Stev. 32. (C. C. con la Posta). V Trstu,' petek 28. septembra 1923. Izhaja nak petek opoldne. Naslov: Trst-Trieate Caaella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111 Izdaja konsorci) Malega, lista MALI Tednik za nevlce in pouk. Edina njega zatočišče JfmLUi Domače je ognjišče. Za člane Dijaške zveze. V soboto, 29. septembra se bo vršil važen sestanek vodstva «Slovanske dijaške zveze«. Vabljeni so tudi vsi tovariši, ki so se udeležili socialnega tečaja na Črnem vrhu. Sestanek bo ob dveh popoldne v Prosvetni zvezi v Gorici. Spor v hiši. Fašist nadučitelj Josip Toroš je pred turnejo slovenskega učiteljskega pevskega zbora po italijanskih mestih podaril 100 lir v dobrodelne svrhe in pripisal besede: «Nesite naše mile pesmi po širnem svetu«. Drugi fašisti pa so protestirali proti turneji -in v listih so cel6 grozili. Pevska zveza slovanskih učiteljev na Primorskem je priredila pevske večere po nekaterih laških mestih. «Piccolo» je poln hvale. Tudi drugi laski listi so navdušeno pisali o lepoti slovanske glasbe in o sijajnem nastopu našega zbora. Nas pa izredno veseli la pojav in čestitamo pevskemu zjDoru in v prvi vrsti nejgove-mu neumornemu voditelju. Srečku Kumarju na tem uspehu. Izseljevanje iz Italije od 1. januarja do 30. junija 1923. V prvi polovici tega leta se je izselilo skupno 190.000 oseb: V evropske države je šlo 123.000 oseb, čez morje pa 67.000 oseb. S trebuhom za kruhom! Kdo je moderen ? V istrki Novigrad se je s parnikom pripeljal mlad gospod, star krog 25 let. Izstopal je v hotelu «Gitta di Trieste« im dasi je bila šele 6. ura zvečer, je. šel koj v spalnico, ki jo je zaklenil. Drugo jutro gospoda ni bilo na spregled. Ob 11. tiri gre. hotelir proti sobi ter trka. Nič. Gre po orodje in odpre vrata s silo. Mladi gospod: je bil mrtev, poleg sebe je imel revolver, s katerem se je bil ponoči ustrelil. Pred smrtjo je sežgal vse svoje papirje in dokumente, tako da se ni dalo doznati, kdo da je. Na mizi je pustil pismo te vsebine: ((Prosim, da me zdravniki ne secirajo; prosim, da me zavijete v rjuho; ko bom ovit, pripnite na rjuho'zeleno oljkino vejico. Prosim, da duhovnik ne blagoslovi mojega telesa/ in da me ne sprejme na pokopališče. O takem človeku pravijo, da je moderen. Mi pa pravimo, da je norec. Kraševci bi rekli, da je prifrknjen. Novi kraljevi dekreti. Izvedeli smo, da se pripravlja v Rimu odlok o samolaškem uradnem jeziku, nadalje je že sestavljeno besedilo dekretu glede imenovanja državnih občinskih tajnikov. Nadalje je v pripravi dekret o novem' pre-gledanju opcijskih prošenj. in izioei ves drobiž. Ropar se nasmehne I rekoč : «No, bo vsaj za par toškanov». | Nato zajaha Perkovič kolo in se naglo I odpelje v Vale in sporoči dogodljaj' orožnikom. NAPAD V JURSIČU. Karel Jess vodi lomljenje kamenja pri Sv. Petra. V soboto popoldne je šel na prvo železniško postajo, da bi čakal solastnika. Preden se je napotil na postajo, je k sreči izročil veliko svoto — bil je plačilni dan — pisarja, da jo shrani do večera. Ko je prišel v bližino Jurslča, sta skočila iz grmovja dva našminkana in oborožena roparja. Prvi je naperil puško proti Jessu in jo držal na prsih, drugi ga je preiskaval. Ker ni našel denarja, mu je vzel zlato verižica in uro. Nato sta roparja zapretila Jsssu in sta se zgubila v gozdu. Oblastvo, kje si ? Novo šolstvo v Italiji Gostilne zapirajo. Sklep vlade. «Mali list« je že poročal o odredbah ministrskega, sveta, po katerih se bo dovolila le ena gostilna na tisoč prebivalcev. V ta namen se bodo nekatere koncesije preklicale; koncesije se v slučaju smrti gospodarja ne bodo dale prenesti na drugo osebo brez posebnega privoljenja oblastva. Nove koncesije se ne dajo več, dokler se v državi ne doseže razmerje 1 :1000, kakor zgoraj omenjeno. Znano je, da je dalo pobudo za ta ministrski sklep lansko zborovanje zastopnikov vseh laških trgovskih zbornic. Nameri vlade, da se omeji pijančevanje, je plemenit. Vprašanje pa je, ali bo vlada dosegla s svojim sklepom ta namen. Jaz namreč ne verujem, da bo ministrski sklep rodil zaželjene uspehe, pač pa sem mnenja, da ima odredba zelo slabe strani. Naj mi bo dovoljeno, da izrečem tu — in smem svobodno govoriti, ker nisem interesiran, kajti jaz nisem ne gostilničar ne vinogradnik — prosto svoje pomisleke zoper novo odredbo. Pijancem ne zmanjka. Človek, ki hoče piti in ki se hoče redno prekomerno napajati, bo to lahko storil brez ozira na to, ali je v vasi deset gostilen ali sairio pet. Vsled novega ministrskega sklepa ne bo število pijancev v državi padlo niti za 1 ! Brez konkurence. Pomislimo na vas s tisoč' prebivalci. En sam gostilničar. To se pravi dati gostilničarju vso oblast: on toči vino po svoji volji : dobro, slabo ali najslabše. Nihče mu ne more priti v »kom. Konkurence ni in kdor hoče piti vino, mora k njemu. Kar velja za kakovost vina, velja tudi za ceno, ia snago v gostil niških prostorih itd. Udarec na Primorskem. Ako velja moj pomislek za vso državo, velja v še posebni meri pri nas na Primorskem. Zakaj? Pri nas se bori nase vino z laškim. Naši gostilničarji, ki so v prvih letih zasedbe pridno kupovali laška vina, se zopet poslužujejo domačih vin in to samo zastran pritiska pivcev, ki zahtevajo domača vina. Pritisk pivcev pa je rodil samo zato uspeh, ker imamo po vaseh več gostilen. Ko pa pridemo v vsaki vasi do le ene gostilne, bo krčmar tudi v izberi vin absoluten gospodar. Praktičen zgled. Poznam neko vas na Krasu, kjer so imeli enega gostilničarja. Krčmar je hodil v Istro po vino, domači teran je zastajal. Vsi protesti domačinov niso nič koristili. Ko pa je otvoril nekdo drug v vasi krčmo in je novi krčmar začel točiti domače vino, je zlezla staremu gostilničarju voda v grlo. Domačini so zahajali v novo krčmo in posledica tega nastopa je bila sijajna : danes toči tudi stari gostilničar domače vino. Te misli so se mi rodile, ko sem čital sklep ministrskega sveta. Radoveden sem, kako mislijo drugi rojaki. Fr. Tomažič. Roparske bande v Istri. Roparski napadi v Istri se nadaljujejo brez prenehanja. Te dni se je peljal iz Pole proti V a lam kolesar Martin Perkovič. V Vodnjanu se Je odpočil in ob eni popoldne Je nadaljeval pot. Kar se prikaže sredi poti 30 leten mož, ki naperi puško proti Perkoviču. «Stopi s kolesa !» mu ukaže ropar. Prestrašeni kolesar se vda in ropar reče: «Adesso dame fora i bori se no te distrigo« — dajmi denar, drugače te odpravim — . Perkovič mu brez prerekanja izroči denarnico s 50 lirami. Ropar spravi denar v Sep in reče: »Zdaj pa pojdi naprej, pa glej, da molčiš, sicer boš plačal z življenjem !» Perkovič skoči na kolo, pri tem pa mu drobiž v žepu zažvenfeeta. Ropar zaželi trdi po ilobrižu in veli kolesarju, da zopet stopi s kolesa, Perkovič uboga Kdor hoče biti dobro poučen v vseh podrobnostih o novem laškem šolstvu, bo čital «Edinost» ali »Učiteljski list». Mi priobčimo danes samo na kratko, kakšna bo šola po sklepih ministrskega sveta. Poleg ljudske šoleN in univerze, ki ostaneta v veljavi, bomo imeli v Italiji še šest vrst srednjih šol. 1. Dopolnilna šola. .Italijani! pravijo «Scuola. complemen-tare». V to šolo bo stopil fant, ki je dovršil ljudsko šolo in se želi nekoliko spopolniti. Ta šola pa je namenjena za tiste, ki nočejo nadaljevati študijev na višjih šolali. Ta šola bo stala nekako med bivšo meščansko šolo in nižjo realko. 2. Gimnazija in licej. Gimnazija ima pet razredov in odgovarja stari nižji gimnaziji. Licej ima tri letnike in odgovarja stari višji gimnaziji. Deček stopi iz ljudske šole na gimnazijo in nato na licej. To bo stara latinska šola. Iz nje bomo dobivali duhovnike, odvetnike, sodnike itd. 3. Tehnični institut ali realka. Ta šola naj bi odgovarjala prejšnji realki, zato jo lahko imenujemo realko. Vendar obstoji razlika. Ko konča šolar četrti letnik tehničnega instituta, se mora odločiti, kaj hoče postati, zakaj na-daljni štirje letniki se razcepijo v več' oddelkov: v trgovski in računarski oddelek ter v zemljemerski oddelek. Poučevali se bodo predmeti : matematika, fizika, zgodovina, laško leposlovje, pri-rodne vede, zemljepisje, dva tuja jezika, računarstvo, lepopisje, politična ekonomija, kemija, finančna veda in nekaj jusa. 4. Znanstveni licej. To je nekaj povsem novega. Znanstveni licej bo trajal 4 leta. Poučevali se bodo še ti predmeti: laški jezik in leposlovje, latinski jezik in leposlovje. en tuj jezik, risanje, filozofija in narodno gospodarstvo. 5. Učiteljišče. Laški: Istituto magistrale. Pogoj za vstop : dovršena ljudska šola. Ima sedem letnikov, 4 nižje, 3 višje. Iz te šole dobimo učitelje in učiteljice. Predmeti : latinski in laški jezik, en tuj jezik, glasba, petje, zgodovina, filozofija, vzgo-jcslovje, matematika,, fizika, prirodne vede, zemljepisje, risanje in zdravstvo. 6. Zenski licej. V to šolo bodo sprejeli dekleta, ki so dovršila 4 nižje letnike učiteljišča, nižjo realko (glej pod štev. 3.) ali gimnazijo. Torej za «nobel» gospodične. Poučeva'i bodo: dva tuja jezika, risanje, filozofijo, jus, glasbo, petje, ples, ženska ročna dela, gospodinjstvo. S to šolo ne moreš postati učiteljica. Novost. V dopolnilni šoli, na gimnaziji, nižjem oddelku učiteljišča ne bo več francoščina obvezen predmet, ampak eden izmed teh jezikov: francoski, angleški, spariski, nemški, slovenski, hrvaški. Deželno šolsko oblastvo bo določijo, kateri tuji jezik je v dotični deželi najbolj potreben ali koristen. Našim staršem. Doslej je naš fant lahko presedlal z gimnazije na učiteljišče, z realke na učiteljišče, z gimnazije na realko. To jo sedaj izključeno. Kar enkrat začneš, bo treba dokončati ali pa šolo pustiti. Izbira bo tedaj precej težavna. Preden se starši odločijo za to ali ono šolo, naj se temeljito posvetujejo z izobraženo osebo. Študij bo naši slovenski mladini odslej dvakrat otežkočen: prvič bo število gojencev v posameznih šolah vnaprej določeno in močno skrčeno, drugič pa je študij v Italiji združen z razmeroma zelo visokimi stroški. Za mir v naših vaseh. V zadnji Številki smo v ■članku «Ali se bomo še pravdali »našteli posledice, ki nastanejo iz pravdanja. Navedli smo potrebo, da se v vsaki vasi ustanovi stalno razsodišče. Preden .gredo ljudje rta sodnijo, naj bi se poskusili pomiriti. Kaj pa, če v vasi ni stalnega razsodišča? Od slučaja da slučaja. Ako v občini ni ustanovljeno stalno mirovno razsodišče, naj si stranki določita razsodišče za tisti spor. To se lahko takole zgodi. Franc Možina in Anton Mežnar sta v sporu. Potom posredovalcev naj so dogovorita za imenovanje razsodišča. Evo zgled: «Franc Možina in Anton Možnar, ki imata spor zaradi..., se podvržeta odločbi razsodišča. Frane Možina imenuje za razsodnika N. N., Anton Možnar pa imenuje za razsodnika M. M. Razsodnika si sama izbereta načelnika. Zoper odločbo razsodišča ne bo pritožbe. Podpisana: Franc Možina, Anton Možnar. EazsodaMti naj bodo vedno miroljubni, traani, razsodni možje. Razsodnika naj »por temeljito preučita, naj se v sodbi ne prenaglita, zlasti naj se ne dasta v dnev;ih premišljevanja vplivati od agentov, ki bi hoteli «delati» v prilog ene stranke. Izobraženstvo na deželi in tudi naši pošteni veljaki naj bi vplivali v tem smislu in naj bi ob vsaki dani priliki poudarjali pomen in korist mirovnega razsodišča. Pismo iz Rima. RIM, 25. septembra. Evo v naglici nekaj vrstic glede na naše šolstvo. Sinoči sem imel priliko govoriti z nekim višjim m'misterijal-nim uradnikom, od katerega sem zvedel tele podrobnosti. Do danes še ni gotovo, kako in kdaj se odpravijo slovanske in nemške šole v Italiji. Pri vladni seji je minister Gentiie izrekel načelo, ni se pa izrekel o načinu in o času. Pač pa so posamezni udeležniki spregoVorili. Zna se sicer zgoditi, da proglasijo, dia se kar čez noč ukinejo nelaške Sole, toda splošno prevladuje mnetnje za postopno reformo. Poitalijančijo naj se vse slovanske in nemške šole v tistih trgih in vaseib, kjer že obstoji laška šola ali kjer prebiva vsaj nekaj laških družin. Nato se odslovijo,mnogi nelaški učitelji. Nadalje se vpelje dvojezični pouk po vseh šolah in slednjič se uvede laški učni jezik, slovenščina in nemščina se bosta poučevali po par ur na teden. Hrvaščina se v obče odpravi. V zvezi s tem dostavim tu besede, ki jih je ministrski predsednik Giolitti svečano izgovoril v parlamentu 25. junija 1921. Dejal je ol) viharnem ploskanju vse zbornice: «1 nostri condttadini di razza tedesca come quelli di razza slava, avranno fra noi una liberta che ,sar& presto nostro vanto vedere portata ad esempio im altri paesi d’Europa». Po našem se to pravi: «Naši sodržavljani nemškega in slovenskega pokolenja bodo uživali med nami svobodo, ki nam bo v posebno diko in ki bo lahko zgled za vse države v Evropb. Nekaj čez dve leti je minulo, odkar je Giolitti te besede izgovoril ... Avg. Rejec. Proti pijančevanju Piše Lojze Čampa v zadnji številki «Mladosti» takole: «Bratje! Prva rana, katero hoče zaceliti katoliški shod, ja brezmejno pijančevanje našega naroda! Ne glede na to, da zapravljamo denar, s katerimi milijoni bi si lahko postavili v sleherni fari vzorne društvene domove, boljše in lepše se oblačili, napravili boljša stanovanja, izboljšali si gospodarska orodja, nabavljali si knjige in naročevali časopise, ne glede na vse to moramo ugotoviti še hujše posledice : nat narod pada radi alkohola v nemoralnost, naš narod hira v svoji odpornosti proti zlu.» 1- ......................... Pepo iz Koludrovice. Na Mali šmanl sm se z Matildu otpra-vu na Svetu goru. Nej vam povem, kej se mi je zgodilo na cugi. Jest sem biv pr uokni, Matilda naspruti mene, na moji strani pej an gasput, vmes an velik njegov kufr. Kadr smo ble t’n pr Bivji. reče gasput, de nej varjem kufr, de bi ga du ne ukrou, uon pej ja sen* u sosedni vagon, kamr je biv ah njegov znane. Sprevodnik pride. Pr Vižovljah pride kondehter jen preščipne cegeljce. Kadr zagleda kufr, reče: favoriška metr kvel baul šu, tu če reč: ložte kufr gor. Jest rečem moško: njente. Kondehter začne grubo: koza, lei komanda? Io komando. Jest se nism dau ustrašt od bubca jenu dem: mi no meto njenti, ti njenti komando. Tedej začne bubec kričat jen klet ku de bi biv uobsedn. Grej po obrkon-dehterja. Ta je biv debu, tri štrihe je jemu na kapi jen reče zlepa : favoriška meter ikvel baule šopra. Jest: mi no favoriška meti šu, lei no komando. Pridemo v Monfalkun. Cuh ustavi, u vagon stopi štacjonšef, dva karbonerja, ober-kondehtčr jenu bubec. Štacjonšef me prosi ku uni prej. Jest sem odgovore ku prej. Pole mi reče šef: prke no vol metr baul šu ? Jest se posmejem jenu rečem: prke baul no že mijo ma di kvel šenjor ke že la. Lih ta hipe je pršu gospodar ot kufra. Kadr sem zreku «prkč no že mijoa, se je začnu smejat ves vagon, karbonerji jen štacjonšef, bupca pej je blo sram jen je naglo zginu. Pepo v Sežani. Nedavno tega je bil Pepo v Sežani po opravkih. Stopil je v Mohorčičevo gostilno. Ko ga je zagledal gospod Rajmund, mu reče : «Čo, Pepo, uondan smo se št raj tali zastran tebe, krko let de jemaš. Krko si zde j star?» Pepo odgovori : «Gasput Rajmont, lih pedeset«. Rajmund : «Kaku, pr zludji, sej si pred pe^ timi leti lih Uku reku». Pepo : «Vejo. gasput Rajmont, človlt mora bet moški; kar ambot reče, tega ne smej nekoli preklicat«. Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu? Zadruge in 8co§ki. Katere knjige naj kolkujamo in kako! Katere knjige je treba koikovati ? Ali imate v svoji občini zadrugo? Da. Totom glejte. da si zapomnite te opomine. da ne zapadete globam in kaz-mhn. Laški zakon predpisuje, da imej vsaka 'zadruga te knjige: 1. Blagajniški 'dnevnik (libro giornale). 2. Imenik čla-siov (libro dei soei). 3. Zapisnik občnih zborov. 4. Zapisnik načelstvenih sej. Ti 'dve zadnji knjigi sta lahko združeni v 'eno. 5. «Libro degli inventari«. V to rubriko se štejejo: a) pri denarnih zadrugah : knjiga za vloge, knjiga za posojila, knjiga za deleže, knjiga naloženega "denarja in knjiga bilanc, kjer se te buk-ve vodijo: b) pri blagovnih zadrugah : knjiga upnikov in dolžnikov. V to rubriko spadajo sploh knjige, iz katerih je razvidno gospodarsko stanje zadruge. Kako se knjige kolkujeja? Vse omenjeno knjige je treba koikovati. Za vsakih 4 strani priue en kolek za ■10 stotink. In sicer nalepiš kolek na "vrhu na prvo stran, potem no 5., potem ha h. stran itd. Vsaka, pola (ki ima 4 Strani) dobi kolek. Nato neseš vse knjige na 'davkarijo, Scjer do 14%% v žep. Po čem je Kra?( Dne 26. septembra si dal ali debil: za 100 dinarjev — 25.35 L. ta 100 avstr, kren — 3 0 st. sa 10.000 mark — 2*0 st. sa 100 č. kron — 65.— L. za 100 fr. frankov 137.— L. za 1 dolar — 21.75 L. za 1 fnnt — 99.85 L. ■oaaaaaaaaaa MALI OGLASI l rejuje Domen. Št. 39. STEBER (Jos. Šuligoj). a a a a a žensk, krst. ime, * a a a a del človeškega telesa, d d e e g bojno orodje, i j k k k predmestje v Jul. Krajini, k k I I n dan v tednu n o o p r ruski jezdec, r r s š t sa večkrat opaža pri denarju, u v v z žensk, krat ime. Od zgoraj navzdol (po sredi) se bere to, kar nam hočejo zatreti. Nagrada 5 lir. Strti oreh št. 37 — Ljubljana, 38 — dva para čevljev. — Pravilno je rešil samo P. Maslo, Pasjak, kateri dobi tudi nagrado. PODLISTEK Ni mu teknilo. V tem času velikih skrbi in notranjih bojev je zadela Francete nova nesreča, žena mu je obolela za pljučnico in bmrla. Tako je ostal France sam, vdovec brez otrok. Začel je vedno bolj sa-htovati. Vse nesreče je pripisoval svojemu grehu. France se je dobro zavedal, da ne bo imel miru, dokler ne bo ugodil svoji vesti, ki je tirjala pokoro. Včasi pride dober svet čisto nepoklican. Nekega dne stopi k Francetu sosedni tesarski mojster, pokliče Franceta nekoliko v stran h* mu reče : «France, nič za slabo ! Ali bi prodali svoje imetje s premičnino vred, koliko bi hotel zanje? Jaz imam Premalo prostora in ne morem nikamor Paprej.a France je bil ves iznenaden, ni ^togel kaj govoriti in je kratko odvrnil: <(T*Sdem k vam po kosilu«. France ni mogel obedovati. Sosedove besede so ga žalostile in veselile. Zapustiti svoje domovanje to ni prijetno. Na drugi strani pa je zopet res, da je sosedov predlog edina pot, da pridem do denarja, da povrnem, kar imam povrniti, da se obenem rešim vseh dolgov. Ko bi le sosed ponudil pravično svoto 1 Konečno bi itak moral kasneje vse prodati, zakaj dolg vidno narašča. Tajnik domače posojilnice se je pridno v hiši oglašal, češ, kdaj boste plačali?-Ljudje potrebujejo denarja in posojilnica ga nima. Vaški trgovec je tudi že poslal svoj opomin. Ne, tako dolgo ne pojde. Posestvo prodam ! Vstal je in stopil k sosedu. — Kaj ste sklenili, France? — — Imetje prodam, ako mi rečete pošteno številko. — — Jaz vam krivice ne bom storil. Ali se zadovoljite z 18 tisočaki? — mejo žu stot. za oesedo. Pri 5 Krat ul i■)A, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratili >bjavi 20^" popušta. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gasi one Dolinar Trst - via Ugo Po. lonio 5. DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatterl 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen ponk malih skupin: za 2—4, učenca. Prtpavnlca za Izpite, maturo na teh« nični šoli, gimnaziji, meščanskih Italijanskih šolah 1. t. d. Pouk v Jezikih, računstvu, knjigovodstvu, sli* hanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnlna. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vi-pavec, Istrski refošk In kraškl tesan. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani n, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc itrancar. Krone ln goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I. RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicolft M. TRI MILIJONE LIR imam na razpolago za posojila. Posojujem po 6%. Posredovanje pri g. Kavčiču v kavarni Central via Roma od 9 do 11 in od 2 do 7. ■ ................. PEČENKO FERD. Trst — Scala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznann žgonjarijo, Ima na razpolago najboljše likerje. — Dvajset jih dajte, pa bo kupčija sklenjena. — In udarila sta si v roko in čez osem dni je bila pogodba spisana in podpisana. France je takoj odplačal vse dolgove do vinarja. Se nekaj nad pettisoč kron mu je ostalo. Zapustil je vas, v kateri ni našel sreče. Sicer pa mu niso mogli nič slabega očitati. Pot pokore. Kakor pred leti na tisti usodni dan nesrečnega spomina, tako je tudi danes pripekalo solnce in žgalo Franceta,, ki je hodil po isti poti, ki jo je šel takrat kot mlad rokodelec. Nenavadni občutki so prešinjali Francetovo srce na tej poti in ko je zagledal kapelico, pred katero se je bil, obremenil z največjo krivdo v svojem življenju, mu je kanila gorka solza iz očesa. Skrušenega srca je danes pokleknil pred kapelico, poljubil je tla in obnovil svoj spokorni sklep. ZASEBNA GLASBENA SOLA prof. Pervaaja via Dom. Rossctti 77. Poduk v klavirju in na orglah do naj višje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija; akustiko, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste : liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstva zborovega petja in cerkvena kompozicija. Vpisovanje vsak dan od 10—12 in od 2—4. Ob nedeljah od 10—12 na Proseku v župnišču. Pričetek šolo L oktobra. JOSIP MAHNIČ, MLINAR V BOLJUN-CU, pošta Dolina št. 174, priporoča slavnemu trgovstvu mesta Trsta ter občinstvu bližnjega Krasa svoj mlin za phaajo ječmena, koruze, mletje pšenice ter presojanje iste v tri vrste bele moke, koruze in presejanje iste, ajde, ovsa itd-Postrežba točna. ooooooooaooooaaaaaoaaooooaaaaaoaanaoooBO »oni KDOR EMA NA PRODAJ hiše vsakovrstne velikosti bodisi v mestu ali okolici, naj sc obrne na g. Kavčiča v kavarni Central via Roma od 9. do 11. in od 2. do 7. Označi naj se kraj, cena in letni dohodki. PRODAJALKO, starejšo, dobro iz-vežbano manufakturistinjo, ki Je M več let servirala v večjih trgovinah, zmožno slovenskega in italijanskega Jezika, z dobrimi referencami, za takojšnji ali poznejši nastop sprejme V. Šket, ni-nufakturna trgovina IL Bistrica. ................................niti ■•»»me DEČEK poštenih starišev, ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim uspehom, bi želel se učiti krojaške obeti. Kdor bi ga sprejel, naj blagovo. li pisati Rafacl-u Metlikovec, Volčji grad 63 p. Komen. Ženska samostojna moč, ki pozna ne-ikoliko knjigovodstva, sposobna za trgovino z mešanim blagom (brez manufakture) ter samostojnim določevanjem prodajnih cen se išče. Ponudbe na naslov: inženir Jos. Rustja, Gorica — Cor-so Verdi 37/1. Kai nam s dežele pišejo Iz GORNJEGA KRASA. Tatinske bande so tudi pri nas na delu. Tri noči zaporedoma so se pojavili tatovi v Povirju in skušali vdreti v več hiš. V cerkev Matere božje na gori pri Povirju so vdrli o železa dnevu. V Divači so se vtihotapili v neko hišo, ki stoji zraven orožniške postaje. Odnesli so nekaj klo-l*as in masti ter drugih predmetov. Tudi v drugih krajih se sliši o vlomih. IZ POVIRJA. (Nesreča in smešen dogodek.) Neki kmet je pasel svojo živino. Zapazil j«, da eno živinče žveči kos vojaške telefonske žice ! Bilo je to že precej ©dirasla junica. Hitro skoči k njej, da 5ej iztrga žico iz gobca. Žival se hoče umakniti in pri tem stopi na spodnji konec žice, zgornji se jej pa nekako -čudno ovije krog jezika, ga pre-žm© in celo prereže ter izdere iz gobca. Vse to se je zgodilo v enem trenutku in kmet ni opazil, da je žival zgubila svoj jezik, ker jej tudi ni dosti krvavelo iz gobca. Ko je potem prignal živino domov, ni seveda mogla ta žival več jesti. Nihče ni vedel, kakšna bolezen bi bila in kaj. je temu vzrok. Drugo jutro je šel kmet po nekem opravilu v tisti kraj, kjer se je dogodil opisani slučaj in našel tam jezik živinčeta. Šele potem mu je bila cela stvar jasna. Žival je moral takoj prodati mesarju. Ž AVL JE. Neki baron iz Verone je mislil ■ ■graditi na prostoru, kjer se že nahajajo zrakoplovne garaže, še dve taki železni garaži. V to svrho je najel nekaj delavcev in delo se je pričelo. Nenadoma pa sc razglasi- pogoj, da bo !e oni delavec vslužben, kateri se vpiše v fašistovsko stranko. Ker pa ni bilo to nekaterim zavednim narodnjakom nikakor po volji, so se sporazumeli, da raje opuste delo, kakor da bi sprejeli ta predlog. Nekateri so vkljub storjenemu sklepu omagali in se vpisali, ostali so se pa častno umaknili. Nič bi ne imel proti temu, če bi bilo delo trajno in bi se bil z ozirom na današnje brezdelje in težke razmere kdo moral vdati, A ker je bilo že vnaprej predvidevati, da je delo le začasno, — polovico delavcev so ž(/ prejšnji teden odslovili — je bilo res sramotno sprejeti umazano ponudbo. Onim pa, ki so vztrajali — vsa čast! Prizadeti delavec. STARAD v Istri. Tudi pri nas radi beremo «Mali list», ker tako po domače in po pravici piše. Iz našega kraja ne prinaša novic, pa tudi mi imamo svoje težave in pritožbe. Že več let smo brez duhovnika in brez učitelja. Poprej so gospodje duhovniki držali za silo šolo, da so se otroci naučili branja in pisanja. Odkar je odšel od nas pok. gospod Anton Nedved, smo čisto zapuščeni. Veliko smo se poganjali, da bi dobili učitelja ali učiteljico, pa nas imajo na gosposkah samo za-norca. Pravijo, da če hočemo itali-jajnsko šolo, da nam jo brž dajo, slovenske pa ne. Kaj bi naši otroci z italijansko šolo ? Mi moramo davke plačevati, za povračilo nam pa roge kažejo. Čudna je ta pravica. Iz MATERIJE. Gori v Jelovicah se mudi po svojem opravilu učeni zemljemerec s svojo mlado «prijateljico». Ta mož ima močno politično žilo. Ker pri Je-lovišanih dobro služi, hoče se jim izkazati tudi velikega dobrotnika. Obeta jim nič manj kakor ustanovitev šole, seveda šole z angleškim učnim jezikom. Iz te šole bodo mladi Telovčani lahko pristopali naravnost na univerzo v Oxfordu, da se bodo izpopolnili v racionalnem ovčarstvu. Stari Jelovčani so že dali možakarju mnogo podpisov (pravilno: križev) in so kar nori od veselja, da so dobili takega zagovornika in dobrotnika. Sklenili so, da mu plačajo vse stroške za poroko in da povabijo na ohcet tudi njegovo ženo, če ji ne bo predaleč. GORICA. Gonjo proti «Montu», ki jo je načela «Voce» nadaljuje — pod patriotično krinko — sedaj «11 Fioretto». V sobotni številki se je list na uprav ogaben način povspel do podlega denuncijanta. — Proti «Fiorettu» je nastopila v uvodnem članku «L’ Idea del Popolo», ki brani javno moralo, zoper katero sistematično greši omenjeni list. Sploh je značilno, da se ta list tiska v «Narodni tiskarni«, ki je — kakor se trdi — v'rokah par slovenskih duhovnikov. Mimo grede omenim, da se vse, kar izide v Gorici nemoralnega, tiska v «Narodni tiskarni«. «Čuk na pal’ci» propagira nemoralo in vedno bolj pogosto se Cujejo glasovi, da treba zoper širjenje nemoralnih načel potom tega lista kaj ukreniti. Merodajni krogi so že opozorili nadškofljstvo. Goriški masoni so bili ustanovili tednil «11 Commento«, ki si je nadel med drugim nalogo boj proti Montu. Noben tiskamar ni maral sprejeti tiskanje lista s tem programom, v ulici Vettu-rini pa je našel list takoj zatočišče Hvala Bogu, da so se masoni med seboj sprli in šta izšli samo dve številki. V obeh številkah pa so masoni ostro napadli Montovo ustanovo. / DELAVSKI VESTNIK. Zakaj se delanem daitei slabo goli? Odgovor je čisto lahek: ker niso organizirani in so obstoječe organizacije biez vsake moči. Pred več desetletji je bil delavec trpin, pravi trpin. Kovaški delavec je moral delati v kovačnici od zore do mraka. So . bile delavske kategorije, ki so delale po 16 ur na dan. In plačani so bili delavci, da je bilo gorjti. Plačo je določeval samo gospodar, delavec je bil izključen od vpliva pri dolo-čovanju plač. Delavec je bil suženj gospodarja; gospodar ga je poljubno sprejel ali ga odpustil. Rešitev iz tega za človeka poniževalnega stanja je prinesla organizacija. Delavska organizacija je priborila delavcem najprej 12, potem 10 in slednjič osemurni delavnik. Nato je organizacija po velikih bojih izvojevala delavcem primerno plačo da je mogel sebe in družino prehranjevati in otroke vzgojiti. Sednjič je organizacija izločila gospodarja kot edino odločujočega činitelja nad usodo delavca. Delovna pogodbe so postale kolektivne: ni več nastopal veletovamar in revni delavec, ampak veletovarnar in delavska organizacija. Rakova pot. Danes gre delavec rakovo pot. Pridobljene pravice se krhajo, prej veljavna določila se kršijo. Pomanjkanja dela ima za prvo posledico krumirstvo; delavec, ki je lačen, ki ima doma gladujočo družino, ne vprašuje po delovnih pogojih, po plači, ampak je sre čen, če sploh pride do kruha. Ta položaj izrabljajo gospodarji. In to znajo. Delavcem- so bo zopet boljše godilo, ko se bo zlomila reakcija bogatinov in ko se nato zopet oživijo organizacije delavcev. In tudi ta čas pride ! Tisk. S. Spazzal t Trstu. Cene oglasov: za 'en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti: pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta. NAŠA POŠTA. — Martin iz Brezovice. Vaš dopis o treh cajtaricah, ki s fofljo na čelu brezplačno opravljajo pol Istre, je tako ose ben, da kar očito kaže na dotične osebe. Zato ni priobčljiv, ako nočemo vzbujati osebnih sporov. — Istra. Žalostno, da sta dva vaša občinska mož ' izvolila železničarja v komisijo, ki bo sodila o vaših davkih. Moža sta pa dolžna, da se pred Občinarji — kmeti opravičita. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom. • Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Enropa) ki. 44-23. Zobozdravniški ambulatorij via Genova it. 13, prvo nad. TRST Od 9—1, Od 3-7 Govori se slovensko. ADRIA-CEVLJE Izdelek Čevljsrshe zadruge v Mirno dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. POZORI Zaloga Eternita za pokrivanje streh se je preselila iz Piazza Vittorio Veneto 4 v via Milano 14 (v isti ulici e Stokova trgovina). 0= A, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne boleznž ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop- Zobozdravniški ambulatorij Egidij Schifflin zobotehnik Trst - Via Selteicntaoe št. E. L sprejema od 9-13 in od 15-18* Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST Via MiJano 37 se^priporoča sl. občinstvu v mestu in n«i-deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem iiv zasebnikom. — Lastna knjigovoznica. —- Založba Vedeža,Kleinmnyerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-sloven--skega slovarja. — Ima v zalogi vse naj novejše slov. knjige. Zdravnik Dr. Fr. Jakončič Gorica Via Carducci (Gosposka ul.) 6-L sprejema od 9-11 in od 3-4 Seteljo iokarnalho. jesensko r°!,i motovili, špinačo, radie itd. itd. samo garantirana, izvrstna senena,, prodala Macchiavelli 13. He iščite konkurence v nizkih craati, temveč v prvovrstnem blaga Dr. L. Borovička Trst - via Genova 13, L Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6 Jla Cmcmiza". SfSS niške cene. — S. BASSAN • TRST - Via S. Spiridione 7. Goriški okoličani, Brici, Gorjani, Kraševci Kadar pridete v Gorico po opravkih, želite tudi v domačo gostilno, kjer vlada snaga in kjer se dobi dobra In poceni hrana. Kje? V gostilni »AL BON FURLAN" v ulici sv. Ivana. Priporoča se za obilen obisk JOSIP SFILIGOJ. JDa»U9hI9 Trst, via Trionlo it. 3. najuljudnejše priporoča • I “■ WCiIlJCi * slavn. občinstvu v mestu in na deželi svejo trgovino jestvin na drobno in na debelo. Cene ugodne, postrežba točna. Na željo se pošilja odjemalcem iz mesta blago franko na dom. MILO FENDERL ie najboljše Tovarna v Trstu, via Ghirlandalo it. 1 Tel. 430