Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 17. V Ljubljani, 15. septembra 1891. Letnik IV.
Hranitev odrezanega grozdja.
Georg« AVard, slavnoznani angleški pridelovalec; namiznega grozdja, izumil je napravo, s katero se hrani odrezano grozdje na priprost, a vender izvrsten način. V ta namen služijo primerna korita. Korita so podolgasta, preko 45 cjm dolga, iz posteklenjene gline, zato so snažna, po ceni in trpežna. Izdelujejo pa se enotna in dvojna. Enotna se pritrdijo spodobnimi železi na steno (glej podobi 39. in 40.), dvojna se pa postavijo na stojala (glej podobi 41. in 42 ). Način pritrditve in porabe teh korit je najbolje razviden iz povečano risanih podob 40. in 42.
Na teh dveh podobah se vidi, da imajo enotna kakor tudi dvojna korita znotraj podstavke.
Poganjek, ki nosi grozd, mora se odrezati toliko dolg, da grozd visi čez korito, spodnji del poganjka pa sega pod podstavek. Privezovati ni treba grozdov, ker vsled svoje teže ostanejo v tej legi. Na ta priprosti način se pi ihrani mnogo dela in truda. Grozdi vise v naravni legi, za korito pa se ni bati, da bi se prevrnilo.
Tudi ni potrebno imeti skrbi, če je spodnji konec grozdja v vodi, dasi ni potrebno korita do vrha
1 vodo napolniti. Korito pa se napolni z vodo, ne da bi grozde kaj premaknili, in vsak grozd se mora z največo lahkoto sneti in zopet nazaj položiti. Imenovani AATard, ki v kurjenih steklenih hišah prideluje grozdje za Londonsko tržišče, hrani
66
na ta način od meseca januvarija do pričetka meseca aprila 400 % grozdja. Mnogo vinarjev, ki se tudi pečajo z pridelovanjem namiznega grozdja, posnemajo Warda in vsi se izražajo o popisani napravi prav povoljno.
Korita se ne denejo eno tik drugega, ampak kakor kažeta podobi 39. in 41., postavijo se po kakih 18 cjm, narazen. Skupaj postaviti korita bi i tako nič ne hasnilo, ker bi bilo potem grozdje pregosto postavljeno
Taka korita lahko naredi vsak lončar, zato je lahko poskusiti, kako se hrani grozdje na popisani način.
Cvetlice na šolskem vrtu.
Število vrtnih cvetlic je neizmerno; zaradi tega je težko pogoditi prave vrste cvetic, katere naj sadimo na šolskem vrtu. V tem pogledu je vsakako najboljše, da odberemo malo, a dobrih vrst, in to onih, katerih ni težko dobiti in katere se laho oskrbujejo.
Ako ima učitelj na svojem domačem ali šolskem vrtu kako lopo, potem je najboljše, da jo obsadi s severne strani z bršljanom, z drugih strani po z divjo trto vrste „clematis hvbrida splendens'1. Isto tako je dobro, ostale strani olepšati s kako vzpenjasto rožo ali z rastlino „glycine chinensis“.
Ako je zraven take lope še kaj prostora proti severu ali proti severovzhodu, naredi se mala, poluokrogla gredica, na kateri kaj dobro pristoje razne vrste praproti, ki so lepe rastline ter učitelju služijo tudi za botaniški pouk.
Na vsakem šolskem vrtu je treba, da je sredi križpota kaka okrogla gredica, s cvetlicami zasajena. Na te gredice se morajo zasaditi take rastline, ki cveto vse leto, t. j. kadar ena odcvete, razcvita se uže druga. Tako se na pr. odbero za pomladanjsko cvetje nastopne rastline:
Zvončki (galanthus nivalis), norice (leucojum vernum), morska čebulica (scilla bifolia), tuli pa (tulipa gesneriana), ovčica (narcissus poeticus), žafran (crocus vernus), mačeha (viola tricolor), črni tal o g (helleborus niger), višnjevi jetrnik (anemone hepatica).
Za poletno dobo so prikladne te le cvetice: lčože, geranije, lovko j e, klinčki, bal za mi ne, astre in fuksije.
Za obrobek cvetičnim gredam so primerne: Zimzelen, lobelija, piretrum i. t. d.
Osobito lepa skupina poletnih cvetic je ta le: Sredi gredice se zasadi s koča k (ricinus communis) ki pri nas 2 metra visok vzraste in dela lepe cvete. Okoli njega se nasadi indijski trst (canna indica), ki spada med najlepše okrasne rastline, in okoli njega zopet lepotna rastlina „pennisetium longistylum“.
Izmed rož so prav hvaležne mesečne rože (rosa semperflorens), ker so vrlo lepe ter cveto celo leto.
Tudi žlahtne rože v skupinah so posebno lepe. No takih rož tudi ni težko dobiti učitelju, in to prav ceno. Priskrbimo si šipka (divje rože), ki pri nas raste po gozdih, presadimo ga na vrt in tam pocepimo ali okulujemo. Cepičev lepih žlahtnih rož ni težko dobiti.
Na šolskem vrtu ne bi smelo nikdar mankati solnčnice (helianthus annus), a to ne zbog njene lepote, nego zaradi njenega oljnatega semena, ki je pticam osobito sladka hrana.
To res ni velika izber cvetic, a so tiste vrste, ki se najlaže dobe ter lepšajo šolski vrt. Taki vrtni okrasi blažijo šolsko mladino, vzbujajo jej čut za lepoto in ukus ter tako prinašajo mnogo duševne koristi
Jos. C—č v „Skolskem vrtu“.
6?
( -
Kako si oskrbimo med letom malih trt v loncih ali drugih posodah za razstavo ali za olepšavo.
Marcija ali začetkom aprila izberimo med ne prestarimi trtami, ki obetajo bogat zarod, trto (maternico ali deblo), odvežimo jo od podpor, odgrebimo jej zemljo do nad korenin, nagnimo jo proti zemlji in jo z vrhom, oziroma s sadnim lesom in z delom dve ali več let starega lesa denimo v precej obširno in okoli 35 cm globoko jamo, prav kakor bi trto grebeničali
Na dnu te jame pritrdimo stari les in okoli nje srede ga upognimo navzgor tako, da ga bo stalo kacili 10 centimetrov navpično in da bo enako navpično stal tudi sadni les (glava) tega leta; to glavo preteknimo skozi cvetlični lonec, ki naj bo 20 do 25 širok in malo bolj globok in kateremu luknjo na dnu toliko razširimo, da se popje vanjo ne zadene in da se stari les lahko pretakne; lonec tako dolgo pomikajmo navzdol, dokler bo v njem 7 ali 8 cjm dve leti starega lesa; na tistem mestu, kjer iz njega raste lanska sadonosna glava, naredimo obročno zarezo in z ostrim nožem odstranimo lub okoli in okoli v obliki prstana za 2 ali 3	na široko Ta zareza ima namen, da se brže naredi žulj, iz
kojega pahne v kratkem vse polno koreninic, katere živo obranijo mlado trto, kadar jo odrežež od materinega debla. Oe na nekaterih mestih odrgnemo lub, posebno pa blizu tistih popkov, kateri ostanejo v lonci pod zemljo, pospešimo tudi s tem, da izpahne mnogo koreninic, po katerih bo dobivala trta živeža.
Lonec je napolniti z dobro zemljo; nekoliko ilovnata naj bo, da se prenaglo ne posuši: potem se zravnajo tla in se zopet zagrne trta nad koreninami. Trtno glavo, katera moli iz lonca, treba usločiti kolikor mogoče proti tlom, in priveže naj se h količu, kateri je vtaknen v lonec, in pa še k drugemu, ki je v primerni daljavi vtaknen v tla. Da je glava tako upoguena, to pouspešuje plodovitost tistih popkov, ki stoje neposrednje nad loncem. Med raščo naj se opravijo navadna obrezovanja vilic in jalovega omlaja. da bo trta pravilno rodila in da se grozdi lepo razvijo.
Po leti je za to skrbeti, da se ohrani zemlji v lonci nekoliko vlage, a nikakor ne preveč zalivati je; s tem bi se le pospešila plesnoba po koreninah, in vsled tega bi trta poginila.
Ko se kak mesec poprej, predno preneseulo trto, prepričamo, da ima zadosti koreninic, naredimo prvo zarezo v les neposrednje pod loncem, a nož naj ne segue globoče v les, nego za tretjino trtne debelosti. Deset dni pozneje zarežimo trto še za eno tretjino naprej in slednjič odrežimo mladico, prav predno jo prenesemo na svoje mesto, popolnoma od materinega stebla.
Ves ta čas in pozneje skrbimo za to, da obranimo take v lonci posajene trte s slamnatimi odejami (štorjami) ali drugače, pripekajočega solnca, da listi preveč ne izhlape, česar bi odrezano steblo s svojimi koreninicami ne moglo dobro nadomestiti.
Usločeni letni les lahko odrežemo po cvet j t ter pustimo na glavi samo dve ali tri sadonosne mladike, katere bodo s svojimi pravilno razvitimi grozdi in s svojimi listi prilika natančnim ampelografskim (trtopisnim) študijam, poleg tega pa tudi očem prav prijetna paša. Na ta način dobivajo na Nemškem sadonosne trte v loncih, katere so mizam najlepši kras, kakeršnega si človek more želeti.
Da si priskrbimo prav gotovo od vsake posamezne trtne vrste pravilno razvitih sadonosnih komadov, napravimo po popisanem načinu z vsako vrsto več takih presadov ter izberimo slednjič za razstavo tiste, kateri se najbolje posrečijo. Taki presadi so vsakemu, kdor jih želi videti, na ogled pri c. kr. poskušališči za svi-larstvo in vinarstvo v Gorici.	J. Bolle v „Gosp. listu11.
- 68
Šolski otroci naj se uče gojiti cvetice.
Kraljeva vlada v Diis3eldorfu je razposlala okrožnim šolskim nadzornikom naslednjo okrožnico:
„Oziraje se na dotično določbo z dne 3. aprila 1	1., opozarjamo gospode
okrožne in mestne šolske nadzornike, naj delujejo na to, da učitelji in učiteljice njih okrajev navajajo otroke, da bodo gojili cvetice, ker tako gojenje blaži otročja srca. Učitelji in učiteljice naj se podrobno razgovarjajo o tej stvari pri kaki bližnji konferenciji.
Opozarjamo na to, da ima šola marsikatero sredstvo, da navaja učence in učenke cvetice gojiti. Tako lahko učitelji in učiteljice goje po šolskih sobah rastline v loncih, otroci pa jim pomagajo
Priporočamo nadalje, da se po šolskih dvoriščih na primernih mestih napravijo grede, katere naj otroci oskrbujejo po navodilu učiteljev in učiteljic, če učitelji in učiteljice dajo semtertja otrokom sadik in semen od rastlin, katere so sami vzgojili, bodo s tem tudi vzbudili veselje do gojenja rastlin
Nadalje bodo učitelji in učiteljice tudi pri prirodoznanskem pouku, ki se po leti bavi z rastlinstvom, otroke viših razredov učili, kako naj se goje in pomno-žujejo rastline v loncih.
Koder so vrtnarska društva, priporočati je učiteljem, da ž njimi stopijo v zvezo in na to delajo, da bi ta družtva dajala otrokom rastlin. Otroci bi potem rastline vzgajali in bi dobili veselje do cvetic1*.
Šolski nadzorniki so dobili od kralj, vlade tudi nalog, da poročajo, kako je s to stvarjo po posamičnih nadzorovalnih okrajih.
Vrtnarske raznoterosti.
Najboljši gnoj za šparglje je živalski gnoj Na Brunšvinskem, kjer največ špargljev pridelujejo, gnoje njive za šparglje trikrat in vsakokrat porabijo 256 meterskih centov živinskega gnoja za hektar. Če se pa hoče tudi gnojiti z umetnim gnojem, vzame se 2 meterska centa žveplenokislega kalija, 2 raeterska centa čilskega solitra in 10 meterskih centov laporja. Ta umetni gnoj se le slabo podkoplje.
Jame za drevesa. Napačno ni kopati velikih jam, pač pa je napačno, da jih nekateri napolnijo le z vrtno prstjo in kompostom. S tem hočejo še posebno ustreči drevesom. V takih tleh sadna drevesa rasto dve ali tri leta jako hitro, potem se pa ustavi rast, ker so razvajene korenine dorasle do slabše zemlje, v kateri si ne morejo pomagati Vrtna zemlja in kompost naj se primešata le drugi prsti za zboljšanje, ne smejo se pa ž njima jame napolniti, ker to drevesom le škoduje.
Vijolice, če hočeš imeti vijolice na vrtu, ne da bi imel dosti dela ž njimi, je najboljša naša navadna vijolica. Uspeva povsod, po trati, pod grmi, posebno če ima malo sence. Najmanj truda pa imaš ž njeno setvijo. Kar posej seme, kjer hočeš vijolice imeti. Sej seme jeseni ali pa pozno po leti in glej drugo pomlad, da rastlin ne poškoduješ pri okopavanji in pletvi.
Proti kumarnim hroščem priporoča se kot dobro sredstvo, če se rastline poškrope z vodo, v kateri so se raztopili kurjaki. V 5 litrov vode deni funt kur-jakov, ta zmes naj potem mirno stoji štiriindvajset ur, potem pa polivaj rastline s to gnojnico.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.