Kal smo, koga predstavljamo!
NARODNA SLOGA
Taka vpraŠanja dobivamo o-J mno-gih strani. Eni nam podtikajo to, drugi. ono Iikvidirano stranko. Primorani smb ugotoviti sledeče:
1. Narodna Sloga je popolnoma ne-odvisen list, vercn opazovalec vsega, kar se godi doma in po svetu. 2. Zasleduje; dogodke, ki so važni za kmeta, obrtnika in deiavca. 3. ,,Smer" Iista, v kolikor ho. čejo to gotovi Ijudje vedeti za vsako ce-no, je razvidna iz našili gesel, na katera so nasi čitatelji po vrsti odgovarjali. (Či-tajtc vestno 1. stran v uvodu lista v do-sedaj izišlih številkah..1 -L Brez smernic nismo, kajti v delu nas osokoljujejo ve-čna verska. načela, principi etike in mo-rale, svetost včasih  neizprosne resnice, blagodejnost vse ponižane božajoče pra-vice in — Ijubezen do nnse rodne grude, do dr/.ave, ki je, kik;>r vsakn oblast — <xl Boga.  5.  Saranje in  mesetarenje s temi ge>li smatramo kot ogabno dema-gogijo irr nnlitirno spekulaciio. H."JVko kak  prec\).\nuarski   ,,klerikalec"   k:\j  do-brega s'.o.'i in predtaga korištne načrte za skupno>t, je naš; ako istovrerneni t^liberale.c1' nesebično zasleduje iste. cilje ¦^in ustvarja nove tekovine v korist skup-r.osti, j l* n aš ; ako se kak socijalist bo-ri pioii izrastkom nemoralnega kapita-lizma in občutni bedi širokiii slojev v ¦ Času, ko si celo ,,kra!ji monopolov" pe-[Streljujcjo glavtr, v času ko le^iie gladu-j; jočih kakor svetopisemski Lazar pod bo gatinovo mizcv iirepenijo za d obtinami [človečanske milosti; v času, ko plaoejo ;bosi in goli, zmrzujoa otroci zn škorji-
co krulia; v času, ko legije delavcev — mučencev, teh modernih sužnjev ob'e-stnega kapitala s strahom gledajo v bo dočnost; v času, ko boben brezsrenosti neusmiljeno poje mrtvaško koračnico pod vislice socijalnega pogina, je vsak iocljalno misleč človek nas, ker je poleg bičanega kmeta jedro ustvarjanja teko-vin za site in presite — parazite, ki nosi-jo razne zveneee naslove.
— Mnogo nam zamerjajo razni pi-smarji in prenapeti de.magogi, zakaj m čemu ne napadamo — Nemcev. —
Tudi v narodnostnem vprasanju i-mamo svoje stališče; ki je strogo ozna-čeno v besedah : ,,Pošten Nemcc odvaga 100 nepoštenih 'slovenskih rovarjev'!" Usmiljenja vredni šo seveda janičarji (alias nemčurji, poiili nemci, nemšlaitar-ji). Ako se pristen Nemec zaveda, da je kot član narodnostne manjšine tudi dru-žinski član v družini matere Jugoslavije in po tej zavesti usmcrja vse svoje de-janje in nehanjč, je naš, doi-ini obso-jamo vsakega r o v a r j a proti jedinsive-nosti in slogi in naj si je to Slovenec, Srb, Hrvat i\\ pa — Nemec. —
Vse te in vsakognr, ki misli sebi, b'iž-njemu, družini, občini in državi poma-gati, objema ,,Narodna Sloga", ki mora delati tako, ker je drugaČe zgrešila svoj cilj in smoter. — Vsi, ki ste teh rnisli, ste pozvani v naŠ krog. Ko pa p-ide čas, da rninejo vice sedanje dušcvne, srrne in gospcdarske krize bomo v o-gnju brfdke borbe očiščeni lahko po-nosno pokazali na lepo legijo zavčdnib — slosjašev!
   J. D. - B. - Ana:       "                        •
Misli ob trpljenju, o smrti in vstajenju Boga - človeka.
"    '       (Opomba •urcdirštva: Članek je
'bil namcrijen za našo velikonočno
številko, a jc nioral radi mnogo pre-
¦ malega prostora izo-titi. Ker so v
• članku   iznesenc  velike  mis'i  prav
¦posebne vrednosti,-ga p-in "šamo v
ce!oti, našim ,,slogašem" v bodrikv)
Velik   tcdcn   ima  krasno  označlTo:
¦Ni zanianj velik teclen, k?r je vc!ik po svojcm pomenu za vse človešho. Vt?Ieb-na drama, ki se ie z.ičda v betlehem-skem hlevu se dovršuje na Kalvariji s križanjcm Upornika proti ZJobi'. . . l Razpct vrli Kalvarije s prebodenim Sr-cem in z rokami, pripravljenimi v ob-iem slehernega gresnika nam klircBog — človek v težki čas: „ Ne pozabite Ijudje dostojanstva človekovega!" Se-veda jc to po svetem izročilu povedal z drugimi bcsedami in ko je umiral na •križu za svojo Idejo, -techj je farize;em
dejal: ,,PozabiIi ste na — človeka in njc-govo dostojan-.tvo." Pa Ga niso razu-meli, ker jim je v zenitu tedan;e srčne krize povedal: ,,D o p o I n j e n o j e ! Takrat, kakor danes! Nad najmanj-šo zvezdo v ozvezdju vesoljstva, nr.d zemljo divja strašna burja. Ucenjaki in pisinarji veka sedanjega ji pravijo — ,,kriza". —
Takrat, kakor danes žive mcd nami Pilati, Kajfeži, Judeži, Petri, Kikodemi in — Tomaži. In vladajo svet, govorijo o miru, a oborožujejo ter pozabliajo, da ni zamanj tekla kri v zadnjem sve!ov-nem klanju, ob vseh socijalnih revohi-cijah, na neštctih bojiščih'. -. . Dosto-janstvo človekovo so zavrgli in člove-štvo razdelili v dva bregova: V previ-ligirane promrnentne Ijudi, — nekake izbrance družbe, krje ,,posedla zemljo" in v onc piahe množice teptanih, kate-
re  blagruje  —  Križani, —  ker  b o d o zemljo  posedli.  —
Veliki Woodrov Wilson je bil kma-lu  pokopan;  velikega Stjepana  Radiča grob ni neznan; cvetje na grobu Aristi-da Br'anda še ni ovendo, — a njh idejc, ki šo vredne večnega uveljavljen.a? Mr-zli spomeniki bodo prica, da so ti mo-žic in drugi, katerih ideje bodo razčle-njevali  drugi, šibkejši — nekdaj živeli. Z bombastičnimi frazami so čaščeni in s   tem    je   ,,zadoščeno"   dostojanstvu Bojevali smo se ,,za vero, dom, cc-sarja; pozneje smo delali isto z drugo glasno parolo, a z nič manjšim na\du-senjem. — Danes se vprašujerno: Zakaj in čemu smo trpeli, gladovali, krvaveli? Zato, da se je na naših najsvetejših mejah vršil — plebiscit, ki  je bil čisto odveč. Ogabna politika nevojakov je o-'skrunila   dostojanstvo   človeka   —   vo-jaka, ki |e sebe. dal nesebično na razpo-lago za ži\ev na oltarju Domovine. Med-tern so povsod delili zemije, ne di bi vprašaLi za mnenje njih prebivalce, ka-kor da bi ne bili to ljudje po božji po-dKbi z dušo in telesom,  lastnega pre-pričanja z lastno, samoniklo, svojstveno kulturo.  ,,Moenejši",  od tujcev  preve-ligirani   slabiči   so   si   prilastili   zem!je in ž njimi ljudi, ki na njih prebivajo in dahes ga ni izuma človeških možganov, ni je policijske metode, ki bi js ne po-klicali v življenj.e zato, da vsiljujejo pod-jarmljenim svoj jezik, in, kakor oni bese-dujejo   —   svojo   ,,kulturo".   Plakajo"a Benečija, solzeca se Soča, nevoljno Pri-morje,  tožna Gospa Sveta — tam  čez izaro • . ., nad 20 slovenskih \asi desno, levo in krog Radgone, — besni Ukrajin-ci, prodani Albanci — revni Sloviki v okrilju Hungariae itd. Zdi se, di smo kljub političnim škarjam — v vtesnjeni Jugoslaviji šc najbolj srečni, ker v svoji sentimentalni  širokogrudnosti  dovolju-jemo nernškim, madžarskim in la:kim manjšinam  isto kot sebi,  otrokom ene hiše. Ta naŠa koncilijantnost se on-stran vseh meja prav nehvaiežno kvitira. Kulturne tekovine,  pridobitve mo-derne tehnike, pa naj bo to vlak, avto-mobil, • letalo, brzojav, telefon ali radio — vse to služi za p'etenje policijske mre-
že nad malimi . . . Jetnišnice se polnijo s politicnimi jetniki, ki niso pristaši ,,močnih'. Dostojanstvo človekovo je pogaženo v blato, oskrunjeno do zloči-na, ponižano v — pasjo moralo!
Kako se naj vme mir med narode sveia, ako ne dobi dostojanstvo človeka sankcijo svoje nedotakljivosti? — Telf tvojega bližnjega gori ob topilni peči irr v žerjavu začne teči železo; dostojan-stveno dobi na dan nekai drobiža za se in družino pa zleti na cesto — ker n{ ,,konjunkture"; dobiček druge vrstei Ijudi oA previiigirane kaste ^e v nevar-nosti...
Ne v naših telesnih, ne v duševnih* de'a\n'cah ni dostojan tva človeko\ega več. V s\ojem bližnjem ne vidimo vec človeka s pravicami, kakor si jih samr '5€bi   lastimo...
Dvignimo svoja srca "k križanera-u Bogu-človeku in se vrnimo k evangelj-skemu nauku Njegove ljubezni do bliž-njega!  —
Premagali bomo napuh in sebič-nost, ta dva faktorja. ki ustvarjata jgo-spodarsko in srčno krizo. — Razpet na križu, prožeč celemu svetu svoje prebo-dene roke v objem, prijateljsko vabeč vse v Svoje prebddeno Srce, nam pravi: ,,Ne pozabite, da ste precl Očetom vsi enakii '                               '         .   -.
Da, da! Na rlostajanstvo človeka smo pozabili! — Misterij trpijenja, smr-ti in vstaienja Bogia-človeka naj nas pre-roSi v te n 5am<jspozn'inju: Po tanimo. ljudje, ki politično krilatico 6 ennkosti in bratstvu (jn svobodi ne istovetijo s previleoij ,.izbranih", prominentnih }ja-di, ki mcnijo, da vedrijo in oblačijo.
Nam ponosnim ,,slogašem" ^e ni? treba skrivati ne za ,,advokatski frak" i» ne za ,,farsko kuto", k^r imamo za se-b<5j močno legijo vriih, ]6 hočejo.z de-lorn, ljubč/nijf) in požrtvovalnostio stre-r ti tisto mnogoglavo hidro, ki se zove vsepovsod — ,,kriza".
Mnuli so Velikonočni prazniki: tep-tani, zasramovani, opljuvani Krist, pred katerim poklcka ves svret — je \^stal od' smrti. Ne obupujte! Bratie in sestr-e, na plan! —                                          ,
   X. T. — Maribor:--------.....—
a^      Pot do zralega cilja.
Neustrašeno preko vseh ovir in predsoJkov moramo predvsem dvigniii smisel do dela in odstraniti vse, kar za-stavlja pot do tega cilja.
Hočeš, nočeš: danaŠnja družba [v dolžna storiti vse, da dobi vsak delovni človek delo in za svoje de!o zadostno, človeškemu zivljen[u dostojno plačilo. Nevzdržno je in ne bo se držalo, da kopičijo kapitalisti svoja bogastva na ra-čun delovnih množic, brez katerih u[ gospodarskih dobrin.                          f
Vsaka prva In zadnja delovna moč
mora spoznati in občutiti, da ne dela sa-mo za enega, ki je nad njim, ampalf prav tako zase in za svojo družino.      .; Nečlovečansko je, da se poedini ko-^ pajo v zlatu in drugi pa umirajo od gia-| du in  bede ter svršijo žalosten konec| svojega bednega ž vljen'a po ječah. Eksf-1 sterična sigurnost mora biti jednaka zat* vst, ki delajo in naj je kapitalist, fabri-. ¦kant ali delavec. Delovni čas irrora'K-f ti tako urejen, da osta^e delavcu dovoljf^ časa za odpočitek za družino in za — iz-_obrazbo, ki ni najzadnejši faktor. — Le
fekrat je mogoče, da se dvi^ne narod v celoto prave narodne sloge. Tem, samo-iobšebi razumljivim zahtevam se pi idru-Sijo še ta, ki pravijo, da ima vsak, ki hok če dclati, tudi pravico do deh. — Po-snanjkanje dela in vsakodnevni odpusi delovnih moči so problemi, za katere bi ^moral biti današnji družbi privzgojen čut, odgovorno>ti: Kako zaposliti b?z-poselne? — je to velik problem! —
Ni čudače <5b pomanjkanju vsak-danjega kruha, Če ob joku nedolžnih ©trok in obupanih mater, zabrede brez-poselni oce v položaj, da postane neko>-dsten član clovečanstva tako v svoji m>-selnosti kot v svojih dejanjih! —
Zmaterijalizirana in egoistična je da-našnja družba: Brez srca in duše. Prvo treba vse te nečedne lastno^ti, ki so y posmeh  Slovečanstva,   ki   preprečujejb
vzajemno življenje, odstraniti z revoluci-jo src. Ne z ubijanjern drugih, ampak z ubijanjem vseh nečednih lastnosti v samem sebi ustvarimo novega cloveka, kateremu bo brat dejstvo in solidarnost resnica. Kajti velika je razlika med bo-gatim in siromašnim elovekom, le zdru-žitev vseh teh slojev, le skupnemu na-poru vseh teh ljudi je mogoče doseči so-cijalni napredek, novo, boljšo človeško družbo. —   -                              f
•Vsi, ki trpite, imate v ,,Narodrii Slo .gi" svo|o 'zasčito  -         ^ ,M^
Kmečki pro'etarijat mora k izobrazbi skupai z delavskim, da se svetu enkrat za vse!ej pove: — ,,Brez kmeta in delav-ca ni življenjal'
   Lovopusti v Dravski banovini.
f:      V naslednjem objavljamo važne do-ločbe o lovopustu, kakor sino jih ob-Ijubili v MGospodarskem vestniku" na-še velikonočne Številke. — Da se neka-teri Ijudje, ki v svoji tankočutnosti tudi pH belem dnevu vidijo strahove in zaj-ce v vejah ne bodo razburjali, smo pri-stavili k pristno slovenskim nazivom div-jačine v oklepaju tudi nemške izraze. Ta ko bo ustreženo vsem članom zelene -bratovščine, ki k /sreči ne poznajo vec naVodnostnih zbadanj, ker so — sloga-ŠL — "Sedaj pa sledi uradni dd, ki bo za vse lovce trajne vrednosti. Poleg i-mena divjačine je doba, v kateri je do-voljeno Isto streljati. 1 ozjrog (Ste!::b:>c':! kize1. o:! 1. dn ?/l Xi. — K^orog (Sieinbock) k:>za, celo ;leto zaščitena.  —  Muflofi  (Wildschaf) oven,   od   1. <Jo 30.  XI.  —  Muflon {Wildschaf) ovca, uživa celo leto var-stvo. — Jelen (Edelhirseh, Hirsch), od 1. Vlll. do LL I. - Košuta ^Hirschkuh, tiindin), od 1. XI. do 16.1. - Damjak "(Damhirsch), od 1. VII. do 11. — Dam-iak košuta, od ,1. Vlil. doIBI. -"Sr-njak (Rehbock, Spiessbock), od' 3tf.1V. do 1. XII. — Srna (Reh, Rehgeiss), od l.X. do l.XII. - Dfvji kozel (Gams-b<5ck),od 1. VIII. do 1.1. — Divja koza skalna koza,  od -1.1X. 'do  16. XII. — Zajec (Feldhase), od 16. IX. do 16.1. -Divji petelin (Auerhahn), od 31.111. do 1.V1. - Rusevec (Birkhuhn), od 31.111, do 16 V|. — Divja kokoš velika [Auer-
lenne), ima ce!o leto zaščito — Divja kokoš  mala   (Birk,   Schildhenne),   tudi zaščitena — Jereb (Haselhuhn), 16. Vlll. do 1. XII. — Kotorna (Steinhuhn), od 31.V111. do 1.1. - Fasan (Fasan), od 31.VH1. do p.L - Dropija, velika in rnala (Trappe), od 31. Vlll. do 16. XII. -Poljska jerebica (Rebhuhn), od 31.V1H. do 16. XII. — Divja raca (Stockente), divja gos (Graugans), divji golob (Fe!d-taube),   grlica   (Turteltaube),   močvirn. (Sumpfvogel),  vodne  ptice  vseh  vrst. Ta kategorija divjačine je zaščitena od 1-111. do lf5. junija. In se sme streljati od 1<3. VL do 1. 111. - Kljunač (Langschna-bel, Schnepfe) vseh vrst, od 15. VI. do 10. W.   —   Prepeiica   (\Vachtel),   koec (\Vachelkonig, Ralle) se smejo strelja-ti od  16. XI do 31. VII. ~ Kozorogi, mufloni,  jeleni  in  košute,  damjaki  in košute, divji kozli in divje koze se sme-jo streljati v označenem času vobče, a srnjaki in srne do 3:). septembra sanio s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati  v  njihovem   pr-vem Ietu    •                        '  .
•Do uveljavljetija posebnega zakona z'a zaščito ptic so zaščitene s tem zako nom: ptice — pevke vse za poljedel-stvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice, kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči.
Spisek teh ptlc se objavi z bano-vinslo uredbo. Loviti te ptice dovoliu-je izjemno ban.
   Dopisi.
1 -PTUJ. — (Opozorilo kmetovalcem' iz Dravske banovine!) V naši božični številki smo na podlagi poročil iz ino-zemskih listov poročali o nereelnem po-. slovanju v trgovini s sadjem. Po točnih informacijah ter v inleresu oskodovanih smo imenovali polno ime g. Antona H a b e r m a n a, ki je naperil na nas to/-bo po tiskovnem zakonu. Ker ni dobil v Piuju med številnimi gg. odvetniki no-benega zastopnika, se je obrnil v Mari-bor, kjer je poveril svojo zadevo neke-mu gospodu. Naš urednik je medtem pribavil dovolj dokaznega materijala za svoje trditve in navedel najmanj 20 u-glednih prič, ki potrjujejo naše trdiS ve. Pozivamo vse kmetovalce širom ba-novine, da nam javijo čimprej, v kolikor so bi!i v zadnji s:idni sczoni oškodovani po imenovani osebi, ki ni upravičena, da bi si lastila ime in na^Iov ,,trgovca".
—  Ponovno naglašamo, di nam ]e edi-no do tega, dx s vsemi šibami udarjen kmet ne postane zopet žrtev raznih špe-kulantov v prihodnji sadni sezoni po pravilu: ,,Skraja se srčno upri, sicer |e zdravi'o prepozno, ko že zastarano zlo zjeda človeku srce"- . , . —
ORMOŽ. — ^(Razne vesti) - C!a-nek v zadnji številki ,,Narodne Sloge"
—  P o g 1 e d 20 1. e t n a z a j — \2 našel vsepovscd pnznanje. Mnogo še živečih ude!ežencev omenjene parade z zado-voljstvom bere take spomine iz ,,tistih boljših časov'. — Obljubljeno nam je; da bomo lahko prinesli po^is pohoda hnatskih   in   Ijut&merskili   Sckolov  v takratni ,,Friedau". Bilo je menda leta 1907. Vsi očividci se naprošajo, danarn pošljejo tozadevne točne informacije, da j osvežimo žalostne spomine na siizenj- I stvo tislih dni! — Nadalje prosimo za I letnico, kdaj je avstrijski žandar Hans Krischan spoznal v slovenski pesmi — itaijansko, vsledčesar je moral takrafni vojak na dopustu g. Canjko takoj pre-kiniti s\ oj dopust. Zgodilo se je to v se-danji ,,Kletarski". Za brezobziren regi-ster starih grehov je ta ugotovitev brez-pogojno potrebna! —
.   ,,NARODNA SLOGA" svojimzve-stim. Po temeljitem razmišljan[u o ija-ši, v 7. in 8. številki dani obljubi, je ožji konzorcij sklenil osnovati širsi kon-zorcij, v okviru katerega se uvede d r u-žinska samopomoč, kakor je ni-ma še noben časopis v državi. Kdor vplača celoletno naročnino, bo kmaiu zvedel, da ob«ega d-užin^Vo znvarovan-ie (pomoč) ,,Narodne Sloge' 1. Zdrav-niško pomoč v raznih nezgodah in bo leznih, 2. Materinsko pomoč v slučaju poroda v družini. 3. ^lezgodna odškod-nina za nesrečo pri domači živini. 4. Po moč v slučaju požara in drugih gospo-d^rskih nezgod. 5. Borba proti brezpo-selnosti s posredovanjem za možnost službe s tem, da bomo brezposelne ali reducirane  naročnike  priporocili  delo-dajalcem in borzi dela. Pozneje se uved« po, možnosti tudi pomoč za brezposelne v riaznih oblikah in nasvetih. 6. Naročni-kom, ki hočejo stppiti v zakon, bomi dali prispevek k doti oz. vsaj toliko, da bo gpstija plačana in bo ostalo nekaj še za — prve plenice, v katerera Blučafu pa obeča točka 2. §e več. — Toiiko za dan€S. Način, kako se bo ta akcija iz-vedla — pa izveste v kratkem! Zato ^e podvizajte s plačanjem celoletne naroč-niner da  lahko  <?Iovekoljubr*a ustano vk začne.s stvarnim, delom čimprej. Ka-kot znanQ>, jje v načrtu koi zadnji tudi
oddelek za slučaj smrti naročnika. Kdcat si sam ne ve pomagati, mu tudi v te> krizi Bog noče pomagati! Na delo vsl za — sebe!    .                                      *]
TOVERJENIKI  (zaupniki)  za za-varovanje ,,Narodne Sloge" se išreja Pogoji:  Bia  morajo  pismeni, t.j.  po-' polnoma   vešči   slovenskega   jezika   v 'govoru in pisavi in stanovati v kraju»-kjer ^e sedež pošte. Kdor ima zanima--nje za ta possl, naj prečita tozadevnR pozjv med dopi^i na 3. strani in se o- ' sebno   ali   pismeno  javi   naši   upravf čimprej, da sprejme primerna navodi- : la. Stvar ie izredno resna in važna ter predvideva za pridne Ijudi tudi prime-ren   zaslužek.   Predpogoj  je  poštenje in volja do dela. — Zgovorni in pre- : pričeva'no govoreči ljud^e imajo stal-no delo in uspelie! —     "*   ¦     '           \~<
•KLIC LAZARJA iz Jesenic na mi-zo bogatinovo! — Tisoče ljudi strada na Jesenicah. Delavec brez premoženja je zgubil svoj vsakdanji knih. — Tovar-na je zaprla svoje obrate. — Strašno po manjkanje se pričenja. — Razumnemu je dovolj, da uvidi naraščajočo katastro-fo. Kdor hoče in more — naj poraaga! Pomagajte, slogaši složno streti bedo najbednejših!  —     •                            -v
PTUJSKA GORA. - V prhodnj -šievilki priobčimo prav zanimivo pismo o vtisih na romarski poti v Crni gori pri Ptuju. — Kdor se sedaj ob nastopu izletne in tujsko prometne sezone zani-ma za to zgodovinsko važno izletno toč-ko, prejme od naše zaloge piFoti pla-čilu Din 5. v znamkah tozadevno obši-ren p"eg'edni,spT3> katerega rau pošlje-mo pj pošti. —                                  t
DOBRI VOJAK SVEJK, ki j?. dr-
žal v šahu svojega smeha že veiikome-stno publiko — se vprizori v ptujskem mestnem gledalšču v pondejek (praz-nik Marijinega Oznanenja) dne 4. aprila ob,15. (3.<) uri ter v torek, dne 5. aprila ob,8. uri zvečer. Svejkove pustolovščine se bodo odigrale v 1A slikah ter bo reži-}O in inscenadjo vodil g. M i r k o K a u-' kler, a igralsko osobje je vzeto iz rlan-stva društva ,,Zvonček", rigar de-l^vnost na polju diletantske dramatike smo že ponovno omenili. O poteku in uspehu vprizoritve bomo v prihodnjj št^ilki poročali. — Menda ne bo Ptui^-čana pa tudi ne okoličana, ki ne bi ,,\r telt vragpvih časih", ko nas čemerne de-la kriza — za razmeroma malo vstopni-no pregnal svojo slabo voljo za vec dnif
1Predprodayo vstopnic je prevzela irgo* viha kole^ g. Šireea. Natančen v^po^ecl je razvidert iz lepakfl^. —         »
OJRMOŽL — K nam pridejo v nede-Ijo dae 10» aprila t.l. gostovat čhiti Idruštva ,,Zvoncek", .čigar dramski, odsek vprizori ob 15. (3.) uri popoldan v Društvenera domu (,,Kletarska zadru-ga") znano in zanimivo opereto ,,Re-zervistova svatba." Ormožani ste uljudno vabljeni, da pridete mnogo-številno! — Ako bo uspeh zadovoljiv, pridejo isti igralci s kako drugo igro v Ormož. Pridite poslušat lepo spevoigro!
SV. MARKO KI2F. PTUJA. --\l tnariborskih občin v ptujskem sre-7u se glasijo tedenske novice o jposuro •velosti mladine, o pretepih, ubojih in sličnih grdobijah, dočim se dobri mla-dini le -redkokedaj posveca paznost Da spopolnimo to vrzel, bomo v pri-bodnji številki v vspodbudo mnogim občanom objavili poseben članek o delu banovinske kmet nadaljevalne šole pri _.. Marku o vzgoji in izobraževanju rrila-dine na tem zavodu ter o izredno lepih uspehih vodstva na gospodarskem, kul-turnem, ztlravstvenem in socijalnem "po Iju. Na članek, ki je trajnega pomena za vse bivše posetnike te šole, kakor tudi" za naraščaj iste opozarjamo že danes in ,pr0imo pravočasrfb novih naročnikov. Vodstvo Šole bo prejelo več izvodov. —
L        ' VSEM SOTRUDNIKOM :
¦     Mnogo dopisov, člankov in drugih
nrispevkov smo morali odložiti za pri-
odnjič. Tudi velezanimiv <,čukov par-
iament" haj potrpi, ker še ni prišel čas
njegovega zasedanja. — Več tvarine pa
je romalo v koš in celo og^lase smo mo-
rafi skrčiti ,,Meh za sraeh" bo prihod-
njič bolj pester. Zato vsein: Potrpljen-
]e! Delajte za.NS v tem smislu, da vsak zvesti pridobi vsaj enega novega na-rocnika, ki bo plačal. —
PTUJ. — Proslava 10-letnice Glas-bčhe Matice, ki ss vrsi v nedelja, dne 3. t.m. obeta biti po dosedanjem zani-manju kulturna manifestacija prvegi re-da. Prirediteljem, ki so s svojo misi.o sigurni moralnega uspeha želi vsak tu-di gmoten uspeh širokozasnovane pri-reditve, o katere poteku bomo v prihod-nji Številki poročali. —
MARIBOR. — (Kako se v mestfiem elekiričnem podjetju rešuje problem kri-ze? — Svarilo clrugim podjetjem, kako se delati ne sme!) — O tem vprašanju smo z ozirom na naso strogo in od ni-kogar neodvisno kritičnost dobili never-jetno mnogo dop'sov. Budno smo pre-motnli vse pritožbe in ugotovili n e-pfistransko sledeee prav čudne stvari, ki tvonjo prav toplo podlago za razširjenje zločeste krize: 1.) Ravnatelj sam, drugače vpc^tevan šolnik v poko-ju sam priznava, da ima o elektriki samo takrat pozitiven pojm, kadar ga strese kaka nezavarovana žica, dočim so elek-troinženerji — brezposelni. Ne zavida-mo g. ravnate3ju ministerskega honorar-ja, katerega prejema poleg prostega sta-novanja in pokojnine, ampak želimo pra-vičnost na vse strani. 2 ) Inkasanti in ne-kateri uradniki so vpokojenei m hišni po=es!niki; imajo trikrat preveč za-to, 'da imajo drugi p e t k r a t premalo dohodkov. 3.) Imen ne bomo imenovali, ker so znana ne-le vsem uslužbencern in magistratu, a-mpak celemu mestu, k\ se čudi, kako se rešuje ta Mprekvata" kri-za! — 4.) Ugatavljamo, da je vse to, kar smo ugotovili posledica starega par-tizanskega protekcijcnizma! Takih mi-Ijencev pa jc kar veliko. 5.) Za p o s 1 o-v o d j e takih velevažnih podjetij spa-dajo elektroinženerji in zato se cela jav-nost Čudi, da je napr. strokovniak g. Tičar zapostavljen \n se uporablja sa-mo za — komisije. Narobe svet! G) V pisarnah je mnogo preveč Ijudi, ki o e-lektriki niti pojma nimajo, za 8elo pa je prema'o moči. — Delavci ss spomi::ja-jo g. K.) j žar j a, ki je imel 21 n'ih ved-no srce. a ie bil radi raznih Tvrtizanslcih
intrig od podjet;a;— ^odžagan". — Pii-cakujemo krepkega odgo\ora na naše stvarne ugotovitvel —
PTUJSKA MESTNA hran Inici sl.-vi leto^ 70-letnicj svojcga ob toja i.i plo-donosnega dela. 2al je tudi ta zavod o-pleten z mrežami go p darske krize, ka-terih težkoč pa ni zakrivilo sedanje vod-stvo, ampak oni brihtneži, ki so Mestni hranilnici v s.ojem velikera avshiskem patriotizmu naprtili vojna posojla, ki so porazen udarec za likvidnost zavoda. Seveda so ti ljudje razurneli pravočasno umakniti svoje pete in žepe, kar je glav-no. Sicer pa bi bilo ze!o zani'nivo vede-ti, kakose j,e zavod razviial od leta 18 ;2. dalje do dmes, kar bi bilo za naše na-rodno gos[o:'a stvt) zgodo\'insko vr.ž-no in zaniinivo. Druge občinske odn. mestne hran inice napr. tisto m'ada g r-njeradgonska, stara marib)rska, ki je utrpe'a marsikako nepotrebno zgubo, varaždinska in druge se ne sramujeo dati javnosti svo;e bilance z objavami v časopisju svojega oko na. — Ob pru-ki tako starega Častitljivega jubileja bi pač Wo umestno, da se t^ delo opiše in je verjetno, da bodo to častiro na'ogo izvršili oni, kateri še danes niso zlez-li iz črno žolte salamondrove kože, za-to uzivajo hva!ežno naklonjenost tega zavoda, po geslu ,,Svo>i k svojm" — Na mnoga ;leta! —     .                          »
   Tipografski vajenec
učenec za tiskarsko obrt)  se  sprejrne1
akoj pod sledečimi pogoji: I.Zahteva
e  nadarjenost,   tnarijivost,   poslusnost
in veselje do 'dela. 2. Z odličnjm uspe-
hom Idovršena meščanska šola, a!i vsaj
8 razredi gimnazije. C. biti ne sme sta-
rejsi od 1j let. Na oglas se opozarjajo
pošteni stariši, ki želijo svojeniu otroku«
^po bodočnost. Reflektanti naj se oseb-
o predstavija v spremstvu svojih rocii-
eljev pri hačelstvu ,.PtUjsl;e tiskarne".
   Gospodarski vestnik.
(Urejuje Konrad 2nuderl — Maribor.)
PoaEor prcd goIfEifžvimi agenti!
•Dobi'i smo že celo vrsto pritožb, da se po deželi khtijo raznl gosposki nepridipravi, ki sicer razkazujejo lepo slovensko pisano in bogato i'u-strirano knjigo ,,D o m a č i ž i v i n o zdravnik". Mnogo nzumnih kme-tov je to knjigo, katero je bije izdala MUmetniška propaganda" v Loki pri Zidanem mostu naroči^o in plača-o 25 odst kupnine kot aro. Naslovniki oz. naročniki pa so n o n 0 v z e t i u oreie'i
manjvredne, v Kemč^i tiskane nemške krijige aii pa neke lirvaške ;,špelie''; samo slovenske knjge, kakor <e bi-la naročena, ni bilo od — nikoJer. Kot ^dpošiljaielj z:\ knjige, ki so namesto iz "7-idanega mosta prispele iz Zagreba je bil zapisan neki Andrej Gojnik, Pliv-ska ulici 3 — Zagreb. —
Kdorkoli naših prijateljev je postal žrtev opisan^ prevare. naj to javi našc-mti urednštvu. Ou iz,r. pozivti se nam. zdi vredno povdari:i? di je solidna ,,U-me!n:ška propaganda" v Loki pi Zida-njm mostu najbrž posta'a žrtev brezve-striih sleparskih agentov. Tovariši, bo-dite previdni! —.                                 \.
Tako rešuje kapHal krizo«
(Ci!ad v rdeže!i — zivih pdžgana)   r
V B a 11 i š k e m m o r j u 'je ' bilo 3000 bušlov' pogreznjenih v morje, ksr posestniki niso pristalj ni znižane cene.
V   Ameriki so uničiii -1 milijone bal bombaža, ker je dobra letina ogrbžab k znižanim cenam. — V Ne\vyorku sc je J(J(J.OO) galonov mleka izlilo v reke^ samo zato, da se je cena mjeku obdr-ža!a na višini. Uničenje mleka je pov-zročilo h koncu tako škodo, da ss je vodja   zdravstvenega   urada   v   državi Newyork proti temu uprl, ker so vse ri-bt v reki poginile. — V Kaliforniji je bi!o 120 vagonov zelja uničenega, rav-no tako razi.čnega sadja. — Ameriška vlada je pokupila toliko žit-Ji, da ioiao brezpojelni 3 leta za piehrano dovolj ži-ta; to pa zab, di sz m znižajj cene.
V  B r a z i 1 i j i se je zgradila nalašč po-sebna železnica zato, da se vozi na kraj zažiganja, kateri me-i kilometerske dol-žine — k a v a. Kar se je pa ne zažge, se jo vozi do morja, kjer se jo pogreza \f mofje. (Kavo zmeša-o sterom, da bolj gori).  —   Iz iste države  poroča  voj-a zdravsivTenega    urada    g.    E.    Penna: 3O,00O.COJ J.udi  umre pi nas počasnc smrti.1. .    — fTe grozne številke smo posneli iz raznih časopiscv iz vseh de'ov sveta. Čerrm.je treba vspričo takih doka-zov še govoričiti o raznih konferencah diplomafov, ki pri po!ni mizi in ob sam-pahjcu rešu;e]o btodo, katere nikdar na svoji koži okusili niso? —
— Agricola. —
   A Stražar:         "________ [_^
Zatajeni sin.
'        Pripovest iz časa ttačanstvu.
(15. nadaljevanje.)          {    {
O s m o p o g I a v j e.                f i
W~             -7.z pnro no'v-.  ko )"- b;fa
^'         Angelica vgroznl grajski jeci,
&         ji je grajski pastir Anžek govo-
"T          »1 skozi  zamrezeno  okence:
W      ,,Angelica  bodi   pripravljena,
^s^^      še nocoj  boš  rešena!.'. .
Kakor blisk se je hitro raznesla no-vlca^ kaka smrt je doletela ,,grbastega Lukeža". O tem je kajpak tudi zvedel ^ožeški graščak. Zelo nemiren je postal >i> (Crugi -jiovici: Da bo njemu tako o-sgvraženi Peterček postal Reberski gra;-ski zet. Se hujse ga pa ]e vznevoljilo, da bo povrhu tega še njegova tlačanka Zlatarjeva Angelica v kratkem — graj-?ka gospa!                                    •      [
•Razumljivo ]e, da graščak ob sp<>-minu na vse. to niti spati ni mogel.'—
Mrzlq, jesensko pktobersko jutro je biio, ko sta sta rožeški grašcak in n]e-gov oskrbnik skupno na lov. Nekaj časa sta hodila kar molče, to tišino jfe naen-krat prekini!a nasljedna popevka:      ;
, Jmela, imela sem vrtec lep... s    Z drobnim rož'cam zasajen — ~         pa jih nimam noben'matrgat. Očka jn* mam'ca so prestari — bratci jn' sestrice premladi,; Ie teb' ga bo.n dava fant č mo:, 1                 ker s'mi prihranu krancelj svo:,
oj ta deviški krancelj — moj!'
G;a'čak in oskrbnik sta kajpak po petju takoj spoznala znancga godca Dr-nulčka.
Graščak je postal kar hipoma izred-no dobre volje; objela ga je izborna misel, katero je povedal oskrbniku:
,,VeŠ kaj, pojdiva proti' Drnulčku, jaz bi rad nekaj zvedel od njega." 1.   .Pa.sta cdšla proti smeri!            (
f                      f^p^p;            ''     f ¦
A 'Godcu Drnulčku ni bilo srečanje š fema dvema nič kafpo volji, a ni smfcf tega Očito pokazati. '4 Ko pa ga je rožeški graščak začel lzpraševati: ,Je-li bo res v kratkem svat-ba na rebersketn! gradu, pa o Peterčku in AngeTici, tedaj je zviti- možiček takoj vedel, kam1 pes taco moli", zato je tudib tem smislu govoril: Da mu je sicer ne-kaj znano o terrr, kar je slišal od ljudi, a veČ pa ne ve. —
iGraščak pa ni bil s takim bdgovo-rom zadovoljen;. nekoliko je pomisli!,
a nato sladko priliznjeno začel:
,,Vestt vi Drnulček, lepo placilo do-bite od — mene, če mi pridete povedat, kdaj bo li svatba na reberskem gradu?" Drriulček je ka-pak vse obljubil, to pa samo zato, da se je hitreje odkrižal njemu obeh  neljubih  prišlecev.
Razšli so se vsak na svojo plat. Ko je bil Drnulček že daleč proč od obeh, p^a je sam med sabo gc\xri!: ,,Od rožcš-kega grasčaka že ne maram nobenega plačila, pa tudi nobene usluge mu ne bom delal; — kajti obesen bi še ne bil rad, kot je bil Luke? . . .
¦:  - ¦                                                 ^     -         : '   :       [¦.
Zamanj je rožeški graščak pričako-val Drnulčkovega čbvestila. Ker mo-žička Ie ni bilo na izpregled, je vse po-drobnosti zvedel po drugem potu. Vec noči je premišljeval, kako bi na vsaki tia-čin uničil Peterčkovo in Angeličino sre-čo. Naposled se je vendar odločil: Na skrivaj mo^a ugrabiti Angelico; — -Tcajtf fočito se, rri upaF, ker se je bal rokov-njaške osveta Toda kje in kako?. .
Pa tudi to je izvedel graščak! Oskr-bnik jfe izvohal, da hodi Angeliča več-krat bbiskbvat jfivojo bolno teto v"o-bljižju Moravč. Pot db te tete pa"je vbdi-la tudi nekaj časa skozi mali goždic:
Več^dni^ta toraj oskrt>rii^:pra §e en grajski hlapec optezovala v tem goz-
diču na Angelico, naposled sta jo pa  ' vehdar zalotila! —
Že v mraku se je Ange!ica nekega hladnega poznega iesenskegavečeja vra-čala pp tej samotni poti proti domu. Sa-rha ni vedela, zakaj Je bila ta večer tafctf razburjena; neki cudeh mraz jo j€ snre-letaval ...                                ¦         ...
Skoraj polovico švoje poti je že pre-ho^:'a, kar'S? izieia¦¦ 1 pij?\"'{i p-ccf njo d.a čudno našeml ena možakarja'.
Deklelrikne od groze; pa se prar surovo oglasi oskrbnik, katerega paAn-geL'ca ni spozna!a:                                  ¦'<
,,Ha, ha, fi grajska nevestica! Sedaj sLpa * naši^ ^kah, ako le malo žakn-čiš, — ti za vedno zaveževa tvoj kljun-ček — alo, hodi z nama!" ;                           *^                   .
Skoraj brez misli iri pol nezavestna . ie kakor v groznih sanjah hodila sama 'do smrti preplašcria uboga deklfca zo-  " bema graščinskima  tolovajema'. .'....•
,,Kdo feta, "kaj ji vqndar hočeta in kam ]o tirata?" Podzavestho se je tako po\prašiev:aTa.
Hocfila je tako Angelica dobre po! ure, ko je |>red šebo] zagledala -a\t\ takp strahotfe^ rpžeski ghid. Bila je tako) .n^ ...!.' jasnenif .'". . Uboga sirota se je od ^tra-  ; hu ses|d1|L itatla; a suroveža sfa jo *tr<3o ^ pcJg^aTrfe¦ in 'skoraj neš'apr6tigradu.7.u (Dalje prihodnjič.)           •     ;
U i mit na tajiZia tro!
•D v scdar.jem ie/kem easu omogo čimo tudi manj premožnim dobavo do-bre knjige, ki je v nastopajoči tujsko prometni sezoni prav dober pnro^nik /a izlele in /godovinski /bornik podat-kov iepe izl-etne točke v ptujskem okra-ju, razpošiljamo proti po^Pjatvi zneska Din 5. v .znamkah za vsakega Ijubitelja (¦omač h /namenitosti prav /ar.imivo knjvJco, dokler traja zaloga!
--: Uprava lista. —
Mali    oglasi
L|ubite!|cm slovenskc pesmi!
•Naš soirudnik znani slovenski pes-niK — učitelj Anton Mohor ima še ne-kaj svoje zbirke ,,Pesmi" v zalogi. Splošna kritika o tej knjigi, ki ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici je ze-lo Ugodna. Opozarjamo Ha njo vse pes-nikove kolega, društvene Knjižnice irt-zasebnike. Lična obsežna knjiga stane Din 2").- \x\ se naroča bodisi naravnost pri avtorju učitelju A. Mohorju, v Ala-riboru — Maistrova \x\. 18 ali pa pri upravi   ,,Narodne  S'oge"  v  Piuju.   —
POLTOVORM AVTO
tipe FIAT, novejše f:namke z moder-nim 1-comfcrtom. zelo dobrb ohranjen, porabljiv tudi kot zaprto luksuzno vo-zilo, pripravno za potnike trgovske stro-ke, izvrstne funkcije ee pod roko prav po ceni proda.       j     ;:_::„ ._ •
¦   Ponudbe Je poslati na upravo lista pod šifro MFIAT".
Žcnsko drokolo
sc kupi pod rokol Vprašati v Upra-vi lista.
Posircžoica
poštena, ¦delavna m vestna želi zapos-lenja 3 do 4 ure dnevno pri kaki o-bitelji, uradu, trgovini a!i kjerkoli. -} Ponudbe na upravo lista pod ,,Pošk> na   in  zanesljiva."   ¦—                          ;
Tekinska preproga
(izviren kavkaski ročni izdelek) v veli-kosti 3.50-2.50 m se pod roko ugod-no proda. Naslov v Upravi lista.
• Ako res ne najdete za svx>j okus primerne zaloge manufakturnega fala-ga doma in ,,morate" v tujino,vsta-vite se v Mariboru! — S tem si bode-te prihranili stroške za. potni list. it* leznico \n razočaranje ter frodete vt sedanjih težkih ^asih pocenf kupili   n a j b o 1 j š e   blag«o  le  v
Avtobusna postaja laribor- mesto-okolka - Ptui
Frajlice, ki hočete bonbonc, enako fantje, ki dišijo Vam klobase, paziične še dobrote te in one — dobite vse primerno krizi Vaše kase,-odhod Vam brige naj ne deia,-
Ussar pač bogito res ima zalogo soiidnega blaga za mesta, sela,-saj ima izbero po okusu mnogo, ako si pozabil v mestu kupiti še kaj, rad vsakemu prodam po žeiji noarsikaj!
Sp^orsjska trgovina in deSikEtese vseh vrsl
Uk postaj.ilišča vseli mestnih in dežeiskih avtobusov pod  ,,Vefiko kavarno'
ob Državnem mostu.
!     o hrm v 1 praiiiereji!
Ceno pra^ičcra odločuje:
Prcvidna roia,   t. j..   da   se zrcdljo in ne obolijo!
i'.>   cinsc/otc.   ako ¦ doflonote k krmi
v>aj    rlvakrat    tcdcnsko    ohlastvcno
proizkiišcni
^MASTELIN'
Li sc dohi v vhcIi ir«'ovinali po
Din 3'— in 6*—. Kjor tvja v/i, pi^ite na »¦lavno zalogo A. KOSEt   —  Maribor,   Tczno.
V I*ii2ju   sc dol)i   ,,Masteliii"