c 'Oj) ža tl sinic M1’ 1891. wrarSST** i ”• «• L^X S t p rvti\ List izhaja vsako soomu vilka 20 lir, Ae4tlh straneh 25 lir. Zaostale številke dvojnu. v--. na ,naročnina Ì0ÒC Ur; polletna 500 lir; trimesečna 260 lig: mesečna) tiO \lir. -JUredfi^Stvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. Xb£vvJ4*-t^tì in - 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana jHglWse ne .^hfejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široteggj encgjp-^tolpcu za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA P LOČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO tiLASIL« IlOillMSTliVi: PARTIJK T.O. Druga stran |e posvečena deželam socializma OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 48 (374) TRST - SOBOTA, 26. NOVEMBRA 1955 CENA 20 LIR IMENOVANJE NOVEGA VODSTVA TRGOVINSKE ZBORNICE V TRSTU bMov dokaz diskriminacije lia škodo delavcev in Slovencev ransi kestf /š :'h,5 e sl» xw4 . 13.» jnccr‘ ni»., ienat' «C»r Porazdelitev funkcij v okviru vladnih strank in baronov tržaškega kapitalizma - Nujno je potrebna nadaljnja borba za dosego takega zastopstva, ki bo ščitilo interese širokih ljudskih množic precej časa trajajočem zavlačevanju, je vladni komi-,a v»)r v Trstu izdal ukaz, s katerim je imenoval novo vodstvo 5 M1 'govinske zbornice. Novi predsednik je univ, prof. Pier-U'ial olo Luzzato-Feghitz; izvršni svet pa sestavljajo: dr. Leo 3|ttl / ischi, predstavnik veletrgovcev; Floriano Zigiottl, pred-yj »vilik trgovine na dcobno; Alberto Casali, predstavnik Mar1’ '"»ustri jcev ; prof. Piero 4ri Flroit, predstavnik male indu-niveeno nič skupnega s takoime-"vano «bor 1 .jiji 'Movalcev ,‘topa ’ -- »/“'ne. se dl^ladni "vano «bonomijevsko» zvezo ...jiji^tova... ....... rI° ji .“‘topata Brunner V imenu katere in Rustia ____ generalni komisar '*e pi Samara je z novim imenova-3d b(j N vodstva.Trgovinske zbor-v °n3<'Ce še enkrat potrdil, da no-™ p j' Upoštevati dejstva, da na če j paškem ozemlju žive tudi l ie j "'Venci, da ti v resnici predme; Ivljajo važen faktor tudi na me§8” sptidarskem področju. Z nn-oSt8 ig imenovanjem je dr. Palača še enkrat potrdil, da smo brižnnsti v oogledu tržaškega orometa. Rešitev vladnega generalnega komisarja predstavlja zatorej temeljino napako, ker ne upošteva možnosti, ki jih nudi odrodba namestništva iz 1. 1944 ki omogoča postavitev na čelo Trgovinske zbornice takega sveta, ki bi bil sestavljen iz predstavništev vseh produktivnih kategorij, in predsedstva, ki bi bilo izraz tega sveta. Iz teh razlogov IK KP TO, medtem ko podčrtuje, da je uspeh bil omogočen po zaslugi odločne akcije srednjega sloja in delavcev, smatra, da mora biti to vprašanje še vedno odprto». Tudi Zveza malih posestnikov odločno protestira zaradi diskriminacije. Tov. Grbec, predsednik Zveze je v izjavi, ki jo je dal za lisk poudaril zlasti sledeče: «Dr. Brunner ne more predstavljati naših kmetov, saj on Prav tako ne more dr. Rustia Traine predstavljati slovenskih kmetov v vodstvu Trgovinske zbornice, saj ni še nikoli za-stonal interesov tukajšnjih kmetov in je član vodstva Lega Nazionale, ki je znana zaradi svojega zadržanja na-pram Slovencem. Ni dvoma, da imata Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza pravico, da zastopata tukajšnje kmetovalce v vseh organih ali forumih. Tudi ta diskriminacija nam narekuje, kako velike važnosti je enotnost vseh kmetov, ne glede na politično pripadnost. Življenjske važnosti je, da se sploh nima posestva na Trza-1 Zveza malih posestnikov in škem in Je do sedaj vedno Kmečka zveza tesneje pove-predstavljsl interese veleno- I žeta in združita v skupni ak-sestnikov goriške pokrajine. I ciji za interese naših kmetov» SPORAZUM 0 USTAVNIH SODNIKIH SE ŠE NI DOSEGEL Presenetljivo zadržanje vlade do vprašanja sprejema Italije v OZN Italijanska javnost se te dni zanima za dve vprašanji: za izvolitev ostalih treh ustavnih sodnikov in za sprejem Italije v OZN. Glede prvega vprašanja se zadeva do sedaj ni premaknila z mrtve točke. Demokristjani, prav posebno pa Fan-fani in Scelba s pomočjo «socialista» Saragata nočejo vedeti o izvolitvi komunista v ustavno sodišče. Neki njihov poslanec je celo Izjavil, da ne bi mogli glasovati za kandidata komunistov niti če bi bil «monsignor». Tov. Togliatti je že takoj po dveh zadnjih neuspelih glasovanjih prejšnji petek izjavil, da se KPI ne more odreči kandidatu, da pa je pripravljena na sporazum o človeku, za katerega bi lahko glasovali tudi demokristjani. Tudi to ni 'bilo dovolj demu-kristjanskim desničarjem, ki jih vodita Fanfani in Scelba Predsednik senata Merzago-ra je imel razgovore z voditelji parlamentarnih skupin, da bi skušal doseči kompromis. ki bi dovoljeval izvolitev ostalih treh sodnikov na skup- BULGANIN IN HRUŠČEV TOPLO IN NAVDUŠENO SPREJETA Obisk sovjetskih državnikov manifestacija prijateljstva med Indijo in SZ SZ ponudila Indiji pomoč v uporabi atomske energije v miroljubne namene - Nejevolja zahodnih krogov zaradi navdušenega sprejema 2c teden dni traja uradni v Baghri, v Bombaju, kjer j ib 'ivenci na Tržaškem zapo-li1'« jeni kljub vsem jamstvom. ]ii’ i izhajajo iz določb london- ib ura ‘r pl n '%t. ij-ec sporazuma in Posebnega če «Ruta. dn« :ur IJA diivi in iran' „15/" .lag'i"' dko18 20.3° tru()i V zvezi z imenovanjem nosila vodstva Trgovinske zborne je Izvršni komite komu--—55** 'Učne partije za Tržaško o-( "bilje izdal posebno izjavo, v la*1' "Ieri poudarja sledeče: ‘Inct 1 Rešitev vprašanja vodstva ti/,Svinske zbornice predstav-A nekaj pozitivnih dejanj, 1*8 katera snada odstranitev Nilicha in vključitev ored-j„Vnikov trgovcev na drobno tnalih industrijcev. Spreje-lekaterih zahtev le nedvom-0 sad odločne akcije in raz-'itikavanja sodelovanja med "Inkami vladne koalicije ter Sodarske desnice, zaradi če-tio bili ključni gospodarski (3/.ai v rokah baronov tržaška kapitalizma, medtem ko 'bil vladnim strankam zago-»Ijen monopol v občinskem j boru. pokrajinskem odpo-"Ostvu, v ustanovi ECA, pri £Egat, v ustanovi gledali-Verdi itd. *^ljub temu so vprašanje 'bto rešili na osnovi starega Razuma, ker je bil novi 'edsednik izbran iz kroga, ki blizu tržaškim zasebnim 'Odarjem. Rešitev je nezado-“Miva tudi zato, ker ie ohra-8 monopol nad zastopstvom pevcev Delavska zbornica, s Oter se nadaljuje diskrimi-«ja v škodo Delavske zve-j.'cGlL in ker zastopa kme-'»tvo veleposestnik iz goriške .'fajine. Končno je rešitev ^adovoljiva tudi zato, ker [»dstavnik neposrednih obde-»aicev zemlje sploh ni nepo-68en obdelovalec ter se je Oetnarilo detstvo, da tvorijo tilutno večino neposrednih Jdeiovalcev Slovenci, vi jih , more predstavljati ekspo-združenja bonomijevskih "otovalcev. ^sprejemljiv je tud sklep, ., postavi na čelo Javnih ;.8dišč človek, ki zaradi mo-"n»sti svojega finančnega i°žaja ne potrebuje sineku 'n je dokazal dovolj brez- obisk sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina in sekretarja KPSZ Hruščeva v Indiji. Sprejem, ki ga je bila do sedaj deležna sovjetska delegacija povsod, kamor se ]e podala, je presegel vsakršno pričakovanje in je nemalo presenetil zahodne uradne kroge, ki z začudenjem in nejevoljo opazujejo, kako se iz dneva v dan utrjuje sovjetsko - indijsko bratstvo. Zaradi tega so se v marsikaterem zahodnem časopisu objavile pikre opazke na račun Nehrujeve vlade, ki je «dopustila» takšen ljudski in množičen sprejem predstavnikov «komunistične države». Zahod-niki pa so šli v svoji nejevolji še dlje, ker je britansko zunanje ministrstvo (Foreign Office) izejalo po govoru Bulganina v indijskem parlamentu uradno polemično poročilo, v katerem pravi o sovjetskem ministrskem predsedniku, da je «govoril popolnoma hinavsko». To poročilo je brez pre cedentov v zgodovini diplomacije, prav poseebno še, če pomislimo, da je izšlo v trenutku ko se vodijo v svetu važni razgovori za pomiritev in ko obi skujejo sovjetski državniki britanski dominion. Na vsak način nejevolja zahodnih uradnih krogov ni, tako važna, da bi zmanjšala pomen zgodovinskega obiska. Ze dejstvo, da so v tem tednu o-gromne množice indijskega ljudstva pozdravile in se navdušeno strnile okrog Bulganina in Hruščeva povsod, kamor sta se podala, dokazuje, da se indij sko-sovjetsko pripateljstvo ne more skaliti in da so iz-giedi za bodočnost še boljši. V vseh svojih govorih, ki sta jih sovjetska državnika imela ob prihodu v Nova Delhi, v Andri. v indijskem parlamentu, na svečanem sprejemu pri predsedniku Indijske republike Prasadu, na gradbišču dru gega največjega jeza na svetu je sprejela velikanska množica ljudi in kjer je bil sprejem tak, da nekaj takega ne pomnijo niti ob obisku Gun-dhija in Nehruja, sta Bulganin in Hruščev poudarila sovjet-sku-indijsko prijateljstvo in pripravljenost Sovjetske zveze vsestransko pomagati mladi ir. dijski državi, ki gradi svoje industrijske temelje. Povsod sta podčrtala, da ne gre tu zn vsiljevanje političnih »iste mov, marveč gre za vzaie-jemno pomoč, ki lahko ogromno prispeva k stvari miru na svetu in h gospodarstvu obeh dežel. Bulganin je pred indijskim parlamentom ponudil Indiji pomoč v izkoriščanju a-tomske energije v mirne namene. ■Nekaj novega se poraja v Aziji. Obisk Bulganina in Hruščeva kot obisk Cu En laja pred enim letom dokazuje, da se azijske dežele ne glede na družbeno ureditev otresajo nevarnega in pogubnega imperialističnega varu-štva 'in da =i gradijo neodvisno in svobodno bodočnost. Prav posebno važne so izjave Hru ščeva glede različnih družbenih sistemov. Rekel je, da obstajajo med Sovjetsko zvezo in Indijo različna gledanja glede na gospodarski in politični raz voj. Poudaril pa je, da ni treba začeti diskusije o tem, kai ločuje obe deželi, marveč do je boljše okleniti se vseh tistih točk in pogledov, ki združujejo in utrjujejo vezi med tema velikanama. Po tej poti se bo prijateljstvo med Indijo in Sovjetsko zvezo še poglobi- lo in bo postalo «večno», kol si želijo vsi transparenti, ki visijo po mestih in krajih, ky-der hodijo sovjetski predstavniki. indijsko ljudstvo je s svojim navdušenim sprejemom, svojimi ovacijami Bulgamnu in Hruščevu dokazalo, da zna, kje so njegovi prijatelji in lahko računa na pomoč tako ob veseli kot v bridki uri. Že v teku tedna so se začeli politični razgovori med sovjetskimi in indijskimi državniki. Po obisku vzhodnega dela Indije se bosta sov jetska predstavnika podala v Burmo, od koder se bosta vrnila 7. decembra. 12. decembra pa se bosta podala na uraden obisk v Kabul, prestolnico Afganistana. ni seji od 30. novembra. V to s vrh o je sklical tudi sestanek vseh voditeljev parlamentarnih skupin, a je trčil ob odpor Scelbe in Fanfanija in je zaradi tega moral sestanek preklicati. Sum Merzagora je priznal, da so nekatere skupine, ki ovirajo izvolitev sodnikov zaradi svoje trmoglavosti. Pri tem je mislil prav na svoje demokristjanske sodruge. Kakšni so torej izgledi po tem vprašanju? Fanfani, Scelba in Saragat skušajo onemogočiti izvolitev ustavnih sodnikov in na tej podlagi spraviti v krizo Segnijevo vlado. Zgleda pač, da se je začel izvajati s strani Fanfanija in Scelbe dalekosežen načrt, ki bi omogočil padec Segnijeve vlade in sestavo nove vlade, v kateri naj bi odločilno besedo imela oba desničarska prvaka. Dejstvo pa je, da morajo danes demokristjanski voditelji računati na levico, čeprav hočejo na vsak način izsi'iti zaveništvo z desnico. Brez levice je nemogoča vsakršna trajna vlada. Ali se bodo demokristjani končno zavedli, da je zavezništvo z desnico nemogoče, ker bi spravilo v krizo tudi DC, ali pa se bodo morale razpisati nove parlamentarne volitve. Glede spre'ema Italije v OZN se :e zgodilo nekaj, kar meče zelo shbo lilč na voditelje italijanske politike. Kot je znano, obstaja kanadski predlog za sprejem 18 dežel / OZN, med katerimi sta tuct Italija in Mongolija. Ameri-kanci se upirajo vstopu. Mongolije, čeprav se s tem strinjajo celo Francija in Anglija. V zadnjem trenutku zgleda, da so celo ZDA pristale na predlog. V Italiji pa je zunanje ministrstvo ob odsotnosti ministra Martina, ki je na Daljnem vzhodu, postavilo v ospredje zahtevo, naj se Mongolija diskriminira. Komunike je bil nekak odgovor tiskovni konferenci sovjetskega .veleposlanika v Rimu Bogomolova, ki je prejšnjo soboto razložil stališče ZSSR po tem vprašanju. Italijanska vlada, ali pa vsaj nekateri njeni člani rajši tvegajo izgubo prilike za vstop Italije v OZN, kot pa da bi podpirali kanadski u sovjetski predlog po sprejemu vseh Iti dežel, vključno z Mongolijo. Tako stališče je razburilo skoraj vse politične kroge v Italiji, ker je ponovno dokazalo, kako se vlada ne zna še otresti ameriškega varuštva in voditi neodvisno politiko. Kandidatke za OZN Te dni se mnogo razpravlja o sprejemu novih članov v OZN. Za sprejem je zaprosilo 18 držav, med katerimi so tudi Italija, Avstrija, Albanija, Bolgarska, Romunija, Madžar ska, Mongolija Finska, Španija in Japonska. Sovjetska zveza podpira sprejem vseh 18 kandidatk. Pripravljena je podpreti tudi sprejem Španije in Japonska. PRAGA — Po podatkih češkoslovaškega državnega ravnateljstva za statistiko izhaja, da je C SR štela ob koncu av gusta t. 1. 13.100.000 prebivalcev. Sv. Ivan prednjači v obnavljanju izkaznic Sv. Kriz prvi v tvoji kategoriji v obnavljanju izkaznic za ZKM Središče pozornosti v sekcijah in celicah je v tem času delo za obnavljanje izkaznic in pridobivanje novih članov. Od povsod so začeli kapati na organizacijski odsek partije prvi rezultati, ki dokazujejo, da se je vsa partija z veliko resnostjo in velikim elanom lotila tega važnega dela. Sekcijski komiteji in člani celic so prepričani, da je treba letos napraviti velik skok naprej in pritegniti v vrste KP na stotine in stotine drugih demokratov, ki so že pripravni zato, da dobijo partijsko izkaznico. Do sedaj so se najboljše izkazali tovariši iz SV. IVANA, ki so do četrtka obnovili vsem svojim članom izkaznice. Rekrutirali so tudi 5 novih tovarišev, tako da so že na 101%. Sekcije in celice bi morale slediti tovarišem iz Sv. Ivana, ki hočejo letos dokazati, kako se lahko takoj izvede obnovitev KOROŠKI SLOVENCI zahtevajo svoje pravice V spomenici, ki so jo poslali dunajski vladi zahtevajo naj se izvajajo določila avstrijske državne pogodbe Stia Centralnega kniteia Danes, v soboto 26. t. m. ob 16. uri se na sedežu v ul. Car pilotina sestane Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Na dnevnem redu so «Bližnje upravne volitve». Slovenski delavci z zadovoljstvom sprejeli poziv CG1L za konstituanto Intervju podtajnika Delavske zveze - Socialist Santi imenovan za predsednika Pripravljalnega odbora za konstituanto Sli smo k podtajniku Delavske zveze CGIL tov. Francu Gombaču, da nam pove svoje mnenje v zvezi s pozivom CGIL tržaškim delavcem za sklicanje sindikalne konsli-luante. Vprašanje: Kako so slovenski delovni ljudje sprejeli poziv CGIL? Odgovor: Slovenski delovni ljudje, ki živijo in delajo ramo ob rami s tržaškimi delovnimi ljudmi italijanske narodnosti so prav tako kot slednji z velikim navdušenjem sprejeli poziv velike in slavne organizacije italijanskih delovnih ljudi CGIL za združitev sindikalnega delovanja na Tržaškem. Starejši slovenski delavci, venski delovni ljudje z naprav posebno iz veleindustrije cionalnega vidika na združitev Nekaj o nevmešavanju V roke nam je prišel neki klararije r lem članku ponesre- list v malem formatu, ki nosi naslov uOrientamenti socialisti-Bollettino del comitato di Trieste dell'Unione Socialista Indipendente,,. Odgovorni urednik biltena je Bortolo Petronio. U biltenu ne bi bili sploh spregovorili. če se ne bi bil dotaknil določenih naših notranjih vprašanj. kol so kongres naše partije in teze za predkongresno diskusijo, k članku, hi je posvečen našemu kongresu, se pra. vi, da so teze le nekak poi,prečno dobro izdelan volilni program, da pa ne morajo odgovarjati kol podlaga za diskusijo o partijskem delovanju. Trdi se tudi, da člani zapuščajo KP. da je sedanja politika KP posledica pasivizacije, krize v sindikatih itd. Omenja se tudi ti zvezi z nuotimi» odnosi med socialističnimi deželami in delavskimi gibanji Beograjska deklaracija, ki je bila podpisana prve dni junija v Beogradu. Mislimo, da je omemba Beograjske de- cerla, ker ena izmed bistvenih točk deklaracije govori o ne vmešavanju v notranje zadeve drugih. Tega se ljudje, t. j. privrženci Cucchija in Magnanija o-krog tega biltena ne držijo, in to so ponovno dokazali ob tej priliki. Najbolje je, da pustijo našo partijo pri miru in da se ne brigajo za njene notranje razmere, ker ve sama, kako jih je treba rešiti in bo znala sama urediti vse svoje notranje zadeve. Mi se itak za ljudi okrog tega novega biltena ne brigamo. Je pač najboljše, da se striktno držimo načela o nevmešavanju v notranje zadeve drugih, prav posebno pa je potrebno, da se lega držijo tisti, ki tako radi o nas pišejo, ker imajo dovolj lastnih problemov, ki jih morajo rešiti. Naj se torej v dejanjih pokaže, da Beograjska deklaracija velja zu vse, na samo za «no stran. se spominjajo bitk, ki so jih vodili v sklopu starih in slavnih Delavskih zbornic, katerih člani so bili po prvi vojni, prav posebne pa v sklopu tržaške Delavske zbornice, ki se je morala sprva tako vztrajno boriti proti «liberalnemu» nacionalizmu, kateri ni samo zaviral teženj italijanskih delov-riTTi ljudi po 'boljšem življenju, marveč je tudi odvzemal slovenskim delovnim ljudem narodne svoboščine. Ta prvotna borba se je pozneje še zaostrila z nastopom fašizma, o čemer nimam namena podrobneje govoriti, ker vsi vedo, kaj je fašizem pomenil za Trst. Hotel pa sem opomniti na to borbo zato, ker je v listi dobi velika delavska organizacija na bratski način združila slovenske in italijanske delovne ljudi. Vprašanje: Kaj pričakujejo slovenski delavci od sklicanja undikalne konslituante, ki pomeni nastanek po enotnosti stremeče sindikalne organiza cije pod vodstvom CGIL? Odgovor: Socialne težnje slovenskih delovnih ljudi so iste Kot težnje italijanskih delovnih ljudi ne samo v Trstu, temveč tudi v Italijanski republiki. Delovne pogodbe se sklepajo v vsedržavnem merilu, Conf-mdustnja vodi vso industrijsko dejavnost našega mesta. Zato obstajajo skupne težnje in zahteve v borbi proti istemu delodajalcu. Skupna borba z italijanskimi delovnimi ljudmi nas bo okrepila in nam bo dala še v večji meri čutiti solidarnost, ki jo je tudi do sedaj izkazovalo italijansko delovno ljudstvo italijanskim in slovenskim delovnim ljudem Tržaškega ozem Ija. pjapš sh etao hm h m hmaro Vprašanje: Kako gledajo ilo- s CGIL, ki je v bistvu italijanska organizacija? Odgovor: Posebna situacija, v katerem se nahaja Tržaško ozemlje, je postavila Slovnece poseben položaj narodne manjšine. Italijanska vlada s težavo uveljavlja ali celo ne uveljavlja sporazuma, vsebovanega v Londonski spomeni-ni, za katerega uresničenje se bodo Slovenci borili. Slovenski delovni ljudje gledajo na CGIL kot na svojo demokratično organizacijo, katere načela ne temeljijo na rasni, verski, politični ali narodni diskriminaciji. Kako bi mogla prezreti ta načela taka organizacija, kot je CGIL, prav tu v Trstu, kjer se slovenski delovni ljudje sedaj nahajajo v Delavski zvezi, ki ni samo demokratična in napredna organizacija, marveč je tudi članica Svetovne sindikalne zveze, katera v svojem statutu predvideva obrambo zatiranih narodnosti. ' Slovenski delovni ljudje so torej z navdušenjem sprejeli poziv in se bodo skupno z velikim italijanskim delovnim ljudstvom borili za dosego boljšega življenja s človeškimi delovnimi pogoji. Okrepitev odnosov med Norveško in ZSSR Nedavno so se zaključili razgovori med predsednikom nor. veške vlade in sovjetskimi voditelji v Moskvi. Kot je znano, so se razgovarjali o gospodarskih in kulturnih vprašanjih. Predsednik sovjetske vlade je ob zaključku razgovorov priredil svečano kosilo na čast visokemu gostu. Norveški predsednik je ob tej priliki med drugim izjavil, da je veliko več stvari, ki združujejo ob« deželi, kakor tistih, ki ju ločujejo. Izrazil je tudi upa' nje, da se bodo odnosi mod SZ in Norveško še bolj okrepili. Narodni svet Koroških Slovencev in Zvezna organizacija Slovencev' na Koroškem sta izročili avstrijski vladi in veleposlanikom držav, ki so podpisale državno pogodbo z Avstrijo, posebno spomenico, v kateri zahtevajo izvajanje določb in spoštovanje pravic, vsebovanih v državni pogodbi z Avstrijo. Koroški Slovenci zahtevajo izvajanje določb o dvojezičnih šolah, ustanovitev nadzornih organov v teh, ustanovitev slovenske gimnazije in slovenskega učiteljišča. Nadalje je v spomenici poudarjeno, da morajo vsi uradniki na Koroškem obvladati slovenski jezik, kjer žive Slovenci, naj se postavijo dvojezični napisi. Koroški Slovenci ponovno zahtevajo naj se prepove delovanje raznarodovalnim organizacijam. Tudi gradiščanski Hrvati zahtevajo svoje pravice, pouk hrvaščine v osnovnih šolah, uvedbo hrvaščine kot učni je zik v srednjih šolah ver ustanovitev hrvatskega učiteljšča. rem prebiva Cafè Filho. Parlament je preprečil uresničitev FUhove namere. Zaradi tega se je Filho pritožil na vrhovno ustavno sodišče. Filho si namreč na vse načine prizadeva, da bi preprečil, da bi prevzel oblast v državi novoizvoljeni predsednik Kubiček kar bi se moralo zgoditi 31. januarja 1956. Medtem pa so se začele širiti ve sti, po katerih naj bi bil novoizvoljeni podpredsednik Goulart pripravljen odpovedati se svojemu mandatu. Izjave U Nu-ja Predsednik burmanske vlade U Nu je ob prihodu v Novi Delhi ob vrnitvi z obiska v Sovjetski zvezi in nekaterih evropski državah izjavil: «Iz Sovjetske zveze prinašam najlepše vtise in prepričanje, da Moskva kakor tudi mi želi mir». Izjavil je tudi, da predvideva, da se bodo še bolj razširili gospodarski stiki med njegovo državo in SZ. Načrti NATO Sefton Delmers je v nekem članku, ki ga je v ponedeljek ubjavil londonski dnevnik «Daily Express», zatrdil, da sedanji načrti NATO predvidevajo, da bi v morebitni vojni italijanski oddelki, ki so vključeni v NATO, morali nemudoma napasti- in zasesti Albanijo. Negotovost v Braziliji V Braziliji še vedno vlada negotovost. Zaradi tega je parlament potrdil zahtevo začasnega predsednika Ramosa o proglasitvi obsednega stanja v deželi. Kot je znano, je pred dnevi bivši predsednik Cafè Filho sporočil, da namerava ponovno prevzeti predsedniške funk cije, katere je bil za'asno odložil zaradi bolezni. Toda kmalu po tej izjavi so vojaški od. delkl obkolili poslopje, v kate- Maroški sultan Ben Jusef se je vrnil v svojo prestolnico Rabat. Njegov povratek je pozdravila velika množica, ki se je razvrstila nad 12 km dolgi poti, ki vodi od rabatskega letališča do vladarskega dvorca. Ob svojem povratku dvorec je Sultan izjavil, da hoče biti ustavni vladar moderne demokratične in neodvisne države. izkaznic in kako je treba potem ves čas posvetiti delu za rekru-taeijo. Sekcija VOM je dosegla 95% in 8 novih članov. TOMAŽIČ 89%, SV. JAKOB 70%, SKEDENJ 70% in 5 novih. MILJE 68% in 2 nova, BARKOVLJE 65%, PONCANA 55% in dv. nova člana, MAGDALENA 40% in dva nova. Sekcija CUR1EL je včlanila 4 nove tovariše, a še ni poslala svojih podatkov v zvezi z obnavljanjem izkaznic. Po podeželju vemo, da se delo za obnavljanje izkaznic in rekrutiranje nadaljuje. V zgo-niški sekciji se tovariši trudijo, da bi čim prej dosegli 100%, ker nočejo ostati zadnji. Istočasno pa so na svojem plenumu v soboto rekli, da bodo skušali vsaj za 20% povečati število včlanjenih partijcev. Ker dobro poznamo resnost tovarišev zgo-niške sekcije, smo gotovi, da bodo izpolnili svoje obveze. Tudi na Proseku tovariši obnavljajo izkaznice in preučujejo možnosti za razširitev partije. In tako se dogaja po vseh drugih sekcijah, a žal se tovariši ne potrudijo tudi toliko, da bi poslali na center podatke o doseženih rezultatih. Hvalevredno je, da skušajo prinesti stoodstotne rezultate, kljub temu bi bilo dobro, da bi center vedri, kako se vsa zadeva razvija. L* to naj sekcije s podeželja čim prej pošljejo rezultate, da bomo lahko o njih konkretneje pisali. * * * Tudi komunistična mladina intenzivno dela za uresničenje svojih ciljev. V drugem tednu so na vodstvu svojih kategorij SV. KRIŽ (drugi je Sv. Vid) in SREDI5C.E MESTA (druga je Sv. Ana). Do sedaj je bilo na novo včlanjenih v ZKM 45 mladincev in mladink. Najbolj so se pri tem izkazali mladinci i* Sv. Ane z 9 novimi člani. Sv. Križa s 7 in Milj s 6. Le tako naprej, da bo na stotine novih mladincev pristopilo v veliko in slavno družino ZKM! Jiliilomifcl sindikalisti i \l Jugoslovanska sindikalna delegacija, ki se je udeležila proslave Oktobrske revolucije v Moskvi, (potuje po Sovjetski zvezi. Sindikalisti so doslej o-biskali poleg Moskve še Leningrad, Kijev, ža pomije in Stalingrad. Ogledali si bodo tudi prekop Volga - Doneč in gradbišča stalingrajske hidro-centrale. CGIL zmagala na volitvah v SAFOG GORICA — V torek in sredo so bile volitve nove notranje komisije v livarni SAFOG. Ze priprave na volitve so se vršile v zelo ostrem ozračju, zato je bilo tem večje zanima nje za rezultat glasovanja CISL in UIL in fašisti so se v volilni kampanji posluževali vseh mogočih sredstev, da bi pridobili delavce. Prišlo je celo do izsiljevanj in groženj, da ako bo na volitvah zmagala OGIL, ne bo tovarna dobila nadaljnjih naročil. Toda vsi ti poskusi so se izjalovili. Rezultat volitev je sledeč. CGIL-FIOM 328 glasov, UIL 56, CISL 146, CISNAL (fašisti) 86. (Leta 1950 so dobile: CGIL-FIOM 172, UIL 75, CISL 237 glasov). Šest Berievijh sokrivcev ustreljenih v Georgiji l lažnivimi obtožbami in s terorističnimi dejanji so poskušali preprečili razkrinkanje Berija Radio Thilis je poročil, da je bilo šest visokih funkcionarjev v Georgiji obsojenih pred vojaškim sodiščem na smrt zaradi veleizdaje in sodelovanja z Berijo pri protirevolucionarni organizaciji. Proces se je vršil že v septembru. Pred kratkim je bil priziv zavrnjen, obsojenci pa so bili ustreljeni. Ustreljeni so bili bivši namestnik georgijskega ministra za nciranie zadeve in kasnjši miamster Rabava, načelnik tožilskega oddelka v georgij-skem notranjem ministrstvu m kasnejši minister za državno varnost Ruhadze, bivši namestnik georgijskega za notranje zadeve Cereteli. bivša državna tožilca Staki-cki in Hazani ter funkcionar preiskovalnega oddelka geor- gijskega notranjega ministra Krinan. Dva obtoženca Parome,nov in Nadaraja pa sta bila obsojena na 25 let ječe. Vsi obsojeni so se aktivno j udeležili protirevolucionarne-1 ga delovanja v tesnem sodelovanju z Berijo, potvarjali so poročila, sestavljali lažnive obtožbe in izvrševali teroristična dejanja proti poštenim članom Partije, z namenom, da bi preprečili razkrinkanje njihovega voditelja. Na važna mesta, ki so jih zavzemali, jih je postavil Berija. Na povabilo Vrhovnega sovjeta ZSSR je v nedeljo odpo tovala v Moskvo 18 članska avstrijska parlamentarna delegacija. V Sovjetski gvezi se bo mudil» 14 d*i. Ansambel kitajskega gledališča g Jugoslaviji V ponedeljek je prispel v Beograd ansambel kitajskega klasičnega gledališča. Nastopi! bo v vseh večjih mestih Jugoslavije, med drugim tudi na Reki in v Ljubljani. Ansambel sestavlja 82 članov. V novi notranji komisiji bo imela CGIL tri zastopnike, UIL, CISL in (fašisti pa po enega. Rezultat teh volitev je zgovoren dokaz, kam vodi politika razdvojenosti delavskega razreda, ki jo vodita UIL in CISL. Prav po njuni zaslugi je uspelo fašistom, da so lahko nastopili na volitvah. Naši delavci se vesele zmage in so trdno prepričani, da se bo enotnost v njih vrstah v bodoče še bolj učvrstila in gredo naproti novim zmagam. Vesti iz Jugoslavije Na vabilo sovjetske vlade je ta teden odpotovala v Moskvo delegacija jugoslovanskih strokovnjakov na razgovore o tehničnem in znanstvenem sodelo. lanju na področju nuklearne znanosti. Delegacijo vodi opcrl-nomočeni minister v državnem ,ta . štvu za zunanje zadeve dr. Franc Kos. V Beograd je dospela kitajska gospodarska delegacija, katero vodi pomočnik ministra za zunanjo trgovino Kung Juan. Pogajala se bo o upo-stavitvi trgovinskih odnosov med obema deželama. Cilj teh razgovorov je podpis uradnega sporazuma te vrste med obema deželama. LENINGRAD — 15. novem bra je bil izročen prometu prvi del leningrajske podzemske železnice. Prva proga je dolga 11 kilometrov in povezuje industrijsko predmestje z glavnimi železniškimi postaja mi. Z enega na drugi konec proge se pride v 1#*17 minutah, življenja. Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj se je po petdnevnem obisku v Veliki Britaniji vrnil v Beograd. Na poti med povratkom v domovino se je Kardelj ustavil tudi v Trstu, kjer si je ogledal mesto in podeželje. Spremljal ga je generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak. V nedeljo so na Reki vseča-no otvorili novo medicinsko fakulteto, drugo fakulteto te vrste na Hrvatskem in šesto v Jugoslaviji. Otvoritvi so prisostvovale številne osebnosti iz političnega in kulturnega STRAN 2 OBLO 26.SN0YEMBRA 1966 se. n« IZPOLNJUJE SE TRETJE LETO PRVE PETLETKE Ra Riialstem gradilo 694 nouih tovarn in industrijskih aiutino* Ljudska republika Kitajska končuje tretje leto svojega prvega petletnega načrta. V podrobnostih je bil zakon o prvem petletnem načrtu odobren od Ljudskega kongresa v juliju 1955, t. j. letos. Petletka si zastavlja cilj izgradnje temeljev socializma v industriji m kmetijstvu. Petletka posveča svojo največ jo pozornost težki industriji, od katere je odvisen napredek vseh drugih panog. Težka industrija je prav posebno važna v zvezi z razvojem kmetijstva, s katerim se bavi in se bo še veliko časa bavila ogromna večina kitajskega prebivalstva, l. j. približno 500 milijonov ljudi. Zato pa. da se na Kitajskem razvije moderno kmetijstvo na podlagi modernih metod pridelovanja, je treba razviti tako industrijo, ki bo lahko nudila vsako leto kitajskim kmetom na tisoče in desettisoče strojev, kombajnov in najraz-novrstnejše orodje. V tem trenutku Kitajska proizvaja toliko jekla, kolikor ga je proizvajala evropska Rusija 1913. Na vsakega prebivalca odpade danes torej približno 3.ti kg jekla, kar je odločno premalo. S takim obsegom proizvodnje se ne more niti misliti, da bi dežela mogla povečati življenjsko raven prebivalstva. Kjer obstaja močna težka industrija ni težko naglo spraviti na noge dežele, ki so bile prizadete od vojne ali naravnih nesreč. Kjer pa je ni. se obnova vrši le z veliko težavo in z velikanskimi napori. Kitajska, ki je napravila konec s j>olfevdalnim režimom in z imperialističnim varuštvom, se danes naglo dviguje iz svoje zaostalosti zaradi velikega ’52, 17% več tekstila, 64% več e- ska postala polindustrijska de- lektričnih motoriev, 76% več papirja, 87% več premoga t. j 113.000.000 t, 110% več cementa, 119% več električne energije, t. j. 15 milijard 900 milijonov kwh, 176% več sladkorja, 206% več jekla, t. j. 4.120.000 ton in 665% več električnih generatorjev. V letih gospodarske obnove in stabilizacije (1950-1952) se je proizvodnja lahke industrije povečala za trikrat, v nekaterih panogah pa kar za štiri ali petkrat. Kitajska je imela tudi v prejšnjih časih precej razvito lahko industrijo na škodo težke. Tuji gospodarji so razvijali takšno industrijo, ki bi bila popolnoma odvisna od tujine. Zaradi tega je zmogljivost lahke industrije velika in se do 1954 ni izkoriščala v polni meri. Predvsem je bilo to odvisno od surovin, ki so v prejšnjih časih prihajale iz tujine V letošnjem letu se je zmogljivost skoraj popolnoma izkoriščala, toda 1954 ni bilo tako. ker se je n. pr. v tekstilni industriji izkoriščala samo za 80 do 90%. Zato, da se zmogljivost lahke industrije popolnoma izkoristi, se je začel nabirati po vsej Kitajski star in obrabljen material, ki je pripravljen za predelan,;e in ki lahko služi za še vedno manjkajoče surovine. Petletka predvideva, da bo proizvodnja glavnih izdelkov lahke industrije v letu 1957. naslednja: 25% več vžigalic, 32% več tekstila, 38% več soli, 41%, več bele moke, 50% več papirja, 65% več jedilnega o-lja, 70% več čevljev, 121% več sladkorja itd. Prva petletka bo torej velikanski korak dalje k nastanku nove, moderne Kitajske. Na koncu prve petletke bo Kitaj- «Hles lotosovega cvetja», ki ga izvaja centralni plesni in pevski ansambel LR Kitajske žela z osnovnim jedrom težke industrije, z delno moderniziranim kmetijstvom, s povečano življenjsko ravnjo. CEN HAN-SEN TEKSTILNA INDUSTRIJA v UZBEKISTANU TAŠKENT — V intervjuvu dopisniku TASSa je minister za tekstilno industrijo sovjetskega Uzbekistana Fathula Na-sirov orisal velikanski napredek uzbeške tekstilne indù- 10 milijonov Romunov diskutiralo novo ustavo Drugo ustavo L.R. Romunije, ki jo je pred dvema lemma odobrila narodna skupščina, je dejansko sestavilo deset milijonov državljanov. Kot prva, ki je bila odobrena leta 1948, tako je nedvomno tudi druga ustava dosleden izraz ljudske volje in teženj, kar je možno samo v državi brez privilegijev agrarnega in monopolističnega kapitala. To je možno samo v državi, kjer so široke delovne množice v stanju voditi in kontrolirati vse življenje, ker imajo trdn'1 v rokah vse ključne položaje. O osnutku ustave so razpravljali povsod, v tovarnah, podjetjih in deloviščih, v ura- Naprave čistilnice petroleja v Cerriku (Albanija) strije. Uzbekistan je postal za časa sovjetske oblasti veliko tekstilno področje. V republiki so bili zgrajeni in se gradijo industrijski velikani, ki pro izvajajo blago ne samo za Uzbekistan, marveč tudi za o-stale sovjetske republike. Tekstilni kombinat v Taškentu, ki ga danes še razširjajo, proizvaja več tekstilnega blaga kot vrsta vzhodnih dežel skupaj.. V republiki obstajata druga dva velikana: svilama v Mar-gelanu in kombinat v Fergani. V peti petletki se je podvojila proizvodnja svilenega blaga, za 50% pa se je poveča’a proizvodnja bombaževim V novi petletki bodo razširili kombinat v Taškentu, preuredili svi-larno v Margelanu, svilarno v Samarkandi in druge tovarne TRGOVINA MED BELGIJO IN KITAJSKO BRUXELLES — Poslanec Van der Schueren, vodja delegacije belgijskih industrij-cev in trgovcev, ki se je vrnila z daljšega obiska v LR Kitajski, je izjavil, da je na Kitajskem v teku vsestranski gospodarski, politični in socialni razvoj. Dejal je tudi, da je delegacija, ki jo je vodil, sklenila veliko trgovskih pogodb za izmenjavo raznega blaga. ga ali ustavodajnega značaja. Ljudska diskusija, ki se je vršila skozi riva, meseca v Romuniji, pa je bila prava razprava o splošnih načelih in o vsaki posamezni točki ustavnega osnutka. Bila je razčlenjena in kapilarna diskusija, ki je zajela dejansko vse državljane. Slednji niso bili poklicani samo zato, da se izrečejo z da ali ne o nekem že definitivno sestavljenem besedilu. ki ga je bilo treba v c e loti sprejeti ali zavrniti. Deset milijonov romunskih državljanov je bilo poklicano za široko diskusijo, vprašalo je pojasnila, stavilo je predloge, spremembe in popravke. V štirih letih, ki so potekla med prvo in drugo ustavo, je prišlo do globokih sprememb v gospodarski strukturi in kot posledica v razrednih odnosih romunske družbe. Iz tega je izšla potreba juridične prilagoditve, to je zamenjave prve ustave, ki je spremljala in u-rejala prvo dobo razvoja ljudske repuolike, z drugo, odgovarjajočo novim pogojem. Prva ustava iz leta 1948 je izhajala iz položaja napredne demokracije. tod z «mešanim režimom», to je še z ostanki kapitalističnega gospodarstva. V svojih programatičnih odred bah pa je začrtala linijo nadaljnje evolucije v bolj radikalne gospodarske strukture. Reforme, ki so bile izvedene v omenjenih štirih letih in razvoj proizvajalnih sil so uresničili vsa načela ustave in ustvarili v splošnem nov položaj iz katerega izhaja druga ustava, ki si je zadala nalogo, da v bližnji bodočnosti v celoti u-resniči socializem. dih, v mestu in na vasi. Približno deset milijonov državljanov se je aktivno udeležilo diskusije za novo ustavo. Predlaganih je bilo 18.836 popravkov. Mnogo jih je za to imenovana komisija tudi sprejela in vnesla v dokončno besedilo ustave. Seveda se ni pozabilo povedati razlogov, zaradi katerih ni bilo mogoče sprejeti drugih predlaganih popravkov. Prav zato je bilo diskusija, ne samo zelo široka in poglobljena, prosta in popolna. Bila je tudi resnični izraz ljudskega vladanja. Romunsko ljudstvo je čutilo ustavo, kot bistveni in dopolnilni del vsakdanjega življe-1 n j a, ki je tesno povezana z njihovimi potrebami, težnjami in njihovim delom. Predstavljala je resno, zelo resno stvar, za katero je dal sleherni državljan svoj praktični in osebni doprinos. Do tega doprinosa je imel ne samo pravico marveč tudi dolžnost. Seveda inima tako ljudsko posvetovanje nič skupnega s takozvano «neposredno demokracijo», kot je referendum v kapitalističnih deželah. Pri referendumu odda državljan svoj glas v volilno skrinjico in s tem mehanično potrdi ali ovrže nek zakon, zahonodajne- ljudskega navdušenja in zaradi načel, ki jo vodijo v gospodarski obnovi in izgradnji. Težka industria je poglavitne važnosti za dosego neodvisnosti in za obrambo ljudskih pridobitev. A ne samo to. Lahka industrija, ki se bavi z dobavljanjem predmetov za široko potrošnjo, je prav tako odvisna od težke industrije, ki omogoča razvoj kmetijstva, katero po svoji strani lahko danes le na podlagi modernih metod dobavlja lahki industriji vse potrebne surovine. iz tega ne sieai, ua je bua lamca industrija v načrtu petletne zanemarjena. Načrt pač predvideva, da bo lahka industrija od 1950 do 1957 povečala svojo proizvodnjo vsako leto za približno 12.4%. Kljub temu je res, da bo glavna skrb jjosvečena težki industriji, t. j. proizvodnji težkih kovin, goriva, električne energije, strojev itd. 88,8% vseh investicij za nove gradnje je posvečeni* težki industriji. Prvi petletni načrt LR Kitajske predvideva 76.640 milijonov jenov izdatkov, t. j. 24.500 milijonov dolarjev. Od teh bo šlo 56% za kapitalne gradnje, od teh 56% pa kar 55% za težko industrijo. V petih letih se bo na Kitajskem zgradilo 694 industrijskih objektov, -od teh pa kar 455 težkih. V "letih od 1952 do. 1954 se je proizvodnja takole dvignila: železa za 56%, jekla za 65%, električne energije za 51%, premoga za 26%, petroleja za 84%, cementa za 61%, strojev za 100%. Na Kitajskem se danes izdeluje približno 200 strojev ali strojnih delov, ki jih prej sploh niso proizvajali. Do 1957 bo Kitajska proizvajala precizne stroje, letala, avtomobile in kamione, traktorje in težke stroje vseh vrst. Takrat se bo proizvodnja težkih strojev v primeri s 1952 dvignila za dva in pol krat. 1957 bo Kitajska proizvedla 4000 avtomobilov, v primeri s Nova velikanska albanska čistilnica nafte v Cerriku Okrog čistilnice na prej pastem polju je že zraslo mesto Ze tri leta mrgoli delavcev na ledinah v Cerriku. Gradi se petrolejska čistilnica, ki je ena izmed na j večjih objetkov nove Albanije. Polja Cerrika se ne morejo več spoznati: povsod se dvigujejo dvonadstropne stanovanjske hiše, j?oslopja klubov, menz, skladišč in trgovin, šol, kinematografov itd. Spremenila so se v novo mlado mesto, ki se še vedno razširja in olepšuje. Na tem delovišču delajo ljudje iz vseh albanskih jtokra-jin. Novi delavci še danes prihajajo, da bi pripomogli k čimprejšnjemu zaključku tega objekta, ki že danes predstavlja ponos Albanije. Med delavci se je od prvega dne razvilo tekmovanje. Prvo mesto v tekmovanju pripada brigadam industrijske cone, ki se bavijo z glavnimi deli za dokončanje čistilnice. Te brigade, ki jih vodi stahano-vec Andrea Marku, imajo v svojih vrstah preko 50 staha-novcev in 10O udarnikov, ki so že izpolnili načrt za tekoče leto in delajo že za uresničenje načrta prihodnjega leta. Tudi na drugih področjih so desetine brigad, ki so že izpolnile letošnji načrt in so se lotile načrta prihodnjega leta. Kljub vsem težkočam je bil načrt vedno izpolnjen pravočasno. Brigade, ki jih vodijo Nesti Kuqali, AJeko Mullisi in Pašo Huseni in montirajo naprave čistilnice na v-išini 30 metrov izpolnjujejo kar 2 normi na dan. Vse delo vodijo albanski in- ženirji in tehniki, ki predstav- električno razsvetljavo in za ljajo nov rod albanskih stro- J napeljavo vode. V Cerriku, v kovnjakov, s pomočjo sovjetskih tehnikov. S pomočjo slednjih so se mehanizirala razna dela, kar je olajšalo nalogo delavcev in povečalo delovno storilnost. Pospešeni tempo izgradnje nove, velike čistilnice je najboljši dokaz, kako si Albanci vroče želijo, da bi dežela postala lepša in bogatejša. Na tem delovišču delajo brez pre-stanka, brigade se vrstijo za brigadami. Toda po osemurnem delu se vsak delavec bavi s tem, kar se mu zljubi. V stanovanjih, kjer bodo jutri stalno prebivali delavci, inženirji in tehniki petrolejske čistilnice v Cerriku, stanujejo danes vsi graditelji objekta. Stanovanja so popolnoma nova in udobna. Ze takoj v začetku se je poskrbelo za mestu bodočnosti graditelji najdejo vse, kar potrebujejo; šole menze, otroške vrtce, klube in kinematografe, trgovine itd. Zato so prišli sem s svojimi družinami, katerim lahko nudijo udobno življenje. Delavske plače so visoke, kar omogoča novim prebivalcem Cerrika, da živijo dobro in da nimajo skrbi, kako vzdrževati družino. Tako se torej v Albaniji gradijo novi objekti, ki so že danes v ponos vsemu ljudstvu. Okrog teh objektov pa rastejo nova mesta, nova naselja, moderno opremljena, udobna in lepa. Albansko ljudstvo koraka z navdušenjem in gotovostjo v lepšo bodočnost, ki si jo je zaslužilo s svojimi stoletnimi težkimi boji za obstoj V. QERAMI Vsedržavni odbor za počastitev Adama Mickie-vvicza velikega poljskega domoljuba in pisatelja razpisuje ob prvi stoletnici njegove smrti natečaj za spis o Adamu Mi-ckievviczu. Spisi, objavljeni v tednikih, kulturnih revijah ali brošurah, morajo biti dostavljeni v desetih izvodih tajništvu natečaja do 36. aprila 1956. Spis, ki ga bo posebna žirija proglasila za najboljšega, bo prejel nedeljivo nagrado v znesku 300.000 lir. Razen tega razpisuje odbor natečaj za risbe o življenju in delu Mickievvic-za. Vsak udeleženec mora predložiti tri risbe, ki po-nazorujejo posamezne e-pizode iz pisateljevega življenja. Risbe morajo biti v eni sami barvi in v merilu do največ 40 x 50 cm. Določene so tri nagrade: I. 200.000, II. 100 tisoč in III. 50.000 lir. Za vse informacije in podrobnejša pojasnila se ie treba obrniti na tajništvo natečaja pri Akademiji Poljske v Rimu, Vicolo Doria 2. Razne vesti Béla Bartok pobornik miru Pred desetimi leti je umrl v pregnanstvu veliki madžarski glasbenik in skladatelj Bela Bartok, čigar odločilni doprinos v obnovi moderne glasbe je znan po vsem svetu. V glasbenem življenju se je mladi Bartok uveljavil v pr- Bela Bartok z materjo v ih letih zadnjega stoletja (rodil se je 1881. leta), ko se je zavedel takratne glasbene krize ter se z vso vnemo posvetil iskanju novega glasbenega jezika. Po pogumnih in vztrajnih iskanjih —- v sodelovanju s še živečim znanim glasbenikom Kodalyjem — se je porodil nov glasbeni jezik s področja ljudske glasbe in narodnih pesmi, ki predstavljajo najbolj veren in svež vir, iz katerega je bilo potrebno črpati vse, da se izboljša dotedanja glasba, ki je že postala preveč učena in formalna. Da bi v popolnosti razumeli vlogo Bartoka pri glasbeni obnovi v vsej Evropi, je treba poznati mesto, ki ga je madžarski glasbenik zavzemal v svetovni glasbeni literaturi. V predgovoru dela Arthurja Hon-negerja je poudarjeno dejstvo, da prvo mesto v moderni glasbeni literaturi pripada Beli Bartoku in ne Schonbergu ali Stravinskemu, «ker je Bartok — pravi Honneger — izmed treh najgloblje muzikalen». Kot človek -je bil Bartok de- Ijudi. Znano je tudi njegovo delo «Koncert za orkester» in Tretji koncert za klavir. Nič manj lepša in važnejša niso njegova dela iz pravljičnega sveta kot «Leseni princ» in dr. kjer se pravljice nikdar ne izgubljajo v abstrakcijo, marveč nudijo vedno pouk in moralo. Danes tisto ljudstvo, ki ga je Bartok tako ljubil in ki mu je služilo v njegovih inspiracijah, ga dostojno proslavlja in se ga s spoštljivostjo spominja. Številni koncerti in razne manifestacije na Madžarskem proslavljajo 10. obletnico njegove smrti. Znana založba «Corvina» je ob tej priliki objavila zanimivo knjigo v spomin Bele Bartoka kot skladatelja, folklorista, kot klavirskega virtuoza in kot človeka. Knjiga je tembolj zanimiva, ker vsebuje šest člankov, ki jih je Bartok spisal o vprašanjih teorije narodnih pesmi, o odnosih ljudske glasbe s klasično glasbo in dr. Knjiga je opremljena s fotografijami iz pomembnejših dogodkov velikega madžarskega glasbenika, irodi co zg-i AVI' ta na: Slavij Osken cd tei krva II. za sano 'slavij t kot embe, ’rhisti »ditv: Oj j, Hočen tiskih ’spods snje J nac kah kon: Zgodi ‘jcu j-žaj, v (bajal »• .Ma atto pr de; (hodni 'vajah tlim I Cez mesec dni bodo otvorili v Sovjetski zvezi novo £'eK-trično centralo. Nova centrala, ki se nahaja v Kujbiševu je največja na svetu. Proizvajala bo letno 10,5 milijard kil°' vvatov električne energije. Električne centrale, ki so bi16 zgrajene v SZ v teku pete petletke, proizvajajo letno 70 milijard kilovvatov električne energije. ZA ENAKO DELO, ENAKO PLAČILO Na Poljskem je ženam - delavkam z ustavo zajamčena popolna zaščita 12 tednov dopusta s polno plačo za porodnice - žene se ne smejo zaposlili pri nevarnih delih - Posebne ugodnosti za delavke, ki imajo bolnega otroka Ljudska oblast je ustvarila v mladi republiki Poljski u-godne pogoje za zaposlitev velikega števila žena. Vzporedno s tem se nova oblast stalno trudi in prizadeva, da uspešneje zaščiti ženo-delavko in da daje na razpolago maleri-delavki vso potrebno socialno oskrbo. V L. R. Poljska se pn ustavi dosledno izvaja načelo «za enako delo, enako plačilo». Vse zakonske uredbe jamčijo, da se to načelo spoštuje in izvaja. ce v šlužbi, ne smejo biti odpuščene ne za časa nosečnosti in ne v teku dopusta, ki jim pripada pred in po porodu. Porodnice imajo pravico do 12 tednov dopusta, od teh najmanj dva tedna pred porodom. Ves čas dopusta prejemajo 100% plačo, vsa zdravniška oskrba in eventuelna zdravila so brezplačna. Tako ne izgubijo porodnice ne deln in ne zaslužka; rešene so torej vsake materialne skrbi. Žene, ki so nad štiri mesece Večer bolgarskih umetnikov v Pragi Dne 3. oktobra t. 1. je priredil bolgarski kulturni center «Bugarska tvorba» v Pragi zanimiv večer bolgarskih dramskih umetnikov, ki so gostovali na Češkoslovaškem. Po u-vodnem poročilu gledališkega kritika Goče Gočeva, ki je seznanil poslušalce z zgodovino in ustanaovitvijo sodobne ga bolgarskega gledališča, je članica Narodnega gledališča v Sofiji a. 'Milevova podala povest J. Marka «Mati govori». Narodni umetnik in nagrajenec z odlikovanjem Dimitrova, Vladimir Trandafilov je prikazal nekaj basni. Nov bolgarski muzej V mestu Chaskov, ki ima za seboj bogate revolucionarne tradicije iz dobe borb delavcev tobačnih tovarn proti izkoriščevalcem, se je otvoril nov muzej revolucionarnega delavskega gibanja. Zraven je bil odkrit spomenik padlih v borbi proti fašizmu, ki ga je izdelal mlad arhitekt K. Šopov. Najnovejši 6-sedežni model češkoslovaške «Tatre», ki doseže maksimalno brzino 180 km na uro noseče in matere z otrok01* pod letom dni starosti, so oj?1'"* ,, ščene nočnega in nadurne!!^ dela. Razen tega se ne sme) premeščati v druge, od d» tddaljene kraje. Zdravstvena zaščita delaV^ ___ je jamčena z zakonom, ki Vte ’Ornm «raz s»h d ilO j; 'banje «tiski in »tisoč zad ’tn ot «tlači poveduje zaposlitev ženske lovne sile pri nevarnih in zdravje škodljivih delih. > Mtft' WtWrrmt-, ur ftn * 'vezn V E’ bno "Sov živa delavka-mati, je še PuseJ: '8°ji ne omembe vredna pravica jo ima mati bolnega otroka z časa njegove bolezni, do P° iločer sebne bolezenske doklade. D* klado prejema v času ods»1' 'ičnei nosti z dela, ko je njena Pr‘" sotnost potrebna pri bolne1* > otroku. S tem je državni P*1^ račun v postavki socialni skrbstva seveda obremeni611 za več desetin milijonov ^ tov, kar gre v korist družin)11 bilance delavca. Korenite reforme, ki jih 'č, izvedla ljudska oblast na P°” dročju zakonske pravice v žini, so postavile na isto ven enakopravnost moža, 1 ne, «nezakonskih» in otrok t jenih v zakonu. To velja, k» se tiče osebe kot tudi imdV ne. Vrsta odredb daje možn0 materi, da doseže tudi alime '»Stot ’> je Jug« 'laški anje mi "»čaj; (»tu, '"rali "t VOi (sil 21 •11- te za svoje otroke. Trage1 nezakonskih otrok je danes jaltsko stvar preteklosti, ki ne bo nikoli več povrnila. Pred vojno so bile žene n*i bolj cenena in najmanj kva*" ficirana delovna sila, brez v. 38- e ie ke perspektive za izboljša*1, svojih pogojev. Danes pa ir*® jo žene širok dostop v vs*’1 tudi višjo šolo in zavzemaj0 ^ «ošte proizvodnji in sploh v vS1 sektorjih življenja odgovor dosledno prav' mesta. S tem se vaja 66. člen ustave, ki da «ima v L. R. Poljski ■- ^ enake pravice kot moški vseh sektorjih javnega, poučnega, gospodarskega, soc) nega in kulturnega življenj Do e»ji «ii k «»jša ("sti f»ko igvc. > mokratičen in človekoljuben. Svojo domovino, takrat zatirano po Horthyju je zapustil, m je v svojih nesmrtnih delih, ustvarjenih v pregnanstvu, izrazil vso ljubezen do narave, do človeštva in otrok v prerokovanju novega življenja v miru in blagostanju. V svojem delu za otroke «Komarjeva izpoved» je povsem izraženo to njegovo naročilo in njegova ljubezen do življenja. Njegova važnejša dela so «Medvedkov ples», v katerem je čudovito do potankosti opisal madžarsko pokrajino, značaj in življenje To ustvarja povsem druge pogoje, kot so jih imele žene-delavke pred vjono, ko so prejemale največ do 65% plače kvalificiranega delavca, ne glede nato ali je bilo delo nevarno in za zdravje škodljivo. Danes imajo žene in matere povsem druge pogoje, s katerimi je odpravljena vsaka zaskrbljenost, ne samo glede stalnosti zaposlitve, marveč tudi negovanja in vzgajanja o-trok. Zakon predvideva, da se morajo noseče žene premestiti na manj naporna dela. Noseče žene, ki so vsaj tri mese- Neocenljiva vrednost Mičurinovega dett bosti ir>ak. Do 'tide Poljski že« iadv L80 k v ‘"'»li '»jo Veličastna proslava 36. obletnice Oktobrske revolucije na Starem trgu v Pragi. Oktobra je potekala stoletnica rojstva velikega ruskega preobra-ievalca narave Ivana Vladlmiro-viča Mičurina, ki je s svojimi dolgoletnimi poskusi: « selekcijo, cepljenjem najrazličnejših vrst sadnih dreves in oprašeuaniem ustvaril 300 novih vrst sadnih dreves in rastlin. Njegovo veliko delo je dejan-, sko popolnoma prebrrt/.o-j mož-nosti razvoja sadjereje v centralnih, severnih in vzhodnih pokrajinah Sovjetske zveze. Iz malega vrta, kjer je Mičurin začel ie v mladih letih s prvimi poskusi cepljenja raznih sadnih drevesc, Je zrasel po zaslugi njego-govih učenčev, izpopolnievalcev njegovega dela sadovnjak, ki se razprostira na površini 650 hektarov. Po vsej Sovjetski zvezi, v sovhozih In kolhozih, se je široko uveljevila Mičurinova šola. Danes imajo sadovnjake v severnih pokrajinah Sibirije, celo v Murmansku in Igarki v blilini Severnega tečaja. Nekatere vrste hrušk in jabolk gojijo tudi v Belorusiji in v bližini Moskve. Kakih šestdeset znanstvenih raziskovalnih zavodov se ukvaria pustil I. V. Mičurin. Po njet' smrti — umrl je leta 1935 v ' j rosti 80 let — so dosegli še novih vrst rastlin, med temi * 100 vrst hrušk m jabolk, jih po Mičurinovi metodi usu- rila njegova učenca akade"1 P. Jakovlfev in S. CernenkO- Po zaslugi ovjetske O0lfls11 je ustanovil v Novočerkaskb ^ vod znanstvenih raziskovani J ............ , „nsK9s S»ka «je totrz ile i „>'a 4ve s s bje j «e o fobo »li J» r Pr «ierc «ob skve '»let s»ka &od(. M 5 trtorejo, ki je s svojimi P°s< že dosegel, da se je trtorela nesla tudi v na isevernejšd1 cc nlP° krajinah in gre le preko 5v. ^ rednik* Zavod ima nad 200 torov poskusnih vinogradov, % cepijo in odbirajo nove v' 0 trt, ki jih presajajo v zemljo okrog Rostova. V P ^ j Ini Dona se je že n. Pr- * «PuhUt#0 - «X obnesla vrsta trte ski», ki daje izborno "“"‘‘^di grozdje, iz katerega dobijo ( izvrstno vino. Do te yrs^r0je' so prišli s cepljenjem ,lC*. j i vltne vrste z drugo trto, dajala precej slab pridelek- SOCIALISTIČNI SVET m VAŽEN MEJNIK V ZGODOVINI NOVE JUGOSLAVIJE 2. obletnica II. zasedanja AVNOJ 1 29. novembra proslavljajo ljubi in hlapci. Na splošno imeli Jugoslavije 18. oblat- je bilo zelo težko misliti, da co zgodovinskega II. zaseda bi emigrantska vlada v Londo i AVNOJ ( Antifašističkog vi- nu in monarhija uživali v deca narodnog oslobodjenja Ju-1 želi in med ljudstvom količkaj | slavije) v JajcU, malem bonskem mestu, ki je bik tik 'cd tem osvobojeno po težkih krvavih bojih. II. zasedanje AVNOJ je za-sano v novejši zgodovini Ju-slavije kot začetek nove do-i, kot uvod v velike spre-cmbe, kot mejnik med mo- -histično in republikansko ;sditvijo. II. zasedanje AV-9j je predvsem pomenilo Hočen poseg jugoslovanskih •tiskih množic v politično, 'Spodarsko in socialno živ-inje Jugoslavije, ki je bila nacifašističnega napada v kah skrajno reakcionarnih konzervativnih sil. Zgodovinsko zasedanje v ku je treba vključiti v potai, v katerem sta se tedaj ttiajali i Jugoslavija i Evropi. Malo prej je bilo podpi-premirje med zavezniški-ii deželami in Italijo, na thodni fronti so nacistični 'Vajalci pod nezadržnim potom Rdeče armade doživljali ugleda in simpatij. Bilo je torej samo ob sebi umevno, izhajalo je iz položaja samega, bilo je pač nujno, da se na podlagi vojaške stvarnosti in razvijajočega se političnega položaja preide k reševanju vprašanja oblasti, ker so narodi Jugoslavije v svoji ogromni večini gledali prav v osvobodilnem gibanju jedro te oblasti, jedro nekaj novega, ki naj bi napotilo deželo v novo smer, v demokratično smer, v smer vsestranskega in odločnega spoštovanja ljudske volje in ljudskih teženj. II. zasedanje AVNOJ v Jajcu ni bilo torej nič drugega kot začetek zaključne faze junaške in slavne borbe narodov Jugoslavije za svojo osvoboditev izpod nacifašistične okupacije. Začetek zaključne faze pa ni mogel biti nič drugega kot postavitev določenih temeljev, na katerih naj bi slonela jutri osvobojena in prerojena Jugoslavija. S tega vidika moramo torej ristop mandolinistov od Magdalene na proslavi Gorkega, ‘I je bila pretekli četrtek v dvorani prosvetnega društva L Simon Jenko v Trstu ik»1” ib, up1'0- ■neža me)" del3 »lavk ’kaz za porazom, skoraj v Seh deželah Evrope se je ši-•k in krepilo osvobodilno anje, v Jugoslaviji je vse-udski odpor dosegel svoj vi-!k in zbral v svoje vrste na °tisoče aktivnih borcev, ki zadajali udarec za udar-!|h okupatorjem in njihovim '•ttačim hlapcem in tako o- ede- n Pj* f°mnn prispevali k skupni •vezniški stvari. V Evropi so torej prav pollino po zaslugi junaške bor-n k Sovjetske zveze dozorevali 'Soji zmage in osvoboditve. Jugoslaviji pa so že do ne-mere dozoreli pogoji za oseb; ta, P ra Z’ i P0- lločen preokret ne samo na O0" ijaškem, marveč tudi na po-i(isok ličnem polju. Osvobodilno gi- pri- Inet*1 pro- 1»W -ni6’1 tnje je začelo zaradi svoje-množičnega, vseljudskega ""•čaja žeti priznanje po vsem ktu, njegovi realnosti so se '"•"ali vdati celo tisti, ki so z1"- "t vodilni krogi zahodnih ve- inske ih ie , po’ dru- d ra’ že- k , gaj novi” žnos .m«»' *4 IS ki56 a. *sjl sprva podpirali Dražo ,'bajloviča. Ljudstvo Jugoslave je že v teku borbe iz-6dln razlikovanje med domo- gledati na sklepe II. zasedanja AVNOJ, ki se je zbralo dne 29. novembra 1943. Na tem za sedanju so bili izdani razni odloki, med katerimi so bili najvažnejši naslednji: odlok o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavništvu, o nacionalnem komiteju o odvzemu pravic zakonite vlade Jugoslavije pobegli vladi v inozemstvu, o prepovedi vrnitve kralju Petru, odlok o zgraditvi Jugoslavije na federativnem načelu. S svojega drugega zasedanja je AVNOJ dejansko izšlo kot parlament Jugoslavije. Iz njegove srede je bila izvoljena dejansko izvršujoča in delujoča vlada dežele, se je begunski vladi odvzela pravica zastopati narode Jugoslavije in delati v njih imenu, se je že v glavnih obrisih predvideval referendum n monarhiji in republiki, ki je bil izveden dve leti pozneje, po osvoboditvi. Tistega dne so bili torej položeni temelji bodoče državne ureditve dežele, kar je ZA MASE KMETE Kako določimo starost pri goveji živini ? Določitev starosti pri go-"tji živini je prav tako važ-'••i kakor pn konju. Najtrdnejša opora za določitev sta-r°sti so pri goveji živini prav 'sko kakor pri konjih se-, tavci. Komaj nato pridejo v U boštev rogovi. V prvi mladosti se upoštevajo tudi drugi kaki. ■Doraslo govedo ima dvain-'hdeset zob. Ob teh je štiri-'"dvajset kočnikov, in sicer • gorenji in spodnji čeljusti k vsaki strani po šest. O f, 'kli so sekavci, ki se naha-;nJ‘ jlajo VS1 v spodnji čeljusti, ^ekavci so imenujejo od srednje črte nazven: kleščniki, tranji, zunanji srednji zolje in podočniki. |JVa sekavcih razlikujemo % površini: eno navzven, •Ugo navznoter. Ti dve pogini tvorita, kjer prihajata kupaj, oster rob, če se zobje še niso rabili. Radi trajne obrabe se pa pojavita dva 'obova, od katerih je predli polukrožen, notranji pa 16 neenakomerno nazobčan. Pri določitvi starosti so Merodajni pretrg, izmenjava . *Qb m oblika drgalne plo-j skve. Pri pravkar storjenem *6letu pazimo navadno na vse s"kavce; tu pa tam manjkata P°dočnika, ki se potem v do- le jel01’ te # i i ^ Ki s,a us< tsh $< a **: ni ž 0S^S in °V' it. f ' 0 *e*' ,, Ki1' vrs,e >n° steP’ & 5? : i štirinajstih dni pojavita, /•tieniti moramo, da so se-I ®vci prva dva tedna previeni z zobrnicami, ki izgi-;ejo v dobi med drugim in itrtim tednom. Kakor znano, izpodrinejo bilečnjake trajni nadomestni *°bje. Ta izmenjava se vrši pj posameznih zobeh v dojenem ča$u, in sicer se kle-Cr>iki izmenjavajo, ko je ži-,bl stara eno leto in tri če-K, notranji srednji zobje, je dosegla dve leti in pol, btianji srednji zobje, ko i-b'ii tri leta pa četrt, in oba °dočnika ob četrtem letu 9d te dobe dalje so mero-a.ine za določitev starosti drgalne ploskve. Pri pet do šest letnem govedu je obraba že toliko napredovala, da znaša drgalna ploskev pri kleščnikih polovico zobne ploškve na notranji, jezikovni strani. V sedmem letu se pojavi isto razmerje med dr-galno in jezikovno ploskvo pri notranjih srednjih, v o-smem letu pri zunanjih srednjih zobeh. Z devetim letom se je raztegnila drgalna ploskev pri kleščnikih že na vso jezikovno, t. j. notranjo ploskev. Z desetim letom postane drgalna ploskev okrogla. Pri starejših živalih postaja določevanje starosti vedno težje in nikdar popolnoma, zanesljivo. Drugačna, toda ne tako zanesljiva določitev starosti, u-pošteva, kakor smo že v u-vodu omenili, rogove. Ze v tretjem tednu se opazi, kako se na glavi koža utrjuje in debeli. V poldrugem, oziroma drugem mesecu se pojavi že takozvano jedro rogov, ki se premika in pa kmalu razvije v trdno stoječo koščeno roževino. Iz dolgosti rogov pa ne moremo sklepati starosti, ker traja rašča rogov pri posameznih pasmah različno dolgo. Pri doraslih živalih se upoštevajo le kolobarji na rogovih, to pa je pri kravah. Po vsaki otelitvi se napravi na rogovih nov obroč. Da se določi starost, se štejejo na rogovih obroči in se doda še eno ali dve leti, ki se skladata s časom pred prvo otelitvi. jo. Ce je pa brejost izostala, se pozna to po tem, da je razdalja med dvema obročema večja kakor navadno. Ker se pa tu pa tam odstranijo kolobarji, da se s tem premoti kupec glede prave starosti živali, je na dlani da je vsekakor zanesljivejše določevanje starosti po zobeh kakor pa po rogovih. prišlo prav posebno do izraza v odloku o federativnem značaju dežele. Ta odlok je bil izredne važnosti, ker je končno priznal popolno enakopravnost vseh narodnih teles, ki tvorijo deželo, in se je prenehala diskriminacijska politika na njihovo škodo. Posledice tega zasedanja so se takoj opazile.Jugoslavija se je, čeprav okupirana, znašla v boljšem položaju, ker je lahko računala na neko široko predstavništvo parlamentarnega značaja in na za tedanje razmere demokratično postavljeni izvršni organ, ki je užival zaupanje ogromne večine ljudstva. To dejstvo je mnogo pripomoglo k še večji razširitvi osvobodilnih akcij ne samo na vojaškem, marveč na političnem polju, k še večjemu razmahu osvobodilnega boja proti okupatorju in njihovim hlapcem. Zato pripada II. zasedanju AVNOJ zasluga, da je znalo pravočasno izkoristiti notranje in zunanje faktorje in postaviti temelje državne ureditve, ki je bila popolnoma različna od predaprilske. Boj jugoslovanskih narodov proti okupatorjem in njihovim hlapcem je omogočil položitev teh temeljev. Zgrešeno pa bi bilo misliti, da niso tega dogodka in tega dejstva omogočili tudi zunanji faktorji, kot so bile zmage zaveznikov, še prav posebej pa zmage Rdeče armade, t. j. vojske prve in tedaj edine socialistične dežele. Zgodovina vsakega naroda in vsake dežele je sinteza notranjih in zunanjih pogojev Prvi brez drugih ali obratno ne morejo sami od sebe prive sti do temeljitih sprememb. O tem nas poučuje vsa zgodovina neuspelih in poraženih revolucij in osvobodilnih bojev. Zasedanje v Jajcu je bilo torej omogočeno zaradi notranjih in zunanjih faktorjev, izvajanje njegovih sklepov je bilo prav tako odvisno od teh faktorjev. Jugoslovanskim narodom, njihovim najboljšim sinovom. ki so dali svoje življenje in svojo kri v boju proti okupatorju pa gre neminljiva zasluga, da so znali s svojim herojstvom ustvariti notranji položaj, ki se je skladal tudi z mednarodnim položajem in omogočil izvedbo temeljitih sprememb in konec tiste državne ureditve, ki je od 1918 do 1941 predstavljala nesrečo za Jugoslavijo in je zaradi svoje reakcionarne politike privedla do zloma od aprila 1941. V tem boju, ki so ga jugoslovanski narodi bojevali skozi štiri leta, v katerih so dali ogromne žrtve, so imeli na svoji strani simpatije vseh svobodoljubnih ljudi, prav posebno pa simpatije sovjetskih narodov in njihove socialistične države. V svoji štiriletni borbi so se jugoslovanski narodi vedno zavedali, da je njihov najboljši in najiskrenejši prijatelj Sovjetska zveza, ki je odločilno prispevala k zlomu nacifašizma in tako omogočila dozorevanje tistih zunanjih faktorjev, kateri so bili potrebni za izkoriščanje novonastalega notranjega položaja v Jugoslaviji. Zato, kljub poznejšim nesporazumom in sporom, so si sovjetski in jugoslovanski narodi ostali bratje po skupno za skupno stvar preliti krvi. Iz teh krvnih vezi se je nekaj porodilo, kar nihče ne more razrušiti: to je volja, težnja in borba delovnega ljudstva za napredek, mir in prijateljstvo med narodi. leto preseli iz vasi v mesto povprečno 95.900 oseb. Tujcev je v Franciji poldrugi milijon. AKUMULATOR KOT POSTNA ZNAMKA V Nemčiji so izdelali akumulator, ki je velik približno kot poštna znamka in tehta komaj pet gramov. Elektroda std iz cinkovega in srebrovega oksida. 62,300.000 AVTOMOBILOV PO SVETU Iz podatkov, ki so v posesti Združenih narodov izhaja, da je leta 1954 bilo po vsem svetu 62,300.000 avtomobilov, to je polovico več kot leta 1948. Število trgovinskih vozil, ki je v primeru z letom 1948 naraslo za 40%, pa ni všteto v gornji številki. Tildi železniški promet se je lansko leto povečal in sicer za dvakrat v primeru z letom 1948. Interviju našega sodelavca dr. Um berta Sajovitza s šefom jugoslovanske delegacije na mednarodni konferenci o tržaš kem pristanišču dr. Jeličem NAŠ SODELAVEC O MEDNARODNI KONFERENCI ZA UREDITEV TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Konferenca predstavlja važno izhodišče za bodoča pogajanja Zanimanje zalednih držav za tržaško pristanišče - Znižanje pristaniških in železniških tarif bi omogočilo preusmeritev prometa držav srednje Evrope skozi tržaško pristanišče - Važne izjave šefa jugoslovanske delegacije Ob petindvajsetletnici njegove smrti Pisani svet KOLIKO PREBIVALCEV IMA FRANCIJA Na podlagi lanskega popisa ima Francija 42,947.000 prebivalcev, od teh je 19 milijonov delavcev. Žensk je za približno dva milijona več kot moških. Podatki pravijo, da se vsako Objavljamo članek, ki sa je za naš list napisal sodelavec dr. Umberto Sajovitz ob svojem povratku iz Rima, kjer je kot novinar spremljal potek mednarodne konference o uredttv' triaškega pristanišča. V ponedeljek 14. novembra se je v Rimu pričela mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču. To konferenco je ita.ijanska vlada sklicala na osnovi obveznosti, ki jih je sprejela z londonsko spomenico o soglasju. Na to konferenco so bile povabljene Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Švica in Zapadna Nemčija, države, ki so neposredno zainteresirane nad prosto uporabo našega pristanišča. Otvoritvene seje so se udeležile delegacije vseh povabljenih držav, razen Zapadne Nemčije, katera je poslala na konferenco samo svojega opazovalca. Odsotnost Nemčije je pomenila, da država, na čigar ozemlju se nahajajo pristanišča, ki najbolj konkurirajo Trstu, noče jemati v poštev niti možnosti neposrednega sporazuma o omejitvi konkurence, ki se vodi na dovolj odkrit način. Na otvoritveni seji je načelnik italijanske delegacije, veleposlanik Carandini, obrazložil pravni značaj konference. Podčrtal je, da ima konferenca zgolj posvetovalen značaj, s čemer je dal razumeti, da ni mogoče imeti za cilj, dosego konkretnih sporazumov o vprašanjih, ki se nanašajo na uporabo tržaškega pristanišča. Naslelnji dan so člani italijanske delegacije obrazložili ukrepe, ki jih je sprejela italijanska vlada za to, da bi realizirala obveznosti, ki izhajajo iz londonskega sporazuma in za razvoj tržaškega pristanišča. Grof Carrobbio je i> brazložil vsebino odloka generalnega vladnega komisarja iz januarja 1955, s katerim so bile praktično obnovljene pravice prostega pristanišča, ki izhajajo iz časa pred letom 1940, S to odredbo je — po mnenju grofa Carrobbio — italijanska vlada izpolnila glavno obljubo, kajti s tem je bila vzpostavljena popolna svoboda gibanja blaga v prostem pristanišču. Dr. Bernardi, ravnatelj Javnih skladišč v Trstu je obraz ložil kako je urejeno pristanišče. Za tem pa so bile objas--njene mere, ki so bile in bodo deloma še sprejete za ojačanje trbiške železniške proge in. vladni načrt za povečanje pomorskih prog z izhodiščem iz Trsta. Pri tem je bila omenjena tudi proga za povezavo s Severno Ameriko, ki se praktično že izvaja z ladjama «Saturnia» in «Vulcania», okrepitev proge z Južno Ameriko in obnovitev proge z Daljnim vzhodom, kar se bo realiziralo šele leta 1957. Delegati iz zalednih držav, zlasti češki in madžarski so uradno poudarili, da se njihove državi zelo zanimajo za tržaško pristanišče, zlasti zato, ker omenjeni državi nimata lastnega izhoda na morje. Do-.kazala sta tudi, d,a se njihovi vladi opirata predvsem na gospodarski kriterij. Tržaška luka je zemljepisno obenem najboljše opremljena, zato bi te države lahko usmerile ves svoj promet z Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom, z Afriko in Južno Ameriko preko Trsta. Ako se to sedaj ne izvaja so krive zlasti previsoke železniške in pristaniške tarife, kakor tudi dejstvo, da je naše pristanišče praktično skoraj brez ladij. 'Ako bodo rešena ta vprašanja in ako bodo ladje na razpolago za vzpostavitev dobrih prog z že omenjenimi kraji, potem se bo promet skozi Trst kaj kmalu zelo povečal. Jugoslovanski, madžarski in češki delegati so načeli vprašanje periodičnega ali trajnega posvetovanja. Predlagali so, naj bi se v ta namen usta,-novili taki organizmi, ki -bi omogočili, da bi vse zaledne države lahko preučile vsako spremembo konkurenčnih pogojev severnih pristanišč in pravočasno predlagali italijanski vladi nove ukrepe za ublažitev te konkurence. Udeleženci konference so formalno vprašali italijansko vlado, naj razširi na vse države, ki se poslužujejo tržaškega pristanišča take pogoje kot so oni, ki so bili obljubi je ni Avstriji s sporazumom z dne 22. oktobra t. 1. Tuji delegati so tudi pred- lagali, naj bi znižali pristani- . vijii pa bi si zagotovila važno ške tarife, kakor tudi tarile vloge na južni železnici. na italijanskih in na avstrijskih železnicah. Vsi so podčrtali naj bi prišlo tudi do čimprejšnje vzpostavitve tradicionalnih pomorskih prog z izhodiščem iz Trsta. Ze za časa konlerence je načelnik italijanske delegacije odgovoril raznim delegatom, Ta je skrbel zlasti za to, da ne bi bil sprejet noben predlog, kì bi postavil v dvom italijansko suverenost nad Trstom. Toda v resnici nihče ni niti poskušal kaj takega početi. In prav to zadržanje italijanskega zastopnika je dovedlo do tega, da so bili odbili tudi predlogi, ki so sicer bili zelo dobri. Odbit je bil predlog o ustanovitvi posvetovalnega organa o vprašanjih pristanišča o raztegnitvi tudi na druge države tistih ugodnosti, ki so bile pred nedavnim priznane Avstriji. Odločno je bil zavrnjen predlog, naj bi se konferenca zaključila s konkretnimi sporazumi o raznih vprašanjih, o katerih se je na njej razpravljalo. Kar je bilo pozitivnega na lej konferenci je v tem. da je tokrat italijanska vlada prvič sprejela načelo posvetovanja s socialističnimi deželami Nadalje spada med pozitivne činiteije tudi dejstvo, da je konferenca uradno priznala, da se države našega zaledja živo zanimajo za tržaško pristanišče in da bi, ako bi bili ustvarjeni ugodni pogoji, ob-novi'e svoj promet skozi to pristanišče. Zelo zanimiva "e bila izjava ki jo je podal dr. Jelič, šef jugo ■ slovanske delegacije in ki se glasi: «Konkurenco med Trstom in Reko je mogoče urediti na osnovi sporazuma med obema pristaniščema, z določitvijo enotne tarifne politike na železnicah in v pristaniščih Ta sporazum bi lahko odvrnil konkurenco severnih pristanišč in usmeril v obe Jadran ski pristanišči ves srednjeevropski promet, ki je usmerjen proti Bližnjemu. Srednjemu in Daljnemu vzhodu. Afriki in Južni Ameriki. Ce bi se to dalo uresničiti, bi obe jadranski pristanišči imeli žago- Himsko konferenco, kljub temu. da ni zadovoljila zahtev Trsta, lahko smatramo kot važno izhodiščno točko za bodoča pogajanja med Italijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Švico. Nekaj pa je gotovo, namreč dejstvo, da, italijanska diplomacija ni v celoti izpolnila naloge o zaščiti tržaških interesov in da je bodočnost našega pristanišča še nadalje vezana na akcije, ki jih bo Trst znal realizirati za obrambo svojih interesov. U. SAJOVITZ (Nadaljevanje in konec) Takoj po Oktobrski revoluciji se Je Majakovski z vso vnemo lotil dela na kulturnem polju. Velika je bila poljana, ki je stala pred njim. Številni kulturni velikani so namreč v tistih usodnih časih stali ob strani In niso marali sodelovati z mlado sovjetsko oblastjo. Majakovski je odločno posegel v zadevo. Na nekem zborovanju ruskih umetnikov, ki se je vršilo 30 novembra 1917, Je predlagal umetnikom, naj pozdravijo novo oblast in naj navežejo stike z njo. Medtem pa neumorno dela, piše, sklada pesmi, urejuje revijo «Blmetnost komune», recitira po gledališčih in po vojašnicah, na bojnih ladjah na Baltiku. Njegove pesmi se širijo po vsej Rusiji, na milijone ljudi se jih uči na pamet. Ne pozna počitka, ne pozna miru. Postane celo filmski igralec. Mlada sovjetska država preživlja težke čase, z vseh strani le obkrožena od sovražnikov. In ne samo to: tudi v notranjosti ima še mnogo sovražnikov in veliki predeli prostranih dežel so zasedeni po tujih interuentistih. Majakovski pomaga, kjer le more in kakor more za izbojevanje dokončne zmage nad sovražnikom. Sodeluje pri , novoustanovljeni sovjetski• telegrafski agenciji «Rosta». Noč in dan piše In riše lepake. Tiskarne stoje, litografije so porušene, toda mlada sovjetska oblast nujno potrebuje propagandnega gradiva, lepakov, časopisov. Zato sam postane tiskar in celo litograf. Na povsem originalen, lahko rečemo primitiven način izdeluje osnutke z« lepake, katere potem širijo po vsej deželi. Plakati so obogateni z njegovimi iznajdljivimi stihi, ki so včasih borbeni, včasih satirični, včasih polemični. Njegovemu delu se čudijo umetniki in mu očitajo, da po nepotrebnem trati dragocen čas. da se iz gublja v malenkosti, namesto da bi ustvarjal velike reči. ker je talentiran. Taki očitki so pogo-stoma padali prav iz vrst tistih ljudi, katerim se ni zljubilo delati in so raje kritizirali. Toda Majakovski se ne zmeni za take očitke. Hodi naprej po premočrtni poti... Vojna je (condona, sledi demobilizacija, toda ne za Majakov-skega. On se še vedno čuti mobiliziranega, alt kot Je sam dejal: «poklicanega in mobiliziranega od revolucije». Sovjetska trgovina potrebuje propagande iti Majakovski postane propagandist. V verzih piše in uči ljudstvo, kako se mora •orili proti gospodarski propasti, proti nalezljivim boleznim, proti malomarnosti. Poskuša dobiti stike z milijoni sovjetskih bralcev, želi postati sodelavec pri časopisih. Toda sovražniki nove revoluciornarne sovjetske oblasti, ki so se ugnezdili u številnih uredništvih, nasprotujejo Majakovskemu in trde, da ga milijoni delavcev in kmetov ne razumejo. Po zaslugi velike vztrajnosti pisatelja samega so njegova dela le počasi začeli vsi večji listi prtobčati. Zlasti odločno je nastopal proti vsakovrstnim pojavom birokratizma, proti maniji dolgih in nepotrebnih sestajikov. Milijoni bralcev so se smejali njegovim stthom, birokrati, tisti, ki so bili prizadeti pa so se Jezili. Sam Lenin je pohvalil njegovo satiro In se smejal, ko je bral stihe, ki sta jih prlobčala lista «Izvesttja» in «Komsomolskaja pravda. Polagoma so postala dela Majakovskega takorekoč vsakdanja hrana teh listov. Smrt Lenina je močno vplivala na Majakovskega. V njej je videl velikansko Izgubo za vse sovjetsko liudstvo. Takoj po njegovi smrti je pričel sestavljati veliko pesnitev «Vladimir Iljič Lenin», v kateri je na najdostojnej-ši način proslavil nesmrtnega ustvaritelja in voditeUa Sovjetske države. To pesnitev je kasneje ponesel osebno preko meja sovjetske države, v Nemčiio, Francijo in celo v Ameriko. Zato, da ni imel sitnosti na mejah.-jo je prepisal na cigaretne papirčke. Po dolgem potovanju po teh državah, kjer Je govoril o mladi sovjetski literaturi, hkrati pa recitiral njegove stihe, se ‘e vrni! v domovino in nadaljeval s svojim delom. Hodil je od mesta do mesta govoril, predaval in recitiral. In tako poteka leto za letom. Prva desetletnica sovjetske oblasti ga doleti sredi velikega in plodonosnega dela. V počastitev te obletnice sestavi drugo veliko pesnitev «Dobro!», ki je en sam hvalospev zmagoviti revoluciji, novemu srečnejšemu življenju. Ta pesnitev spada med njegova najbolj dovršena dela. 21. januarja 1930 Vladimir Ma- (Nadaljevanje na 4. strani) Ivan Cankar: Martin Kačur Premiera Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško ozemlje (m. k ) V soboto večer je Slo- prepogostoma druženo z veli- vensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje otvorilo svojo enajsto sezono. Uprizarja je dramo Ivana Cankarja «Martin Kačur», ki jo je za oder priredil in tudi režiral Jože Babič. Predstava ie dosegla velik uspeh in je še enkrat pokazala vzpon, ki ga je gledališki ansambel napra> vil v teku desetletnega deloiia-tovljeno veliko delo, Jugosla- ' nja v Trstu, delovanja, ki je žal kanskimi napori in ovirami. Pisatelj Ivan Cankar je v Martinu prikazal življenjski križev pot slovenskega idealističnega izobraženca, učitelja, ki stremi po tem, da bi izobrazil neuko ljudstvo v zakotnih predelih dežele, kamor gq je služba zanesm. V Martinu Kačurju Je naš veliki Cankar Izpovedal vso tragiko človeka, ki se Je rodil pred pra- VoEdJlVA PliEjSNJiH NADALJEVANJ — Bogau Smrekar in Orasnuijev Amon si a se peijaiu na sejem, smreicaijcva tiCi Franica pa o ušla pes. cv puu ju aontti orasnorjti/ sin siejan. t a je ze ou nuaaui lei goju sk, uo ljubezen uo c i anice, fona lega ji m mogei uin-ui, i aauaeu. —avevo.11 ju je namreč p,.c-ue-iita sucia*ua / uzuku. Smrenar ne bi nu.m-rec nikoli uuvoiu, uu 01 njegova nCi-efnna postata izvoijeziK-a suomuSnegu, cerali no umu snronegu m čednega tanta. Ra četudi sc je moral Štefan z vsemi lemi neugodnostmi boriti, je bil v teh dveh letin ze mnogo zboljšal in pripndu. S pomočjo svoje tete, tirašnarjeve sestre, in edinega hlapca, ki ga je bil v službo vzel, se je lotil kmetovanja, dobil nekaj živine v hlev in tako mu je dobro šlo od rok, da ni samo obresti plačeval, nego tudi poslopje nekoliko popravil in letos že celo majhen del dolga plačal. Kmetje so ga hvalili in dejali: «Ta je priden in pameten. Bog mu bo srečo dal in kmalu bo stal na trdnih nogah, to boste videli.» Pač je mladeniču časih težko delo, in skrb se mu je še bolj zagrenila s to mislijo, da je očetova lahkomiselnost kriva njegove neugodnosti. Nikdar pa nihče ni slišal, da bi sc bil potožil, ter nikoli ni očetu rekel zal besede. Da je z očetom malo govoril, lega je bil več stari Brašnar sam kriv. Bodisi, da je starca vest pekla, ali da ni imel Štefana rad, ker je videl, da se ni čisto nič po njem vrgel, ali ker ni nobenega dobrega človeka rad imel : kakor se ni za njegovo izrejo brigal, tako se ludi zdaj ni pečal zanj. Minilo je včasih po več dni, da nista besede spregovorila. Ce je oče po štiri dni z doma bil in peti dan pijan domov prišel, ni ga sin vprašal: 'kje ste bili in kaj ste delali?’ In če je oče šel sinu, kar se je redko zgodilo, pomagat orati, držal je plug molče brazdo za brazdo ter ai vprašal : 'kaj bas sejal ali sadRT’ Ca sta Josip JnrHè S OSEDOV 1N V si imela kaj povedati, povedala sta si ob kratkem, ali pa sta si izvolila kriv pot, namreč teto Marjeto, ki je temu pripovedovala, kar je oni rekel. Štefan je bil takega očeta vajen ter niti mislil ni, da bi mogel biti drugačen. Smrekarjevo Franico je Štefan eno leto skupaj v farno šolo hodil, predno so jo bili poslali v mesto. Tedaj sta bila prijatelja, kakor so baš sosednji otroci. Ko je deklica iz mesta prišla, se je Štefanu zdelo, (la ima že nekaj bolj gospodinjskega na sebi. Ni si upal z njo govoriti, da, celo ogibal se je je. Šele počasi se ji je zopet približal. Rad jo je imel, vesel je bil, kadar je mogel z njo govoriti. Pa bila mu je samo kot prijatelji-( a, več več si misliti ni mogel. Dovolj mu je bilo in srečen je bil, da mu je na njegov odgovor prijazno odgovorila, kadar sla bila kje med ljudmi, ona. bogata Smrekarjeva hči. pa njemu, ki je bil le Brašnarjev sin. «Kaj boš kupoval na semnju?» vpraša ga deklica. «Teli je čevljev treba, usnja bom kupil.» Pa ni bilo res. Teti ni bilo čevljev treba in usnja ni bil namenjen kupovati. Zlagati se je moral, ker resniee ni mogel povedati. Resnica pa je bila, da Štefan, ki se je težko od doma in nujnega dela ločil, šel je samo zato v semenj, ker je videl, da tudi Smrekarjeva Frames gre, ie risei per gre ter trarr. Kake je to zvedel, to Bog zna. «Drugega kupička nimaš?» vpraša Franica. «Nič drugega. — Pač ! Prstan bi hotel tudi kupiti, tak, kakor ga ti imaš tukaj-le.» Rekši jo prime za levo roko in gleda tenek, zlat prstan, ali morda gleda lepo ročico ali oboje, prstan in ročico, ne vem. «Čemu ti bo tak prstan, kakor je moj Ì Saj ga ne boš mogel nositi, premajhen bi bil tvoji roki,» pravi deklica. «Saj ni, da bi ga moral nositi na prstu.» «Kaj pak?» «Ko bi baš takega dobil, kakor je ta tvoj, prosil bi te, da bi menjala in bi jaz tvoj prstan imel.» «Potlej bi bila pa kakor mož in žena,» se zasmeje deklica. «Prstan tega še ne stori, treba fajmoštra.» Deklica se zasmeje in začne govoriti druge stvari. Sama pa zavede govorico zopet na prejšnjo reč, vprašaje : «Ti bi rad moj prstan imel?» « Rajši od ne vem česa.* «Čemu ti vendar bo?» « Imel ga bom.» « Ali ni dosti vreden. Kerna j tri goldinarje morda..» « Jaz bi ga ne dal za sle kron srebra.» «Na ga ! » Štefan je imel prstan v reki. Vesel je kil, da bi bil visoko v zrak poskočil. Ko bi bila krvi od srea zahtevala za plačilo, dal bi jo bil rad ! V. Na semnju je bilo živo gibanje. Tesno je v dolgih vrstah stala živina par za parom, tako da so se težko prerivali sem ter tje, kupci mesarji in kmetje. Volom je bilo menda jako dolgočasno : prežvekovali so in se niso nič zmenili za vretje okrog sebe. Če je kakemu rogatemu velikanu morda na misel prišlo, svojemu četveronogemu bratu ali sosedi z rogmi sovraštvo, ali na neki drug način nedovoljeno ljubezen pokazati, vzdignile so se tedaj od vseh strani šibe in batine ter so padale po njem, da ga je hitro veselje ali skakanje minilo. Tudi materam kravam ni bilo po volji, da so bile tukaj v popoldanski vročini na ogled razstavljene, ta ručoč, druga se liho pogbvarjaje s svojim čez pas z višnjevo ruto prevezanim, strahoma pri njej stoječim teletom, tretja mirno ležeč v prahu in svojem blatu na tleh. Smrekarjev Anton je počasno hodil med živino. Glavo je nosil pokonci, klobuk se mu je bil nazaj pomaknil, levica je držala s srebrom okovano pipo a v desnici je imel drobno šibo, s katero je tega ali onega vola malo potepel, da se mu je s poti umaknil. Kakor častna straža so hodili za njim trije kmetje, prosili in prigovarjali mu. On je mirno kadil, nič odgovarjal, pokimal zdaj- onemu, zdaj temu, ki ga je srečal in pozdravil. « Kaj ne Anton, da boste še meni voli kupili?» reče eden od treh kmetov. « Petnajst goldinarjev mi boste vendar utrpeli posoditi,» govori drugi in tudi tretji prosi, da ki mu veli v rejo kupil. (Sltdi peto nodoljevanjel vim časom in ki pri poskusih realizacije svojih plemenitih ct’jev zadeva na vseh koncih in krajih na same neuspehe, nerazumevanja, zapostavljanje, preganjanje, zasmehovanje, raztaljenje in ki zaradi teh poskusov tudi kazensko premeščen v najzakot-nejše predele slovenske dežele. Vse to mladega idealista postopa. ma potlači, zaradi česar se končno zruši pod težo lastne tragike. Nedvomno spada Martin Kačur med največje stvaritve velikega Cankarja. S tem, da je SNG postavilo to delo tudi na oder, je pohvale vredno. Prav za prav se ie režiser s prirejanjem dela za oder postavil pred zelo težavno nalogo, katero pa je na njemu svojstven način zelo posrečeno izpeljal, ne da bi bil pri tem okrnil veličino Cankarjevih besed. S predstavo «Martina Kačurja» je bila uvedena novost, katere do sedaj še nismo bili navajeni videti na tržaških odrih. Prireditev se namreč vrši za tenčico, na katero rišejo projekcije razne icene med, posameznimi slikami, medtem pa Martin Kačur stoji blizu tenčice osvetljen z reflektorji ter izvaja monologe ali pa molče igra, kar omogoča, da je uprizoritev kljub menjavanju številnih slik ena sama enota in ni potrebno, da bi med menjavanjem teh slik zastor zapirali. Scene, ki jih projektirajo na tentici, ie izdelal slikar Jože Cesar. Glavno vlogo, t. j. Martina Kačurja igra Stane Raztresen, poleg njega pa nastopa skoraj ves gledališki ansambel SNG. Popolnoma resnična je trditev, da je Stane Raztresen s Kačurjem dosegel najviJJi vzpon v svojem umetniškem nastopanju. Zelo lepo izvajajo svoje tudi vsi ostali igralci Našim bralcem priporočamo, naj sl ogledajo to predstavo v reprizah, ki bodo po vsej verjetnosti sledile po vse h dvoraneh tudi ne podeželju. 8TKAH 4 26. NOTBMBRA 1*56 minit munti (Nadaljevanje s 3. strani) jakovski sodeluje na veliki pro- slavi Lenina. Na njej recitira zid nji del njesove pesnitve o Leninu. Na obrazu se mu vidi, da je zelo vznemirjen, nervozen. Sam izjavi, da je ta večer morda najteij( v vsem njegovem življenju. Javnost v gledališču Bolj. Soj pa ga nagradi z dolgim a-p tavzom. Njegova zmagoslavna iskrenost prevzame vso v gledališču zbrano javnost. Majakovskt, truden a hvaležen odzdravita publiki. Vidi tudi, kako mu smehljajoče in ganjen ploska tovariš Stalin. Mesec dni kasneje napravi nekako bilanco svojega delovanja. Organizira razstavo, kateri da naslov «Dvajset let delovanja». Na njej razstavi knjige, revije, brošure, časopise v. najrazličnejših Jezikih, lepake, filmske scenarije, celo karametske ovoje, na katerih so bili objavljeni njegovi stihi o higijeni in drugi koristni nasveti potrošnikom. 14. aprila istega leta grozna vest pretrese vso Moskvo, vso širno sovjetsko državo. Majakov-ski je mrtev. Napravil je samomor. Ljudje ne verjamejo novici. Kako je kaj takega mogoče od človeka, ki je tako ljubil življenje od človeka ki je toliko napravil za ljudstvo. Monda pa je to le potegavščina, \ajti tega dne je v Rusiji prvi april dan ko se zbijajo razne šale kot pri nas. Toda na žalost to ni bila prvoaprilska šala. Bila je resnica. Majakovski je bil v resnici pravi kulturni velikan, saj se je kot smo zgoraj omenili ukvarjal z najrazličnejšimi panogami kulturnega delovanja. Velika je njegova zapuščina, v katero spada med drugim 5 večjih dramskih del, šestnajst filmskih scenarijev, več mladinskih knjig, dolga vrsta potopisnih člankov in črtic ter cela vrsta knijževno-polemičnih člankov. Tak Je bit torej veli ki revolucionarni poet nove družbe, u-stvar ~alec nove kulture. Kot tak še vedno živi u delih, ki Jih je ustvaril in kot takega ga slavijo sovjetski ljudje. Neporušno je povezan tudi T- današnjo dobo. ZASEDANJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Tov. Pagassi predlaga občinske konzumne ustanovitev ustanove Nujna potreba konzumne ustanove, da se ustalijo cene živil-Dosežen sporazum o občinski komisiji za preučevanje gospodarskih vprašanj - Intervencija tov. Gombača za grobnico padlih Končno je bil vendar dose žen sporazum za ustanovitev posebne občinske komisije za preučevanje vprašanj tržaškega gospodarstva. O tem je poročal župan na občinski seji, ki je sledila v petek prejšnjega tedna. Komisija bo štela 24 članov, od teh 16 zastopnikov večine in z opozicije. Komisija ima nalogo določiti 4 podkomisije: za prosto co- no, deželno avtonomijo, pomorstvo in za druga gospodarska vprašanja. V vidiku je nato ustanovitev širokega odbora za zaščito tržaškega gospodarstva. ki bo štel 48 članov To je v glavnih potezah po ročilo, ki ga je podal tržaški župan na seji. Pred tem je tov. Gombač postavil vprašanje, da se določi grobišče 20 pri Sv. Ani za grobnico padlih v osvobodilni borbi, kjer bi morali pokopati vse tržaške borce. Svetovalci so v teku seje odobrili razne sklepe ožjega odbora. Ko je prišel na vrsto regulacijski načrt za Goldonijev trg, se je vnela živa- hna diskusija, ki je pokazala, da se večina svetovalcev ne strinja z načrtom. Oglasil se je tudi tov. Pogassi, ki je predlagal, naj se prej preučijo vsi rekurzi, ki so jih razni zasebniki vložili proti omenjenemu načrtu. Diskusija je bila nato odložena na prihodnjo sejo. Na naslednji seji in sicer v torek je tov. Pogassi, v zvezi z zaskrbljajočim naraščanjem cen živil in drugih potrebščin, postavil važen predlog za ustanovitev občinske konzumne ustanove, ki bi gotovo veliko pripomogla k ustalitvi cen živil. Konzumno ustanovo naj bi 'vodila upravna komisija, ki bi jo moral imenovati občinski svet. V resoluciji, ki jo je predložil naš svetovalec, je postavljen nadalje tudi predlog, da se izročijo Delavskim zadrugam prevoz, vsk’adišče-nje in prodaja blaga za prebivalstvo. ki bi ga prevzela konzumna ustanova. Postavljena je tudi zahteva za raztegnitev na naše področje zadevnega Plenum KP v Saležu V soboto je bil v tSaležu plenum Komunistične partije za zgoniško sekcijo. Kljub mrzlemu in neugodnemu vremenu se je zbralo na domu enega izmed tovarišev ve'iko število partijskih članov, ki so poslušali poročilo člana Izvršnega komiteja tov. Siško-viča. Takoj v začetku je govornik orisal pomen Oktobrske revolucije in omenil glavne točke govora tov. Kagano-viča. Nato se je predvsem dotaknil vprašanja sindikalne konstituante, enotne fronte Slovencev, bližnjih upravnih volitev in včlanjevanja ter re-krutacije v partijo. Za poročilom je sledila diskusija, v katero je poseglo več tovarišev. Zgoniški komunisti so se obvezali, da bodo v najkrajšem času izvedli obnovitev članskih izkaznic, rekrutirali več novih članov, preučili na sekcijskem komiteju vprašanje ustvaritve enotne fronte Slovence v občini ter vprašanje predvolilnih priprav. Obvezali so se tudi, da bodo izvedli akcijo za prepričanje slovenskih delovnih ljudi zato, da se pridružijo k novi sindikalni organizaciji, ki se pripravlja na svojo kon-stituanto. 17 enem tednu poskočile cene olja Prejšnji petek so, takoreč kar čez noč, znatno poskočile cene oljčnega in semenskega olja. Semensko olje se prodaja danes skoro v vseh trgovinah po 500 - 540 lir, oljčno pa o-krog 660 - 680 lir za liter. Povsem naravno je, da je ta izdaten povišek — pred meseci so se cene vrtele okrog 395 oziroma 475 lir — zelo zaskrbel hišne gospodinje, ki se sprašuiejo, kje tiči vzrok takega skoka cen. Sicer se le zadnje mesece že opažalo postopno naraščanje, toda v petek je prišlo do pravega presenečenja. Statistike pravijo, da je bil letošnji pridelek oljik v Italiji in tudi drugje zelo slab in temu naj bi bilo pripisati povišanje cen. Ce je to do gotove mere razumljivo, kar se tiče oljčnega olja, ni pa opravičila za povišek cene semenskega. Kar se tiče italijanskega pridelka, je slednji namenjen skoro večinoma za izvoz, tako da ga ostane za domače potrebe le malo. In prav to izkoriščajo nekateri trgovci na debelo, ki so*že začeli skrivati svoje zaloge in ne sprejemajo novih naročil. Čakajo pač boljše prilike, da bi prodali zaloge, ki so jih kupili po obi- NA POBUDO ZDRUŽENJA „TRST-ZSSR‘ J» Uspešno zaključen »Mesec prijateljstva44 V dobi od 21 okt. do konca tega ledna se je zaključilo delovanje, posvečeno «Mesecu prijateljstva v Sovjetsko zvezo». V Trstu in na jpodežeiju so bile številne proslave Oktobrske revolucije, predavanja, razstave in kulturni sporedi. Skupno je bilo 25 konferenc 13 razstav ruske knjige in revij, kakor tudi fotografij o življenju narodov ZSSR. Na mnogih proslavah so se vrstili kulturni sporedi z nastopi pevskih zborov, domačih godb in or kestra. ali pa predvajanjem plošč ruske glasbe, medtem ko so bili ob teh prilikah prikazovani tudi filmi. Izmed raznih proslav je omeniti konferenco posvečeno 25. letnici smrti Vladimirja Majakovskega, na kateri je predava prof. Zveteremich, eden izmed najboljših poznavalcev ruske literature. Prav tako zanimivo je bilo tudi pre davanje o pisatelju Maksimu Gorkem, ki ga je .v dvorani PD Kraljič podal na zelo po ljuden in zanimiv način tov. .Justo Košuta, ki je Gorkega nrikazal v svojem trpljenju že iz otroških let, o njegovem življenju, ki je bilo vseskozi posvečeno delovnemu ljudstvu. Po predavanju je nastopil mandolinistični orkester PD «I. Cankar» in s svojo ubranostjo navdušil, da so morali ponavljati, nastopil je še pevski ok tet s Proseka-Kontovela, prav lepo uspešno. Seveda je v tej zaključni dobi prijateljstva s SZ bila važna tudi konferenca tajnika združenja «Italija-ZSSR». ki je v nedeljo predaval o kulturnih stikih med Italijo in Sovjetsko zvezo v dvorani ul. T. Vecellio. V sredo zvečer pa je bila slavnostna proslava Oktobrske revolucije v kino dvorani v Boljuncu, na kateri je govoril tov. Ado Slavec. Na- stopil je še domači pevski zbor, nakar je bil predvajan sovjetski film v barvah «Pogumni možje». S to zadnjo proslavo je bil «Mesec prijateljstva s Sovjetsko zvezo» uspešno zaključen. Odbor PD -Vesna1 se zahvaljuje Obor P.D. Vesna iz Sv. Križa nam je poslal s prošnjo objave zahvalo, ki je morala izostati v zadnji številki zaradi pomanjkanja prostora. Navedeni odbor se preko našega lista toplo zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je otvoritvena prireditev Doma padlih za svobodo tako sijajno uspela. Zahvaljuje se marljivim kriškim ženam, godbam, pevskim zborom, recitatorjem, govornikom, kakor tudi vsem udeležencem veličastne in nepozabne otvoritvene manifestacije. čajnih cenah, z mastnim dobičkom. V tem primeru morajo poseči vmes oblasti. Njihova dolžnost je, da preprečijo špekulacije. ki gredo na škodo potrošnika. Razen tega pa ima vlada še druge možnosti, da prepreči povišanje cen olja. Gotove zaloge olja, ki jih ima še od dobe vojne v Koreji, bi morala dati takoj na žišče in s tem bi preprečila vsako špekulacijo s cenami. > Treba je konkretnih ukrepov, ker postaja finančno stanje družin, posebno delavskih v resnici obupno. Nahajamo se tik pred zimo, ko se pojavlja v družinski bilanci nova postavka, to je kurivo. Tudi drva za kurjavo in premog sta letos za kakih 100 lir pri stotu dražja. Zveza demokratičnih žena je te dni poslala Vladnemu komisarju pismo, v katerem tolmači zaskrbljenost prebivalstva zaradi vedno večje draginje ter ga vpraša, naj posreduje pri vladi za zajezitev stalnega naraščanja cen. O tem perečem problemu se je obširno razpravljalo tudi na zborovanju, ki ga je organizirala ZDZ v četrtek zvečer v mali dvorani gledališča Rossetti. italijanskega zakona o občinskih konzumnih ustanovah. Zupan je zagotovil, da bo predlog tov. Pogassija preučil ožji odbor. Sledile so nato interpelacije tov. Bernetičeve in Weissove, ki sta postavili vprašanje boljše javne razsvetljave v Roco-lu ter razširitev filobusnih zvez v okraju Sv. Vida in Campi Elisi. Prišel je nato zopet v diskusijo regulacijski načrt za Goldonijev trg, ki dela precej preglavic ožjemu odboru. V svoji intervenciji je tov. Pogassi ugotovil veliko število rekurzov — kakih 20 — ki so jih vložili zasebniki, kateri imajo svoja stanovanja, urade in javne lokale v treh stavbah, ki bi jih treba po načrtu podreti. Dejstvo je, da je ožji odbor zašel v prejšnjo zagato in bo imel ponesrečni regulacijski načrt kot posledico številne tožbe zasebnikov proti občini, kar bo stalo precej denarja. Proti načrtu so se nato izjavili še drugi svetovalci raznih političnih skupin. V diskusijo je prišlo tudi vprašanje premestitve legalnega sedeža zavarovalnice «Riunione Adriatica d: Sicurtà», ki ga je postavila svetovalka Gruber-Bencova ter spremenitev slovenskih strokovnih tečajev v šole. ki ga je postavil svetovalec dr Dekleva. Naslednja seja je bila včeraj zvečer. O poteku bomo poročali v prihodnji številki. Za naš lisk IZ SALEŽA Nesreča ne počiva V torek se je v Trstu ponesrečil tovariš Egidij Milič iz Saleža. Nesreča se je pripetila v predoru Baiamonti kjer so v teku obnovitvena dela predora. V trenutku, ko je naš tovariš stopil s pločnika n.a cesto, je privozil avtobus in ga podrl. Na vso srečo, se je Milič pri padcu samo opraskal po obrazu in udaril na roki Vaška celica želi tovarišu Miliču skorajšnjega okrevanja tako, da bi se lahko v najkrajšem času zopet vrnil na svoje delo čil in zdrav kot prej. ČESTITKE — Naša tovariša Ivanka in Marcel Kriščak z Mi-ramarja bosta praznovala v torek svojo srebrno poroko. Ob lepem jubileju iskrene čestitke in topla roščila za mnogo let srečnega, skupnega življenja s strani miramarske celice, sekcljske-ga komiteja v Barkovljah in odbora P.D. «Matjašič». Naše uredništvo sc pridružuje. Ob tej priliki sta naša zvesta tovariš darovala 1.000 lir za «Delo» in 1.000 lir za «Lavoratore». V okviru kampanje prispevkov za demokratičen tisk, je osrednja uprava prejela še naslednje zneske: P. 500, sekc. Kolonkovec 1.850, sekc. Pisoni 3.400, Catalani 500, Polvere rossa 5.000, sekc. Sv. Ivan 625, Nabrežina 1.500, sekc. Sv. A-lojz 2.850, sekc. Curiel: Metus 456. Scopizzi 350, Metus 400, Marcuzzi 1.000, Sellan 500, Classi 1.600, Panicari 500, Bergamasco 500, Segalla 200, Coretti 200. Kersovan 450, Sabadin 500, Stibel 200, Mamich 550, Podbersic 500, Berlocchi 500, Vascotto 300, Rogelja 250, Bassan 350, Doniš 900, D’Ambrosi 2.500; sekc. Sv. Ivan 750, Trebče 8.422, sekc. Tomažič: cel. Tedeschi 1.855, cel. Bersa 1.050; Lonjer 300. je do zadnje ure nesebično nudila pomoč raznim bolnikom, je umrla, ne da bi tudi ona potrebovala pomoči ali bolniške nege. Pogreb Marije Cocetta, ki je bil v torek 22, nov. popoldne, je dokazal koliko spoštovanja in ljubezni je pokojnica uživala med nami. Mnogo cvetja, številni venci, med katerimi dva iz Devina, ter drugi iz Medjevasi, iz Stivana, venec občinske uprave in ostali, ter ogromno ljudi z županom in občinskim odborom, so bili izraz zahvale nas vseh, ki smo spremenili «Santolo» k njenemu večnemu počitku. Zorka ČESTITKE — Cač Jožef in Ske-rjan Marija s Sv. Barbare slavita jutri svojo zlato poroko. Ob redkem jubileju jima iskreno čestitajo in pošiljajo najlepša u Disila, krajevno prosagtno društvo, celica KP in vsi vaščani. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo. V Dolini odobiien obsežen gospodarski načrt 1956-57 V tem tednu sta zasedala občinska sveta v Dolini in Miljah Dolinski občinski svet se je v torek sestal na svoji drugi redni seji in izčrpaj še prendale točke dnevnega reda. Po običajnih otvoritvenih formalnostih, to je čitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje, so svetovalci soglasno odobrili vse občinske obračune za leto 1952 in 1953. V razpravo je prišel nato gospodarski načrt za leto 1956-57, ki je precej obsežen in predvideva skupno vsoto 372 milijonov lir izdatkov. Načrt bo prišel seveda v pretres merodajnih oblastvenih forumov, ki bi ga morali z vso resnostjo in tehtnostjo tudi upoštevati. Čeprav je vsota visoka, je treba istočasno pomisliti, da ima dolinska občina še mnogo velikih potreb, ki jih nova u-prava našega področja ne bi smela prezreti. V gospodarskem načrtu so med drugimi zapopadena razna gradbena dela, med temi 3 stanovanjske hiše s 24 stanovanji, zidava novih prostorov ob šolskem poslopju v Borštu; za obe postavki je predviden strošek 56 milijonov lir. Nadalje je v proračunu gradnja avtobusne čakalnice v bližini novega občinskega sedeža, gradnja pbčinskih stavb v Borštu in Boljuncu. kjer bi bil pro- stor za zdravniško ambulant.; in poštne urade. V proračunu io vnešene tudi postavke za ureditev kanalizaci.e v raznih vaseh, gradnjo novega pokopališča za Gročano, občinska xlavnica v Dolini, ureditev raznih cest in poti, dopolnitvena dela pri vodovodih itd. Načrt je bil soglasno odobren s strani vseh svetovalcev. Isto tako so odobrili najem novega prostora za zdravniško ambulanto v Borštu. Nato je občinski svet imenoval nove člane občinske podporne ustanove (ECA). .Imenovani so bili: Zuljan Just, Stranj Avguštin. Lazar Vera in Hrvat Valentin. Zadnjo točko, ki se tiče najema kamnoloma v Boljuncu podjetju SAiLEC, so svetovalci obravnavali na tajni seji. Tudi v Miljah je bila v tem tednu občinska seja. Svetovalci so se sestali v sredo zvečer. V začetku seje je občinski svet odobril vrsto sklepov, ki jih je predložil ožji odbor. Odobren je bil tudi ponoven razpis dražbe za prodajo milj-skega parnika «S. Marco». Po-nudna cena bo tokrat 8 milijonov lir. Na prejšnjih treh dražbah ni namreč prišlo do nobene ponudbe. ZARADI ZMANJŠANE VLADNE PODPORE Tridesetim nameščencem Rdečega križa grozi odpust Nameščenci bivše ZVU predložili osnutek posebnega zakona za rešitev svojega vprašanja * Delavska zveza in upokojenci - Zmaga Delavske zveze v podjetju Zamperoni DOPIS IZ DEVINA »Botra" nas je za vedno zapustila V nedeljo, 20. nov. je umrla v Devinu babica Marija Knez por. Cocetta, ki je bila po vseh vaseh nabrežinske občine znana kot neutrudna, požrtvovalna in nadvse vestna v svojem poklicu. V Devinu m po drugih vaseh je bila med ljudmi upoštevana kot član lastne družine; za otroke in tudi starejše pa je bila vsem le «Botra» — tako smo jo vsi poznali. Sedaj pa smo z njo izgubili eno izmed listih oseb, pri kateri se je ob vsaki priliki našla pomoč; «Botra» je bila deležna družinskega veselja ob vsakem rojstvu novega življenja, bila je neutrudna ob bolniških poste Ijah, ko je bilo potrebno žrto vati dneve in noči in tudi pri smrtnih primerih je bila «Botra» vedno prva. Kot tako jo je smrt našla takorei koč na nogah, saj je še v nedeljo šla s kolesom v oddaljeno vas, da bi opravila svojo dolžnost in zvečer, ko sem se pri njej doma oglasila, mi je prijazno kot vedno ponujala naj sedem, ne vedoč, da jo samo še dve uri loči od smrti. Kljub temu, da je «santola» skozi dolga leta vestnega služ bovanja s svojo pomočjo spravila v življenje toliko novorojenčkov, kljub temu, da Med osebjem Italijanskega rdečega križa vlada te dni precejšnja zaskrbljenost. Nameščencem te humanitarne ustanove je bilo namreč prejšnji teden sporočeno, da bodo morali odpustiti kakih 34 oseb, to je približno tretjino vsega osebja. Iz izjav, ki jih je dal predsednik It. RK odv. Puecher tov. Radichu in Calabriji izhaja, da je nameravano znižanje števila osebja v zvezi s finančnim stanjem ustanove Prej je namfeč RK prejemal od vladnega komisariata kot dopolnitev 80 milijonov lir. Ta vsota je bila sedaj znižana na 60 milijonov. Vodstvo RK namerava doseči znižanje najprej s prostovoljnimi odpovedmi službe. V tem primeru bi prejeli nameščenci, razen svojih pripadkov, še posebno odškodnino. Ce bi se pa na ta način ne doseglo zadostno število, bi moralo vodstvo začeti z uradnimi odpusti iz službe, To bi bil seveda hud udarec ne samo za prizadete, marveč bi posledice resno občutilo tudi vse prebivalstvo.Ze danes je število osebja RK ne zadostno v razmerju z naraščajočim številom prebivalstva. Lahko si torej predstavljamo, v kakšen kritičen položaj bi zašla ta humanitarna služba, če bi odpustili še kakih 30 nameščencev. Delavska zveza-CGIL bo intervenirala pri merodajnih o-blasteh, da se odpusti na vsak način preprečijo. Država mora dajati še nadalje potrebna finančna sredstva, ki naj zajamčijo redno delovanje te važne ustanove. pojasnila v zvezi z vestjo ne- Delavska zbornica napravila te katerih listov in radija, da se korake. je začfcla Delavska zbornica že pred dvema letoma pogajati za ugodno rešitev vprašanja zdravstvenega skrbstva upokojencev. Dejstva pa so doceia drugačna. Cim so bile objavljene nove določbe o zdravstvenem skrbstvu za upokojence, je Delavska zveza takoj protestirala in sicer 26. oktobra. Nove določbe namreč o-mejujejo zdravstveno skrbstvo za to kategorijo. Resolucijo, ki je bila 7. novembra izglasovana s strani večine pokrajinskega odbora IN A M so predložili zastopniki Delavske zveže. Delavska zbornica jo je samo podprla. Razen tega je Glavni svet Delavske zveze dne 10. novembra zavzel odločno stališče proti vsakemu o-mejevanju zdravniške oskrbe za upokojence. Zadevna resolucija je bila takoj poslana vladnemu komisariatu, ravnateljstvu INAM in tajništvu OGIL. Ne izhaja pa, da bi bila V gradbenem podjetju Zamperoni v Trstu je Delavska zveza prejela 88 glasov na volitvah za novi tovarniški odbor; Delavska zbornica pa 64 glasov. V odboru sta 2 predstavnika Del. zveze-OGIL in 1 Del. zbornice. Občinski svet je vzel nato na znanje obširno poročilo o javnih delih, ki so že izvršena ter o bodočih, ki so zapopadena v prihodnjem gospodarskem načrtu. Zupan tov. Pacco pa ie povedal, da bo najkasneje do februarja 1956 dograjena nova filobusna postaja v Mi ljah. Razpravljali so nato o ustanovitvi samostojne srednje šole v Miljah. Zadevni predlog ožjega odbora je bil soglasno sprejet. Isto tako so svetovalci odobrili nakup zemljišča, ki je potrebno za cesto Ele-rji - Lovran - Campare. Odobreni so bili me drugim davek na živino, higienski predpisi za otvoritev novih javnih lokalov ter tekaj spre memb v pravilniku staleža o občinskem osebju. Glasbena matica v Trstu V SOBOTO 26. ob 20.30 in v NEDELJO 27.' t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «PRVI MAJ» Vrdelska cesta št. 7 koncert Slovenskega vokalnega obli IZ Lili] Vabila bodo na razpolago v ul. Roma 15/11 telet. 31-119 danes od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ter eno uro pred pričetkom koncerta v dvorani. Kulturni večer v Podlonjerju Prihodnjo soboto, 3. decembra ob 20. uri bo v dvorani Prosvetnega društva «Zvezda» v Podlonjerju zanimiv kulturni večer, posvečen velikemu madžarskemu revolucionarju in pesniku-borcu za svobodo in neodvisnost madžarskega ljudstva Aleksandru Petofiju, o katerem bo predaval tovariš Karel Siškovič. Nameščenci bivše ZVU, ki jih je sprejel v službo vladni generalni komisariat, so potom svojega združenja predložili te dni oblastem osnutek za poseben zakon, ki bi ga moral odobriti parlament v njihovo korist. Osnutek predvideva za to kategorijo poseben službeni stalež v okviru vladnega komisariata, delovne pogoje po delovni pogodbi za industrijo, upokojitev s 65 letom (za ženske s 55/letom) s pokojnino v višini 80% plače, ki jo prejemajo ob upokojitvi. Tiskovni urad Delavske zve-ze-CGIL je da! te dni nekatera TRŽAŠKI SPORT Nogometno prvenstvo UISP V nedeljo je začelo na na šem področju nogometno prvenstvo UIS>P, za katerega se je prijavilo osem čet. V prvem dnevu tekmovanja je presenetil visok rezultat (8-1), ki ga je dosegla kriška enajsterica nad Arzenalom. Presenetil pa je tudi poraz, ki ga je doživela močna Rozandra po zaslugi enajsterice Primorca iz Trebč. V prejšnji sezoni jfc imela namreč Rozandra najboljše pogoje, da si pribori prvo mesto, Rezultati nedeljskih tekem so naslednji: Vesna - Arzenal 8-1, Primorec - Rozandra 2-1, Primorje PK - Skedenj 4-2, Aurora - Dacjo 2-2. Po prvih tekmah zgleda lestvica tako-le: Vesna, Primorje PK, Primorec po 2 točki, Aurora 1, Dacjo 1, brez točk so Rozandra, Skedenj in lAtr- v- Sfuui doma in v svetu stu. Jutri bodo naslednje tekme: Rozandra - Vesna, Primorje PK - Primorec, Aurora - Skedenj, Arzenal - Dacjo. DROBNE ŠPORTNE VESTI TRST Včeraj zvečer so bile v Športni palači prve tekme teniškega dvoboja med Italijo in Francijo za pokal švedskega kralja. Italijansko reprezentanco sestavljajo Facilini, Bergamo, Pietrangeli in Sirola, V francoski ekipi so Darmont, Pilet, Thomas in Remy. Tekme se nadaljujejo še danes in jutri. MOSKVA — Na lahkoatlet-zenal, ki je na zadnjem me- [ skem prvenstvu Sovjetske zve- ze je Kuznecov dosegel v deseteroboju 7,645 točk In si s tem priboril svetovno prvenstvo. Njegovi rezultati so naslednji: 100 m 10,9, skok v daljino 7,28 m, krogla 14,0 m, skok v višino 1,83 m, 400 m 91”, 110 m zapreke 14,9, disk 47,38 m, palica 3.90 m, kopje 85,33 m. 1500 m 5:11,4. TBILISI — Sovjetska atleta Jegorov in Vinogradova sta postavila te dni dva svetovna rekorda. Jegorov je postavil rekord v hoji na 50 km s časom 4.07:29, Vinogradova pa v skoku v daljino s 6,31 m. BUDIMPEŠTA — Jutri bosta di napeti mednarodni nogometni tekmi, V prestolnici Madžarske se bo enajsterica Puskasa pomerila z vsedržav no reprezentanco Italije. Tekma začne ob 13. uri po našem času. Madžarska vsedržavna reprezentanca bo igrala v naslednji postavi: Farago, Bu-zanski, Lantos, Boszik; Karpati, Szojka. Toth II, Kocsis, Tichy, Puskas, Czibor. V Livornu pa bosta igrali B-reprezentanci Italije in Madžarske. Madžari nastopijo v Livornu v tej-le postavi: Uku I, Dudas, Dalnoki. Szabo. Bo-erzsei, Dekany, Sandor, Csordas. Hidegkuti, Vileszal, Feny-vesi. WREXHAiM — Avstrijska nogometna reprezentanca je v sredo porazila enajstorico Walesa z rezultatom 2-1 (2-1) Za v Budimpešti in Livornu dve i Avstrijce sta zabila gola Wa-nadvse zanimivi in gotovo tu-1 gner in Hanappi. 11 Prejšnji četrtek se je ponesrečil na delu v industrijskem pristanišču 38-lebni Ivan Frank s Kontovela 168. Padel je z ogrodja z višine 2 m In si zlomil gleženj dnesne noge. Sprejet je bil na ortopedskem oddelku glavne bolnice; okreval bo v kakih 30 dneh. isti dan se je ponesrečil na delu v Boljuncu 26-letni Angel Žerjal, stanujoč na hšt. 88. Kos kamna imu je zletel pri odbijanju na nogo in mu povzročil precejšnjo rano. Prvo pomoč so mu nudili v bolnici ter ga nato poslali domov. »** Na pokopališču pri Sv. Ani je prejšnji četrtek zadela kap 79-l-elnega Giovannija' Negri. Neki čuvaj mu Je takoj priskočil na pomoč, toda bilo je zaman. Kap ga je zadela, ko se je vračal z groba svoje žene, ki je umrla pred desetimi leti in so jo prav te dni prekopali. •** Prejšnji petek se je končala pred tržaško poroto razprava proti Molku in Piccioniju, ki sta bila obtožena poskusnega roparskega napada lin povzročitve telesnih poškodb. Obramba je dosegla omi-litev obtožnice in tako sta bila obsojena vsak na leto dni zapora in na plačilo globe. *** Kazensko sodišče je prejšnji teden oprostilo 29-letnega šoferja Silvia Favretto iz Benetk. Obtožen je bil nenamernega umora. Na zatožno klop je prišel zaradi s mirine nesreče, ki se Je pripetila februarja lani na ovinku v ul. Broletto, kjer je izgubil življenje agent prometne policije Bruno Devetta. Ze v preiskavi se je izkazalo, da je agent vozil motor z divjo brzlno, na ovinku se je prav zaradi tega zvrnil in padel pod kolesa tovor ni-ka. Nesreče torej ni bill kriv šofer, zato ga je sodišče tudi popolnoma oprostilo. *•* V steni nad1 cesto, ki pelje v Bazovico, se je v ponedeljek pripetila nesreča. Dva minerja sta na ozki polici, kakih 60 m pod cesto polagala mine v za to pripravljene luknje. Nenadoma pa je mina počila in ranila na rokah 67-letnega Filippa Beri ja z Bazovske ceste 36. Da so ponesrečenca in njegovega tovariša lahko rešili iz nerodnega položaja, je bilo treba poklicati gasilce, ki so se -spustili z vrvmi do ranjenca In ga Sele po daljših Prijeten družabni večer v Sv. Križu naporih lahko potegnili na varno. Prepeljali so ga nato v bolnico, kjer so zdali zdravniki prognozo za okrevanje v -kakih 15 dneh. »** Tovornik, ki so mu nenadoma popustile zavore, je v ponedeljek pritisnil ob zid 5&-let-nega Giuseppa Candottija s Ko-lonkovca in mu zlomil lopatico. Sprejet je bil na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh tednih. »•* v Mačkoviljah je v torek padel s senika 75-letni Rok Sik, ki si je pri padcu verjetno zlomil gleženj, leve moge. Prepeljali so ga v bolnico z zasebnim avtomobilom. Sprejet je bil na ortopedskem oddelku s prognozo o-krevanja v 15 dneh. *** Pri Sv. Andreju se ie v torek pripetila težka prometna nesreča. 21-letni Ervin Žerjal iz Boljunca 238 je z vso silo trčil z motorjem ob tovornik. Pri silovitem sunku in padcu se je Žerjal hudo ranil prav posebno na notranji strani desnega stegna in si zlomil obenem stegnenico. Pred prihodom RK je ponesrečeni izgubil mnogo krvi ln so mu morali zato v bolnici napraviti transfuzijo. Zdraviti se bo moral kakih 40 dni, seveda če ne bo komplikacij. *** Pred glavno ribarnico se je pripetila v sredo prometna nesreča, ki bi bila prav lahko terjala človeško žrtev. 53-letni Giovanni Malu,sana se ima v resnici zahvaliti veliki prisebnosti tramvajskega zavirača, da je o-stal še živ in celo nepoškodovan. Ko je hotel namreč stopiti s pločnika na cesto, je nenadoma padel, v istem hipu je privozil tramvaj in možakar je izginil pod vozilom. Sele gasilcem, je uspelo, ko so dvignili tramvajski voz, potegniti Malusano izpod vozila Na veliko začudenje so zapazili, da je odnesel le nekaj prask. Prejšnjo soboto je bil v prostorih Doma padlih za svobodo v Križu prav prijeten družabni večer, ki ga je orgo.nizlral odbor za gradnjo Ljudskega doma. Organizatorji so se hoteli s tem vsaj skromno oddolžiti vsem., ki so na kateri koli način prispevali, da ima danes zavedna proletarska vas svoj ljudski dom. In lahko rečemo — tega mnenja so gotovo tudi vsi, ki so prišli na družabni večer da so— svoj namen tudi izpolnili. Povabljenci, ki so prišli v polnem številu, so se počutili res prijetno, kot ena sama velika družina, za to priliko tudi zelo številna. Čeprav ni bil določen poseben program, so urice naglo bežale v prijetnem, veselem razpoloženju, za kar so posrečeno poskrbeli številni improvizatorji, ki so s svojimi dovtipi, smešnicami m tudi s pevskimi točkami zabavali tako, da se ni nihče dolgočasil. Priznati Je treba, da so Križani v tem pogledu res neizčrpni. Navdušenje pa se je še stopnjevalo, ko so prišli na oder pevci, ki jih je bilo — na nemalo začudenje dinamičnega Frančkota — mnogo več kot v zboru. Prijetno je iznepadil tudi dekliški balet, ki se je organiziral na brzo roko in nastopil celo v nošah Tako Je potekal večer do prvih jutranjih ur, ko so se začeli povabljenci, še-vedno veselo, razigrani, razhajati. Odhajali so do. mov z željo, da bi se kmalu zopet videli na tako prijetnem družabnem večeru. Za teden dni Sobota, 26. - Leona,rd Nedelja, 27. - Valerijan Ponedeljek, 28. - Gregorij Torek. 29. - Saturnio (ščip) Sreda, 30. - Andrei DECEMBER Četrtek, 1. - Natalija Petek, 2. - Pavlina ZGODOVINSKI DNEVI 28, 1820 se je rodil Friderik Engels. Umrl je 5, avgusta 1895. 29. 1948 je umrl nabrežinski ra - 21. Dramatizirana zgodba ' 22. Glasbeno predavanje - 22.3° Nočne melodije. PETEK: -3.30 Glasba po želja» - 18.30 Z začarane police - 191' Radijska univerza - 20.30 Vokalni -kvintet - 21 Tržaški kulturo1 razgledi - 21.15 Zbor Slo-vensKf filharmonije - Koncert m,andolin" skega orkestra . 22. Iz svetova* književnosti in umetnosti. Ljudska prosveta Gregorčičev večer v dvora»' Kraljič Prihodnji četrtek 1. dec-el»' bra bo v dvorani Kraljič Dud11 pristaniških delavcev v Trstv (pod okriljem SHLP in ^ «Simon Jenko») kulturni večer v počastitev pesnika Gregorčiča. Na sporedu bo®" poleg kratkega predavanja *n recitacij pesnikovih del, še »“' stopi pevskega kvarteta, sol » petje, koncert ,s klarinetu!1' ob spremljevanju klavirja it“" Začetek ob 20. uri. Vstop praSl' Zdravstveno predavanje v Ljudskem domu v Križu bo v petek 2, -decembra, ko B°_ predaval o nastajanju in sp°z' navanju nevarne bolezni rak0 visokošolec-medicinec Igor De' kleva. Predavanje bo spre»1' ljano s predvajanjem dok» mentalnih filmov o tej bol6’ zni in drugem. Vstop prost. Začetek ob 20-uri. K I n o OPČINE Sobota, 26. nov.: «Ujetniki neb» (Prigionieri del cielo). F" cinemascop Warner Bros. Nedelja, 27. nov.: se ponovi. , Ponedeljek, 28. nov.: se ponov1- Torek, 29. nov.: «Divizija Foli re (Divisione Folgore). Fi» Inalta. Sreda, 30 nov.: se ponovi, Četrtek, 1. dec.: «V vrtincu gr* ha» (Nel gorgo del peccate -Film Enic. Petek, 2 . dec.: se ponovi. PROSEK Sobota. 26. nov. ob 19.30: «-Dv„* oia, z», nov. w /».jo. v hektarja zemlje» (Due ett' di- terra). Nedelja, 27. nov. ob 16: se pon0*r ham ki je treh res n Uvel, ske skus da j stili gujei Sto bo p čneg med niko je d ga mila, tem ludi je n; parli laza dem-le zr K Os m u Hibe bo t ki g da č *avz "■ Ne Usta rimi znan tizer ležal so p nisti 'mer funk čfcgh Mi 'žvol Pari, ki. j slan-Sekt mok Pa Pril i Croi ja v veči šanj v«čj Varr ščin kate Uka Z; bi e ki j jYuucija, . i»wv, «u «.v. or: i, Sreda, 30 nov. ob 19.30- «V P^i zem-Iju Los Angelesa» <|N, Za šolo v Briščikih V dneh od 17. do 23. nov. se je v tržaški občini rodilo 48 o-trok, umrlo je 65 oseb, porok je bilo 29. ČESTITKE — Danes stopita v zakonski stan tov. Dolfi Wilhelm in Mariuccia Scapin z Opčin. K veselemu dogodku najprisrčnejša voščila s strani IK ZKM, krojev ne celice in sekcije ter našega uredništva. bassifondi di Los Angele5'1 Film RKO. NABREŽINA Sobota, 26. nov. ob 20: «Saadij»’1 Barvni film MG M. Nedelja. 27. nov. ob 20: Se pon0;,,, Sreda, 30. nov. ob 20: «SaK»‘. (Gli sciacalli). Film Univ6 sai. Vas Briščiki šteje 3-5 hišnih številk, družin pa je v vasi 40. Vas je oddaljena približno 3,5 km od Opčin. To pomeni, da morajo naši šolarčki, ki zahajajo v osnovno šolo na Opčine, prehoditi vsak dan, tja in nazaj približno 7 km ceste. Lahko si je predstavljati, kaj to pomeni, če je mraz, burja ali dež. To so težkoče, posebno za obiskovalce prvega razreda, pa tudi stalna skrb staršev, da se ne bi pripetila kaka nesreča. Vaščani smo si že večkrat zastavili vprašanje, ali bi ne bilo mogoče zgraditi v naši vasi tudi skromno šolsko poslopje. Otrok bi bilo dovolj. Stavba bi lahko služila tudi za kmečke tečaje in morda še kaj drugega. Vprašanje šole je bilo že sproženo tudi pri merodajnih oblasteh, ki so nam pa vedno odgovorile, da je vas premajhna ter da primanjkuje denarnih sredstev. Danes se takim odgovorom tembolj čudimo, ker so pred kratkim oblasti odprle pri pro-seški postaji šolo za sedem otrok italijanske narodnosti. Ce se je smatralo za potrebno odpreti šolo pri postaji za sedem otrok — in nihče nima nič proti temu — naj se pa ne pozabi, da je v Briščikih 40 družin z otroci, ki že več časa prosijo za šolo v vasi, To je tembolj upravičeno, ker je razdalja od naše vasi do Opčin vsekakor večja, kot' pa od proseške postaje do Proseka, Vaščan Ob priliki srebrne poroke< ki Jo Ivanka in Marcel Kri' ščuk z Miramarja slavita » torek, jima iskreno čestitaj0 hčerka Tatjana, sin Drago in nevesta Irgna ter vsi sorodniki. Iz vsega srca ji mo želijo še mnogo let skupnega in vedrega življenja f krogu svojih dragih. 1 Obvestilo za živinorejce! Obveščamo zainteresi1’» v vinorejce, da se bo vrš11,™ decembru redni jesenski P' gled za potrditev bikov. ^(\ Zakon ne dovoljuje u‘"'ev nepotrebnih, nad JO mesec starih bikcev, če za iste ni vložena prošnja za potrdi*^ Torej vsi lastniki bikp jg ki bodo v decembru star1 ^y mesecev, morajo predloži» Pj. torn svoje občine to je do 7.* njega novembra t. 1. reL,i-prošnjo naslovljeno na K0»,,, , V ie v 'hite »alo hjerr hlirc Ì6 o: fané 'Oni 'ned »e \ ie s bosi 'oža, Vgi fes 'kih Ze 'red Sosj Seda hrer Bose 'ernie] a hog< hajs tiels svoj sijo za potrditev bikov, p»1 j, krajinskem kmetijskem n£j, zorništvu — ulica Ghega turnir v namiznem tenis^,,: Ravnotako morajo preC! ” jh ti prošnjo lastniki že potrJe',e-bikov, katerih potrditev P1 če konec decembra. se Vsa potrebna pojasnil» ^ dobijo na sedežu komisij» telefonično na št. 38-673. Danes, 26. t. m. ^ 21 d‘’ od 2.ure zjutrajbo v dvorani *;av-Ijiča (Dom pristaniških.^_e. se- cev) prvi ples ob otvoritv* .er zone 1955-56.. Igra orke- e Stella: Šaljive točke, P|e' tekme, presenečenja. Odgovorni urednik . RUDOLF BLA2IC CBlag1' Založništvo «DELA» . Tiska tip. RIVA. Torrebia»" Bosi daj. teg: Vel, Z ■fhu del; čaj, vsa he ; šini dež, da &ra Veti ■7 i Aan T hiei >il, Sat Zer