Štev. 37. Cena ednoga drobca 60 fil. 12. September 1920. Leto VII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst. 60 miljon dobička. Nad 60 miljon čistoga dobička bode v svoj žep djala Ujlaki Hirschlerovn lesena trgovina v Dolnji Dobravi, štera je — kak od merodajni krogov čüjemo — dobila od belgraške vlade dovoljenje, ka de smela izvažati les iz Prekmurja z kobiljanske gošče. Proti tomi nasilji kem najenergičneje protestiramo. Nam je vlada prepovedala sekanje lesa v gozdovji brez dovoljenja, a toj velkoj lesnoj trgovini je pa prigodila, da slobodna izvaža 25,000 m3 stavbenoga lesa. Neki agent tukaj v Prekmurji je te vesti raznašao, da Uj. H. tvrdka (cég) za dosta bogata in ma z kem mazati v Belgradi. A lepa vlada, štera tak dela v korist svojemi ljüdstvi! Nam se hiše poderajo, škednov neimamo, da ne dobimo lesa, s kem bi si je gradili. Zima se približava, za drva je še ljüdstvo ta trgovina si z mastnemi dobički žepe napunjavle. Samo pri tom küpüvanji dobi več kak 60 miljon čistoga dobička Ujlaki-Hirschler. Računajmo samo! Ujlaki-Hirschlerova tvrdka je dobila dovoljenje za zvažanja 25,000 m3 obdelanoga stavbenoga lesa. m3 za 14 K 350,000 K. Zdaj žaganomi lesi cena za m3 2600 K. I tak dobi tvrdka za njega 65 miljon K. Če z te cene vkraj zememo stroške za žaganje i prevoz lesa in küpno ceno 350,000 K ostane ešče vedno več 60 miljon čistoga dobička Ujlaki-Hirschlerovi trgovini. Lep dobiček brez vsega trüda. Za takšem gospodarstvom sledi samo žalosten polom. Gošče za 10 let po takšem v Prekmurji na nikoj prido. Ali zna naša vlada, ali civ. komisar za to, do so kobiljančarje velki del mlade gošče kakše 20 let stare ščista dolsposekali samo zato, da njim pašnik in njive trbej. Gozdovje v Prekmurji je pod državnim nadzorstvom. Ali more biti se to zgodilo z dovoljenjom nadzornika veleposestva herceg Esterházy-ja? Te je to žalostno nadzorovanje! Če je gozdovje z vekšim delom v Prekmurji last grofoski in hercegovski veleposestnikov, zato je le ne Čákijova slama, v štero bi še vsaki lehko zapletao — brez kaznovanja. Na prekmurski misijon je Bakovska občina v Celje poslala julija 31. — 95 koron. Slavnost v Bogojini. Na angeljsko nedeljo dne, 28. avgusta je bio v Bogojini lep svetek za celo faro in tüdi za vse sosednje fare. Imeli smo veliko in lepo prireditev, eden veliki tabor, kakšega je ešče v Bogojini ne bilo. Nad osem jezer nas je prišlo vküper. Po velki sveti meši, se je vršo tabor pred cerkvov. Govor so držali dolnjelendavski župan Božidar Sever, šteri so vse navzoče v imeni naše krščanske narodne stranke, kmečke zveze in v imeni zveze županov najlepše pozdravili. Govorili so potem od krščanskoga prepričanja, od našega lepoga slovenskoga maternoga jezika potem razložili gospodarske zadeve, štere imamo v Prekmurji najbolj potrebno. Zahtevali smo vsi, ka gda pride tista komisija, ki šče štemplati našo živino in voze; da more na več vekših kra- trbelo hoditi več dni daleč in zaba- davo trošiti penez in česa. Govor, ki je dale kak edno vüro trpo, so vsi navzoči z navdušenjem gor vzeli. Potem je govor držo načelnik domačega Orla, br. Horvat, ki je v lepih rečah pozvo vse dečke, ka se naj pridrüžijo Orlom, šteri ščejo napraviti iz naših prekmürskih dečkov vesele, pa dobre krščanske može. V imeni prekmürskega orlovskoga okrožja je pozdravo vse zborovalce načelnik okrožja brat Erjavec, in je v svojem govori pokazo, da so se sadovi mariborskoga orlovskoga tabora že začeli kazati. Povsod po Prekmurji je v orlovskih drüštvih mlado, novo življenje in veselje do dela. Vrli predsednik domačih bogojanskih Orlov, Franc Bajlec je skončo zborovanje z zahvalo vsem, ki so v tak obilnom števili vküp prišli in vsim govornikom, potem naznano, da je popoldne velika veselica. Drügi del se je vršo popoldne. Taki po večernicah so Orli z muzikov naprej odkorakali kak koražni soldati k telovadbi, štera je bila na velikom travniki pri državni cesti, Za njimi je šlo nad jezero lüdi. Telovadba je bila jako lepa, posebno so se vsim dopadnoli mladi Orli naraščaj, ki so vsem pokazali, da že več znajo, kak smo si odnjih sploh mislili. Zatem je bila igra „kmet Herodeš“ in „Dva glüha“ štero so igrali tüdi domači Orli. Tüdi igra je dobro vöprišla. Ivanjska godba je vmes lepo igrala. Na konci je še spregovoro župan Božidar Sever, ki je pohvalo nastop in igro, pa želej mladoj orlovskoj organizaciji mnogo uspehov. Pozdravo je tüdi navzočega g. profesora dr. Kimovca iz Ljubljane, šteri so v Prekmurji in nabirajo pesmi, in so se tüdi vdeležili bogojanskoga tabora. Bogojanskoj fari, bogojanskomi Orli pa vsi od srca čestitamo za nedelsko slavnost. Orel v Bogojini je stem pokazo, da je prvi v Prekmurji. Le koražno naprej fantje bogojanski. Z nami, je Bog in naše lüdstvo! Shod kmetske zveze v D. Lendavi. V nedelo 5. sept je mela kmetska zveza dolnjelendavskoga okraja svoje zborovanje. Nameravali smo, da bi se pod milov nebov, a slabo vremen nam je to nedopüstilo. Zato se je shod vršo v prostori mestne državne šole. Či glih ka je skoro celi den dežalo, pa li dosta lüdih vküp prikipilo od vseh krajov ešče z deleče bogojanske i törjanske fare so bili tam. Velka soba meščanske šole je bila nabito puna. Vnogih so ešče na folaši stali i poslüšali. Shod je otvoro g. B. Sever, dolnjelendavski župan, predsednik kmetske zveze. Prisrčno pozdravi navzoče i potom da reč g. Pušenjaki, nadrevizori iz Maribora, ki so govorili od gospodarskih zahtev Prekmurcov. Potem g. Žebot urednik in tajnik kmetske zveze, so lepo razložili cil in fundament kmetske zveze. Kmeti se morejo zdrüžiti. V zdrüženji je moč. Ka en pa dva nemoreta dosegnoti, lehko dosegnejo vsi vküper. Na kakšen fundamenti pa more biti ta zdrüžitev? Samo na podlagi krščanske vere. To je najbolj stalen fundament. Ki ne zida na toga, on v zrak zida in hitro se vküp podere vse. Potom so govorili g. dr. Slavič, profesor vseučelišča iz Ljubljane, od boljševizma. Zakaj je nastao i zakoj se tak dugo drži boljševizem na Ruskom? Zato, da je kmetsko lüstvo ne bilo vučeno vu gospodarskom in političnom deli i ne je bilo organizerano. Mi ne smemo tak biti. Mi se moremo včiti in organizerati v kmetsko zvezo. 2 NOVINE 1920. 12. september I da je prišlo tüdi dosta vogrski kmetov, ki so slovenski ne razumeli, na slednje so njim g. Lejko, kaplan iz Beltinec en navdüšen govor držali po njihovom domačem vogrskom jeziki, šteroga je lüdstvo z velkim veseljom i navdüšenostjov sprijalo. Nazadnje je g. Sever predsednik kmetske zveze zakljüčo lepi shod in se zahvalo govornikom za njihov trüd tak i tüdi vsem nazočim. Lüstvo je z velkim navdüšenjom in hvaležnostjov v srci do svoji organizatorov v najlepšem redi razišlo. Glasi. Velka lübezen „demokratski gospodov.“ K iz premembi pokrajinske vlade, v štero je stopo tüdi liberalni-demo-krat, dr. Žerjav, pripelani »Prekmurski glasnik", da je to za nas Prekmurce jako važno, ar prej g. Žerjav z Odpreti mi rokami čaka, da bo rešüvao naše zadeve; pa še celo tak, ka nede trbelo, da bi je prle odobro g. Sever, župan Dolnje Lendave. Celoj stvari se smejemo, ar nevemo, ali gospodje okoli ,,Prekmurskoga glasnika" resan mislijo, da ne poznamo tira. Žértava. od pet do glave, ali se pa očivesno z naših zadev norca delajo. Predobro mamo, kelko je napravo za nas. .Živo se še spominamo nesramnosti, štero je pokazao té -pošteno »demokrat* proti nam Prekmurcom, kda smo šli v zadeti rešenja Prekmurja k vladi v Ljubljano. Prosili smo za audtjenco ; sluga nas prijavi; odgovor: »Gospod ima važne zadeve za opraviti". Povemo vzrok prihoda i znova popro-simo, da nas zasliši. Sluga se je povrno z odgovorom, da g. nema Časa. Malo smo še posideli í ova — Šli so trije gospodje s püklavimi nogami od g. podpredsednika. Nevemo, kakše zadeve misli g. Žerjav za važne, samo to smo povzeli z govora gospodov s piiklavim nosom, da so z Zagreba i so rešüvali pri njem nikši ..ghešeft". Či pomislimo, da je ravno v tom časi g. Sever bio, za volo svoje požrtvovalnosti za Prekmurje, na Vogrskom internirani i bi ga Mažari skoro obesili, 'itaki vgonimo, štero srce bije toplejše za Prekmurce, ali tisto v kaputi g. Sevra, ali pa ono v traki demokrata" Žerjava. Le priporoča] te nam še: gospodje iz Sobote več liberalnih kávalirov, da njim zbi-jenio krvenko z obraza i dokážemo, na kelko njim smrdi krščansko Prekmurje. Gospod Civilni komisar dr. Lippvšek je odisao na tjedenski dopust. Nadomesti^ ga g. vladni koncipist KpsL . V Dolnji Lendavi je podpel-kovnik Liíktč kbnfisdro znova eden avtomobil od mariborske eskotnptne banke. Če bode tak Šla, nobeden avtomobil se bode vüpo v Lendava priti. Šolske sestre so prište v Beltince da prevzemeje včenje šolske mladine. Kak vojaštvo moli - grad sprazni, odprejo gospodinjsko šolo, to je včile do naše deklice kűhati, prati, šivati i vsako drűgo potrebne i hasnovito delo za dekle, štero znanje je več vredno kak jezerke lierbije. — V Soboti, naj se sprazni od vojaštva hiža, taki začnejo voditi tüdi šolski vrtce (ovodo). Na krst decé i prekmurske dijake so darüvali po eden eden dolar (dolar smo zmenili po 67 K. v D. Lendavskoj hranilnici): Žižek Martin z Črensovec (na krst Martina t Treze), Radošič Števana Trnja (na krst Števana i Kate) Kocet Ivan z M. Polane (na krst Ivana i Ane) Salaj Ivan z Črensovec (na krst Ivana i Mariči), Koštric Martin z Žižkov (na krst Augustina i Treze), Hozjan Matjaš z Črensovec (Kavošov) (na krst Matjaša i Manke). Rajtar Martin' pa Bara z Črensovec sta samo na Krst Martina i Dare darüvala eden dolar, na dijake nej. V küp 13 dolarov. Penezi odposlani v Ljubljano za krst klaverovoj drüžbi i zročen'! za dijaka Horvat Ivana z Žižkov, od koga so Prošenj. Podlistek. V Št. Vidi. Sedi se dobra düša v Lendavi na vlak pa se pelaj z nami! Dosta nas je že: stari, mladi, ženske i moški z mešano, ali pridi samo, ti potisnemo mesta pa se radüj z nami. Pelali mo se v prestolico Slovencov v belo Ljubljano. — Joj! — vikneš, to so pa vsi jKbznanci naši. Te debeli gospod je z Sobote, te mali naš sosed, — oni pa z debelimi mostači so tüdi poznati. Vsi so naši Prekmurski vučiteli. — Kama pa, gospodi? — V belo Ljubljano, da se navčiti) jezik naših slovenskih bratov, da spoznamo život slovenski onkráj Müre i Drave, da spoznamo vsem nam drago Slovensko zemljo. Že smo prek železnoga mosta pri Srdišči, tű se začne Medjumurje! Bogata Zemlja, od pridno roke obdelana ; bistri, krepki narod jo gospodari, naši brati, Medjimurski Horvatje. Da pa prek Drave prideš, to je prvo ka ti oči zamerkajo, da je tű nikaj vse inači kak Prinas. Réd, čistoča te pozdravi od vsake strani kama samo pogledneš. Zadovljne lice, pošteni obrazi te pozdravijo na stanicajjálljpo-leg proga i vsepovsedi. Dozdaj ravna Zemlja se zdigava, zeleni logi pokrijejo goré, s črepom pokrile hižice,. rožice v oknaj, red, lepota, krasota prirode te pozdravijo, gledaj se ali pa ta. Na bregaj razvaline, ostalki Bog zna kak staroga cajta v dolinaj pa dimnjaki fabrik kak na nébo kazajoči preti te opominjajo, da je tű Zemlja nej tak rodna kak Prinas, na polji nema dosta dela lüdstvo, ali si zato ne dete na križ roké, — pridno dela v fabriki, poskrbi se za tebé tüdi Prekmurski brat, da boš meo železo, gvant, škeri.. - — Celje je že za nami, Zidani-most tüdi. Vse takša mesta so to, kje bi več dni odo Človik pa ne bi bio pun z razgledavanjem. Neba se nirači, sunce zahaja, žutkaste, blisteče zlate zvezdice se prikažejo, goré pa kak v. črnkasto oblečene strahote nas gledajo mrzli vöter piha prek odprejte okne v vlaki, nepoznata bojazen se séde na prvle vesele obraze. — Ka pa bo z nami, či nas níšče ne čaka ? Bi pravo brez vole idemo okoli 10 vöre vö z vlaka. — Ljubljana! Ljubljana! — se čüje glasno. Dobro, dobro, ali kje mo spali ? Malo verni se pomérijo da se nam predstavi nisoki, že po obrazi se lejko sodi, da dobro düšni Človik, župnik. Zvedimo, da so oni ravnatelj naše šole. — Bog vas živi. — Prekmurci, bratje, mili gosti naši. Za sakšegamajo dobro reč, toplo roko, na pitanje z srcá prišel odgovor. Že vas celo poldne Čakamo, — pravijo, — večerja je že davno gotova, stan Poskrbljen, vozi pri roki. Trüdni ste, Znamo, zato hajde! — Na kola pa idemo. Šent Vid, kje je naš zavod je samo na ništerne korake daleč odtec. Prejšna žalost, bojezen odleti kak da bi jo odpihno nekak. Veseli so pali obrazi. Či nebi tak trüdni bilij, bi spevali tüdi. Pred velkimi vrátami v zavodi nas gospódi Profesorje čakajo. Vsi dühovniki. Vsi ljübezni, dobri proti nam že v prvom hipi. Na pomoč segne profesorska roka, či štera gospa ali gospod težko stopi ,dol z voza. Kufre nam z rok zemejo, nosili bi je sami, či bi njim püstili. V velikoj véši kep stoji Divice Marije, okoli nje cvetje. — Nebeska Mati, tu Ti gospo-dariš, zato de nam dobro 1 — to si mislimo, pa vsaki tak čüti, da je domá. J. 3 NOVINE 1920. 12. september V D. Lendavi se odprla 2 razredna meščanska šola. Imenüvana je za profesorico gdč. Anica Kollarš iz Pertoče z Prekmurja. Počasi se otvori tüdi šolski vrtec za malo deco pod voditelstvom sestre Pavlove. Železnica M. Sobota - Ljutomer - Ormož. V Maribori 25-ga aug. se je vršilo zborovanje za graditev te železnice. Nazoči je bio tüdi g. civ. komisar za Prekmurje dr. Lipovšek, g. okr. glav. dr. Lajnšič, dr. Pirkmaier z Ptüja in trije inženirje švicarskoga društva, štero drüstvo bi prevzelo graditev i financiranje železnice. G. Viktor Kukovec iz Ljutomera je naglašao potrebo te železnice iz gospodarskih razlogov in je izjavo, do vojaška oblast tüdi zahteva to važno strategično železnico. Drügi načrt je, da bi železnica šla M. Sobota - Št. Lenart - Maribor. Dobro bi bilo si že enkrat pogovoriti v Prekmurji tüdi, ka štera železnica bi bila za nas naj važnejša. Radujemo se, da je to delo že ednok prišlo na dnevni red i da so merodajni krogi tüdi sprevidili, ka brez te šterešteč železnice Prekmurje obstajati nemore. In vüpamo se tüdi, da zdaj že ne ostanemo samo pri dnevom redi, — nego tüdi začnemo z delom. Dom i svet. Jugoslavija. V narodnom predstavništvi je sprejeti volilni zakon, to jé zakon " za odebiranje poslancov. Glasüvalo je sküpno 166 poslancov in za Volilni zakon 143, proti 23. Pri deželnoj vladi v Ljubljani smo dobili tri nove poverjenike. Ti so . Dr. Fitamic za notranje zadeve, dr. Žerjav za pravosodje in dr. Ravnihar za socialno skrb. »Mala antante" se osnovala. K tej máloj antanti slišijo Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija. Te tri države so v zvezo stopile za obrambo svojih mej in za svoje ■ državne mterese. Bolgarija in Austrija tüdi ščeta k doj stopiti, Bolgarija je že svojega zastopnika poslala v Belgrad. Vogrska de naslednje prisiljna tüdi v zvezo stopiti. V Albaniji mamo boje z arnavti, ki. so prekoračili našo mejo, a njihov napad je 'odbiti- i naše čete prodirajo v Albanijo. Albance vodijo italianski Oficirje/ Na Kcroškom de se ljüdsko glasüvanje vršilo 10-ga oktobra. Tak je odločila plebiscitna komisija. Glasovanje ide za'to, ali Se ‘te del Jugoslavije odloči k njej, ali pa k N. Austriji. Italija. Na Taljanskom so velki nemiri. Delavci se puntajo, V Milani so delavci edne tovarne (fabrike) v Štrajk stopili i neščo delati. Italjanski Kralj je odišao v Kannes k Nikiti, k čniogurskoini ekskraljL da si Pogo- varja ž njim od albanskočrnogorskoga vprašanja. Italijanski ministerski predsednik, Giolitti se odpela! v Picmont, kje se sréča z francozkim min. prcd-stdnikom Millerandom. i Rusko-poljska vojna. Položaj v slednjem časi se za boljševike pobogšao. Poljski napadi so henjali i zdaj palik boljševiki začajo prodirati. Poleg ništerni poročil so že zavzeli Lemberg. Grodno in Bialostok v boljševiki rokaj. Pogajanja za premirje do se nadaljavala v Rigi. Poljaki so v teh ofenzivi zgrabili 107,000 Rusov, 50,000 jih pa mrtvih ali teško ranjenih ostalo na bojišči, do 30,000 jih je pa prekodišlo na Prusko. Vogrsko. Na vogrskom vse silje pod zapor vzeto. Brez dovoljena vlade nemore nišče nikaj odati i te samo po maksimal ceni. V parlamenti je sprejeti novi davčni (porcijski zakon, poleg šteroga se zemelska in hižna porcija podigne na desetkratno danešnje porcije. Slüžbeni davki pa na 100 krat vekšo. Ki je do zdaj plačüvao 5 ali 8 K. potem bo 500 ali 800 K. plačao. Pa poleg teh velki davkov itak majo 10 milijard deficita. Na vogrskom teda tüdi ne med! Bio je tüdi sprejeti zakon šibanja ali bota. Ki kaj prikaca, dobi 25 botov. Dari Amerikancov na Črensovske zvone. Dnes tjeden smo objavili črensovske i žižkovske darovnike na zvone. Zdaj prido drügi na vrsto. V tiskarni so žižkovske darovnike za zvone pomotoma med naročnike Novin štampali. Njuvi dari so na zvone. Novi darovniki so tej na zvone: Z Bistrice. Po 10 dolari: Lebar Jožef, Vučko Ivan, Kelenc Martin, Markoja Anton, Černjavič Ivan i žena. Po 5 dolari: Antolin Ana, Kreslin Štefan, Kreslin Jožef, Herman Jožef, Šümen Jožef, Vučko Ivan i žena, Pintarič Štefan i žena, Vučko Martin i žena, Kohek Štefan i žena, Markoja Ivan i žena, Vučko Matjas, Maučec Ivan, Kohek Ivan i žena, Špiclin Štefan i žena. Po 2 dolara: Pintarič Ivan, Hren Janoš i žena, Hozjan Jožef, Raduha Ivan i žena, Vučko Štefan. Po 3 dolare: Gyura Martin i žena. Po 1 dolari: Raduha Martin, Žalig Marija, Špiclin Ana, Copot Ivan i žena. Z Trnja, Po 15 dolari: Sobočan Jožef. Po 13 dolari: Marič Štefan. Po 10 dolari: Varašanec Martin, Hozjan Andraš, Radošič Štefan, Sobočan Martin, Hozjan Ignac. Po 5 dolari: Kocet Štefan, Horvat Štefan (žodošov), Sobočan Štefan, Hozjan Marko. Po 2 dolara: Horvat Martin (žodošov), Horvat Ana (žodošova), Peterec Franc. P 1 dolari: Krampač Matjaš, Hozjan Marija. Z zvünskih far: Jurjovec Franc (Kranjac) 5 d., Žalig Martin z Polane 5 d., Pucko Štefan z Turnišča 5 d., Gjörköš Ivan z Nedelice 5 d., Prša Štefan z Polane 3 d., Zver Matjaš z Polane 1 d., Oblaj Franc z Štrükovec 1 d. Najnovejše. Automobilno zvezo nameravajo ustanoviti v Prekmurji med D. Lendavov — M. Sobotov — Radenci — Mariborom. To bi nam preveč trbelo, da pa tak mislimo, ka tü tüdi samo pri »nameravanji« ostanejo, kak pri vsem, drügom, kaj so nam obečavali. Nameravati dosta lehko, včiniti treba že enkrat kaj! Dolarov cena kaple. Preminočega tjedena slednje dnih so na borzi že samo 94—96 koron davali za nje. Za svojo domače potrebo je dovoljeno žgati brez plačüvanja dače, tak je odredo finančni minister. Naši siromaki dobijo, po znižanoj ceni zrnje, kak nam javljajo g. civ. komisar. Obrnite se zato siromaki z vüpanjom na njih i jih prosite zrnje, keliko potrebüjete. Na državni gimnaziji v M. Soboti se bode vršilo Vpisüvanje v prvi gíni-nazijski razred dne 16., 17. in 18 septembra, vsakokrat od 8. vüre naprej. Sprijmejo se dečki (deklice), ki so popolnih 10. leto ali ga bodo Popolnih v 1. 1920. Učenca' (učenke), ki žele nanovo vstopiti v prvi razred, naj se zglasijo te dni pripeljani od svojih staršev pri gimnazijskom ravnateljstvi in naj prinesejo s, seboj krstni list pa zadnje šolsko izpričevaIo(bi7.ünyitvány.) Učencom, ki so doslej obiskovali te zavod, se je javiti dne 18. septembra Šolsko leto 1920/21 se začne v pondeljek, dne 20. septembra te den bo ob S vüri za kat. dijake slovesna sveta meša v župnijškoj cerkvi. Ravnateljstvo državne gimnazije. Ne pozabite dati do 20. septembra štemplati svojih vojnih posojili (hadikölcsön. Ponarejeni 20 dinarski bankovci krožijo med lüdstvom. Ti hamišni bankovci se spoznajo po tem, da na kükli mali krog je na njih dosta vekši in bole svetla farbe. Pazite l 4 NOVINE 1920. 12. september Naše čete so popolnoma pobile Albance. Dosta Albancov pristašov Esad paše se pridrüžila k našoj vojski. Horthy na boj hujska. Okoli hodi po orsagi i vojake na boj nagovarja. Na austrijski meji se bodo vršili velki manövri tak tüdi pri jugoslavski meji. Razglas. Dolnja Lendavska hranilnica za mestno okolico, (Alsólendvavidéki Takarékpénztár) razglaša, da v Dolnjoj Lendavi na Glavnoj vulici (nasproti Pollakove trgovine) na lastnom grünti stoječivi 2 hrambi se dne 19. septembra t. l. predpoldnom ob ½12 vöri na javnoj licitacijih na mesti odata. Natančnejša pojasnila se dobijo pri hranilnici v uradnih vürah. Naročte si Novine. Ivan Kokot trgovina z mešanim blagom (nasproti cerkve) Dolnja Lendava. Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti: Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago. V zalogi galic, ličje, mašinsko olje. cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah. Točna podvorba. Zmerne cene. amerikanske vrste k odaji ščista novi, malo rabljeni z 150 notami. 100 slovenski 50 vogrski, v Dugoveški brgah (Bülehegy) pri Slivnjek Števani. Hiž. štev. 2. Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava. Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z. odáva: razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine). Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d. Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni. Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.