Zvezi inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije (ZITTS) ustanovljena posebna komisija: »komisija za sodelovanje na področju kontrole kvalitete«. Člani komisije so bili vsi vodje kontrolnih služb slovenskih tekstilnih tovarn in nekateri strokovnjaki na področju kontrole kvalitete drugih organizacij in ustanov. Da bi povečali funkcionalnost komisije, je bil formiran leta 1971 odbor pri Gospodarski zbornici SR Slovenije, ki naj bi nadaljeval oz. poglabljal delo komisije pri ZITTS. Odbor se imenuje »Komisija za kakovost« in deluje kot izredna komisija pri Svetu za tekstil GZ SRS. Od ustanovitve dalje si je komisija prizadevala, da bi kar največ prispevala k izboljšanju kakovosti v tekstilni industriji. Pripravlja se enotni pravilnik o ocenjevanju kvalitete proizvodov v slovenski tekstilni industriji. Uspešno se je uveljavila tudi pri uvajanju predpisa o atestiranju uvoženega tekstila. Takoj v začetku se je intenzivno pričela ukvarjati s problemi standardizacije in pomagati Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo v Beogradu pri pripravi novih standardov in reviziji starih. Komisija za kvaliteto je svojo aktivnost posebej povečala v letu kvalitete 1972/73. Njeno delo se odraža pred- vsem v popularizaciji misli akcije leta kvalitete, v delu na področju standardizacije in v organizaciji posvetovanj. Uvod v leto kvalitete je bil napravljen že v oktobru leta 1971 s posvetovanjem o zagotavljanju in zaščiti kakovosti prej v tekstilni industriji. Takoj v začetku leta 1972 je bilo organizirano novo posvetovanje na temo »Organizacija in kvalitetni znaki«. Akcijski odbor leta kvalitete slovenske tekstilne industrije je skupno s komisijo za kvaliteto organiziral v letu kvalitete še dvoje posvetovanj, in sicer: — Posvetovanje o vzdrževanju strojev in naprav v tekstilni industriji glede na kakovost. Pokrovitelj tega posvetovanja je hilo Poslovno združenje tekstilne industrije Ljubljana, ki je prispevalo 10.000 din za organizacijo. Posvetovanje je bilo v Ljubljani'. — Posvetovanje o vzdrževanju strojev in naprav glede na kvaliteto s posebnim ozirom na konfekcijsko industrijo. Pokrovitelj posvetovanja je bila tovarna perila »Labod« iz Novega mesta. Za organizacijo je prispevala 10.000 din in tudi nosila ostale stroške v zvezi s posvetovanjem. Posvetovanje je bilo v Novem mestu. Zaradi velikega zanimanja (vsakokrat okrog 70 udeležencev), aktualnih tem in koristnosti take oblike izobraževanja je bilo sklenjeno, da se v letu 1973/74 organizira vsaj še dvoje posvetovanj, in sicer: — Posvetovanje o organizaciji nagrajevanja in stroških kakovosti v tekstilnem podjetju, — Posvetovanje o individualizaciji blaga in storitev ter tržišču. Morda bo na posebno željo organizirano še posvetovanje na temo »Računalnik, zbiranje in obdelava podatkov v službi kontrole kvalitete«. Zaključek: Svet za tekstilno industrijo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je v Jugoslaviji edini, ki je odigral tako aktivno vlogo pri izvedbi akcij leta kvalitete v tekstilni industriji. Na nekaj rednih in izrednih sejah je bila obravnavana tudi problematika kakovosti in so bila podana poročila o do tedaj izvršenih akcijah. Še pred začetkom akcij leta kvalitete je svet ustanovil Komisijo za kvaliteto, ki se je s svojim delom uveljavila. Po vzorcu te so bile v letu kvalitete ustanovljene podobne komisije tudi pri drugih svetih Gospodarske zbornice SR Slovenije. 3. Akcije slovenske tekstilne industrije Boljši prikaz akcije leta kvalitete v slovenski tekstilni industriji bo mogoč po anketi, ki jo je razposlalo vsem podjetjem Poslovno združenje tekstilne Industrije »Unitex« Ljubljana. Že sedaj pa lahko ugotavljamo, da so se številna podjetja na akcijo odzvala im v letu 1972/73 z vso resnostjo uresničevala začrtani program. Nekaj podjetij je izdelalo akcijske programe, ki so jih potrdili organi samoupravljanja in DS podjetij. Večina podjetij pa je svoje programe vključila v povečano aktivnost dela kontrolnih oddelkov in nekaterih drugih služb. Kolikor mi je znano, so samoupravni organi sledečih podjetij potrdili začrtane smernice v akciji leta kvalitete: Tekstilin-dus Kranj, Svila Maribor in MTT Maribor. Najbolj množično sodelovanje slovenskih tekstilnih podjetij je v okviru komisije za kvaliteto. Okrog 70 podjetij sodeluje v akcijah komisije, poleg tega pa še dva instituta, fakulteta za tekstil, tekstilni šolski center in nekatera trgovinska podjetja (PZ, Jugotekstil, Modna hiša in drugi). V letu kvalitete so mnoga podjetja sprejela pravilnike o organizaciji službe kontrole kvalitete in o načinu dela te službe. Poleg organizacije same službe so se podjetja predvsem usmerila k reševanju problemov doseganja boljšega nivoja kvalitete. Posebej je treba omeniti, da je več podjetij sprejelo ali celo že uresničilo zamisel integralne kontrole kvalitete. V tej zvezi so pričeli urejati tudi preizkuševališča (nabava novih aparatov, ureditev prostorov, klimatskih naprav itd.). Za primer naj navedem, ■da gradijo nova preizkuševališča v MTT Maribor, Novo-teksu in Pletenini Ljubljana. Ta in še nekatera druga podjetja so zato tudi dobila dovoljenje za atestiranje tekstil, nih proizvodov iz uvoza. V prejšnji številki smo povedali, da je Savet godine kvaliteta federacije, kot začasni odbor ZIS, vodil akcije leta kvalitete. Za zaključek akcije je bil zadolžen, da ugotovi, katere organizacije in institucije so bie najuspešnejše v letu kvalitete. Te organizacije bi dobile posebna priznanja — plakete, število plaket je omejeno na 100 za celotno Jugoslavijo, in sicer 25 zlatih, 35 srebrnih in 40 bronastih plaket (od tega je dobila Slovenija 5 zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih plaket). Zaradi lažjega dela je bilo dogovorjeno, da predloge po republikah dajo Gospodarske zbornice na osnovi programov začrtanih akcij v teh organizacijah. Uradna podelitev nagrad bo izvršena na začetku jesenskega sejma v Zagrebu (od 6. do 16. 9. 1973). Slovenska tekstilna industrija, ki se je izkazala z aktivnostjo v letu kvalitete, je od omenjenih plaket dobila tri, in sicer: BPT Tržič srebrno plaketo, Dekorativna Ljubljana in Labod Novo mesto pa bronasti plaketi. O tem izrednem dogodku bomo poročali v eni naslednjih številk. Tako je slovenska tekstilna industrija dobila tudi zvezno priznanje za aktivnost, ki jo je pokazala v letu kvalitete. Upamo, da to ne bo poslednje tako priznanje, če upoštevamo, da bodo v naslednjih letih akcije meseca kvalitete — kot nadaljevanje leta kvalitete 1972/73. 4. Dodatek: program akcij leta kvalitete v slovenski tekstilni industriji Program sloni na nosilcih akcij leta kvalitete. Osnovni nosilci bi bili naslednji: — Gospodarska zbornica prek akcijskega odbora oz. komisije za kontrolo kvtlitete pri Svetu za tekstilno industrijo, — Poslovno združenje tekstilne industrije (Unitex) Ljubljana, — Fakulteta in inštituta, •— trgovina, — svet potrošnikov. V programu so bile sprejete splošne smernice za akcije leta kvalitete s področja tekstila. Važne so predvsem te: — kakovost in tržišče (odnos potrošnika do proizvajalca in njegovega izdelka, razmerje med proizvajalcem in trgovino), — zagotavljanje kakovosti proizvodov (kontrola kakovosti v proizvodnji, spodbude za doseganje večje kakovosti dela in storitev, uveljavitev statističnih metod kontrole kakovosti v proizvodnji itd.), — služba kontrole kakovosti in podjetje (organizacija službe, računalniška tehnika idr.), — predpisi kvalitete v proizvodnji in prometu (standardizacija, sodelovanje, novi zakoni), — izobraževanje, vzgoja (posvetovanje, specializacija, podiplomski študij idr.), — posebna vprašanja s področja kakovosti (terminologija, metrologija, tipizacija). V naslednji številki: BPT in akcije leta kvalitete. Jože Zupan, inž. Bode... bode... ___ Standard nam očitno raste, kar sklepam po tem, da je bilo pred dobrim letom na našem parkirišču še pri-lično dosti prostora, v zadnjem času pa le tega že primanjkuje. Avtomobili so včasih »razmetani« kot bi jih prinesla voda. Vendar je treba poudariti, da naše parkirišče le ni od muh, kajti nekateri ga uporabljajo za garažo. Zadnje čase je bilo opaziti lično »stoenko« (še neregistrirano), kateri je parkir. ni prostor pod streho resnično služil kot garaža. plastične cevke, ki se baje (če se ne brcajo) lahko zelo koristno uporabljajo na brez-vretenskih predalnikih BD— —200. Da ne bi hodil okrog belil-nice, sem stopil skozi »šlosa-rijo« in pri mirazrskd delavnici doživel novo presenečenje. Mislil sem, da nek navdušen ribič gleda ob ograji ribe v Bistrici, kmalu pa sem videl, da opravlja le fiziološko potrebo. Kdo bi mu zameril, saj tako delajo tudi drugi. Škode s tem ne dela- Nekateri vozniki parkirajo celo v parku na travi, ker je parkirišče zasedeno ... iPred dnevi sem šel z avtom (beri Fičo) iz službe direktno v Kranj in premišljeval, kakšne so prednosti avtomobilizma, če stanuješ izven mesta, ti ni treba pešačiti pol ure ali se prerivati v avtobusu itd., skratka iz službe si doma kot bi trenil. Takega mnenja sem bil le do kopališča, kjer sem na svoje veliko presenečenje prehitel lepo število »Vojarjev«. Ni md šlo v glavo, kako je to mogoče, saj sem bil takrat pri zgornjem vratarju med tistimi, ki se že 5 minut pred končanim »šihtom« prerivajo pred vratarnico in čakajo na »start«. Kake pametne rešitve nisem našel in zato sem zaključil, da ura pri spodnjem vratarju verjetno ni bila »v skladu s srednjeevropskim časom«. ... Še pred dopustom sem šel na sejo DS. Med potjo sem v veži (med obratom predilnice in oddelkom navij al-nice) videl, da je za »šport in rekreacijo« dobro poskrbljeno, saj sta dva mlada fantiča kar spretno brcala jo, ribam pa tudi ne povzročajo težav in vse je v smislu parole »nazaj k naravi«. »Inkriminirano« stranišče, okoli katerega se, posebno v toplih dneh, razširja neznanski smrad Ura je 5 minut pred drugo (tovarniška je bila 2 minuti prehitra), pred vratarnico pa je že dren! bode... ... O tem sem razmišljal tudi v času do začetka seje in moram priznati, da me je »nagnalo«. Ker vem, da imajo v centru stranišče, sem si rekel, da je bolje, da grem takoj kot med sejo. A glej ga zlomka! Stranišča so zaklenjena, na njih pa piše: »Ker ni vode, stranišča neuporabna«. Trmast kot sem, sem poprosil za ključ in ga tudi dobil, a vseeno sem dobil čuden občutek, ko nisem mogel potegniti vode, niti umiti rok. Ker nisem hotel biti nesramen, tudi nisem vprašal, kam hodijo delavci centra na opravljanje fizioloških potreb. ... Vsako leto, ko pritisne vročina, grem na dopust in tudi letos se tej tradiciji nisem izneveril. Razumljivo je, da sem šel letovat v naš počitniški dom v Materadi. Po dolgi vožnji sem končno le »priropotal« v naše letovišče. Po ureditvi formalnosti sem poiskal hišico in na srečo tudi tiste, ki so v njej letovali. »Na srečo«, pravim zato, ker so nekateri rabili veliko časa in truda, da so našli dopustnike jz določene hišice in lahko svojo prtljago spravili vanjo. Hitro sem skočil še malo v vodo, ker se zavedam, da je treba dopust izkoristiti že prvi dan. Neroden kot sem, sem pri skoku v vodo »pošprical« neko damo, ki se je sončila in bil takoj deležen »lepega predavanja«, ki se je začelo z »mangup jadan, što si -bezobrazan«, nakar je sledila še kar dosti obširna razlaga, kaj se v Materadi sme in kaj ne, končala pa se je s poudarjenim »mi smo gosti u ovom letovalistu«. Ker sem imel živce »pod komando«, se niti nisem hotel razburjati in prerekati, saj je manjkalo še nekaj ur, da bi tudi jaz postal enakovreden gost našega letovišča. Pred tem časom pa človek nima pravice, da bi komu rekel tisto, kar mu gre. Raje sem odplaval malo proč od pomola in se pripravljal na »sprejem« pri izhodu iz vode. Pri tem sem ugotovil, da sem res »brezobziren« in krivičen, saj je prišla naša gostja na dopust kdo ve od kod daleč, da bi v miru in poceni preživela dopust, pa se najde nekdo, ki nima nobene pravice skočiti v vodo pri pomolu, »jo pošpricati« ter ji pokvariti sicer lep in sončen dan dopusta. Po krajšem razmišljanju sem se odločil in odplaval do pomola pri »Krškem« in tam izstopil iz vode. To je bilo prvo »prijetno doživetje letošnjega dopusta. .. . Drugo »doživetje« je bilo popoldan v sanitarijah (beri stranišča)! Na kratko povedano, sanitarije so bile v takem stanju, da človek po njih sodeč ne bi mislil, da jih uporabljajo kulturni lju- dje. Naslednjega dne, v zgodnjih jutranjih urah, sem videl, da je bilo prejšnji dan tam, kjer mora biti. Med tednom sem spoznal, da je samo zjutraj in del dopoldneva urejena, toaletni papir je bil verjetno le slučajno tako, kajti stranišča so bila čista in v sanitarijah čisto. Toaletnega papirja kot po pravilu popoldan ni, kar je moč razlagati s tem, da naši dopustniki ta papir zbirajo med dopustom, da jim ga doma ni treba kupovati. Taka je le moja ocena o tej zadevi, kaj vse si pri tem lahko mislijo tuji turisti, ki zaidejo v te prostore, pa raje ne bi navajal. Upam, da ne bo treba naslednje leto zaposliti nekoga, ki bo 24 ur dnevno skrbel za red in snago v straniščih, če bomo hoteli imeti sanitarije take kot jih imajo drugje. Ce pa se slučajno kdo ne počuti dobro (beri počutje kot doma) v urejenih in čistih sanitarijah, naj raje ne hodi v Poreč, ker zaradi malomarnosti in nekulturnosti takih posameznikov leti slaba luč na vse dopustnike v našem letovišču. Ob večerih sem bil slučajno »kar doma«, s tem mislim v našem bifeju ali pred njim. Prostora je (za sedet namreč) včasih kar premalo, ker se zvečer naše domače letovišče spremeni v mednarodno. K nam pridejo na poceni pijačo s I s I N k r * Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.