» PHIHOHSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^VI ■ Štev. 128 (1816) Prispevajte za Kulturni dom TRST, petek 1. junija 1951 Cena 15 lir TREH zahodnih vlad sovjetski vladi Konferenca zunanjih ministrov jgi hi bila Z 3. julija v Washingtonu Komentarji o Posarju Sak* "a.mestnillOT odložena na ponedeljek, ker za ta dan pridejo sovjetski odgovor — Jessupove in Daviesove izjave ^itonam 11’. — Na današnji s0 triie za- »oto ,^8ati izročili Gromiku tVeh. ,erb vabijo Sovjetsko “aniih1^- ^?ferenco štirih zu-U 23 k'i naj bi bi- 3a y Was,hingtoin/u, *S 80 briški, franco- Ucsfcl- - £wedatawniki v •fetsten«1001*1 Pre(Plis note so-Air>f^iiLzuilan,Jern,u ministru, tirai ‘ .^‘ delegat je komen-1 svoje k,j jg nefa> ostalih dveh ZDA država Ifc* fy°ie besedilo, 7l*ugačno od 1 Sj**. da » i_________________ ^essuP j® izjavil, da ivlio ktoik. Aciheson. pri- len osebno udeležiti pose sfc- ministrov. »očii -.J6 frsncoski delegat iz- fa DawT svoje vlade. z‘3 njim in. far,,;1:3 noto britanske vlade sita vtadia “ipa“ie- da to sovjete vabiir, ? ugodno odgovorila na treh vladi delegat je pri iz-%a da je fran- mnenja, da se ne laiiito .noben poizkus, loi Potrjjrjrrrivede do mednarodne tosiv. 'e i‘n dio izboljšanja odt &2tovt d državami članicami to je z2 do utrditve miru. Za-lfcna vancQsi?a vlada priprav- ni bilo delo na-sfetT“rvwv’ se zaMjueeno, pri-ojih 7S,-iest;ainek štirih zur.a-S fflanfetrov. ftipravll govori nota o >%v ?“ .Za sestanek namest-ega namdn ie bil fw®neo -- dnevni redi za kon- . drugi zunanjih ministrov. je rwf* t°čki P pravi o pisanju ameriških listov, da sta se na volitvah uveljavili »kraj na levica in skrajna desnica, da »v ameriškem, pa tudi v angleškem javnem mnenju še vedri- obstoji neko nezaupan je do prerojene italijanske demokracije«. List obtožuje Amerikance »pomanjkanja psihologije«, ker dla so bil; začudeni, da »komunisti niso enostavno zbrisani z italijanskega političnega zemljevida. čeprav je Amerika po-Sllajla Italiijti nekaj ato tisoče v cJclairjev)). Današnji «New York Times« poskuša očitno nekoliko omiliti svoje včerajšnje pisanje in pravi, da je zaenkrat možna samo delna sodba, ker je treba počakati na rezultate pokrajinskih volitev na Siciliji ter u-pravnih volitev 10. junija. List nadaljuje — to pot res netočno da se je volilr.-a borba v glavnem vrtela okoli krajevnih zadev in ni mnogo zadevala splošnih italijanskih in mednarodnih vprašanj. V volilnih rezultatih vidi newyorški časopis izraz «protesta proti viso-ki brezposelnosti, visokim življenjskim stroškom itd.« in posledico antiklerikalizma. Po podatkih, ki jih je danes objavilo notranje ministrstvo, je vladna koalicija na nedeljskih volitvah dobila večino v 2340 občinah, socialisti in komunisti pa v 393 občinah. Demokristjani so sami dobili večino v 1518 občinah, medtem ko sta KPI in PSI izgubili 807 občin. V Bologni je predsednik sodišča kot predsednik volilne komisije zavrnil pritožbe glede dvomljivih glasovnic (okoli 4000 volivcev je na glasovnicah prečrtalo povprek vse znake strank vladne koalicije, medtem ko bi po predpisih morali glasovati za določeno stranko, ne za celotno koalicijo) in s tem uveljavil prvotne volilne rezultate, ki so: Kominformistična koalicija 112.375 glasov (KPI 93.043, PSI 16.982, neodvisni 2350); vladna koalicija 110.216 glasov (demokristjani 59.532, združeni socialni demokrati 32.438, liberalci 13.847, republikanci 4409). Poleg tega je MSI dobil preko 7000 glasov. KPI in PSI sta tako v Bologni zmagali z razliko 2159 glasov. KOROŠKI SLOVENCI O DANAŠNJEM LJUDSKEM ŠTETJU Današnje štetje ne more služiti kot podlaga za narodnostno statistiko ali kakršno koli presojo nacionalnega stanja na Koroškem - Koroški Slovenci bodo v rubriko „občevalni jezik" zapisali: ..slovenski in nemški" - Odkritje spominske .plošče Ivanu Cankarju na Dunaju - Pozdrav koroških Slovencev prezidentu Kornerju CELOVEC, 31. — Demokratična fronta delovnega ljudstva na Koroškem je za današnje uradno ljudsko štetje v Avstri. ji naslovila koroškim Slovencem naslednji razglas: »Dne 1. junija 1951 bo v vsej državi redno ljudsko štetje, ki je obvezno za vse prebivalstvo v državi. Mimo dejstva, da aobčevalni jeziku nikakor ne more služiti kot podlaga narodnostni stati. stiki, Demokratična fronta delovnega ljudstva izjavlja, da vnaprej odreka vsakršnim iz kakršne koli izjave pri ljudskem štetju izvirajočim zaključkom o narodnostnem sta. nju na Koroškem veljavnost in priznanje. Koroški Slovenci imamo iz komaj pretekle dobe pretežke izkušnje, ko so narodnostne izjave bile vzrok vsesplošnemu preganjanju našega ljudstva. Po takih izkušnjah za nas ko. roške Slovence nobeno ljudsko štetje in nobena izjava nikdar ne more biti več podlaga za ugotavljanje narodnostnega stanja ali za reševanje nacional. nega vprašanja na Koroškem. Pri rednem ljudskem štetju 1. junija 1951 pa je predvideno edino le vprašanje po ((občevalnem jezikus, to je jeziku, katerega se človek v vsakdo, njem življenju izključno ali vsaj pretežno poslužuje. Številni naši rojaki, ki so prisiljeni služiti si svoj kruh v nemških krajih, bodo mogli na. vesti le nemški občevalni jezik, ker je v popolnoma nemški okolici občevanje v drugem jeziku nemogoče. Za vse naše ljudstvo do malih izjem pa je zaradi neenakopravnosti našega jezika v jav. nem življenju in uzakonjeni dvojezičnosti v šolah po vsej nujnosti ((občevalni jezik« dvojen, pri čemur tudi navedeni vrstni red ne igra vloge in je kakoršno koli ugotavljanje ozi. roma zaključevanje o narodna- OBČEVALNI li pod rubriko JEZIK«, sledeče: «Boj, ki se je pričel pred stoletji, ko je oholi mogočnež na prestolu izjavil našemu kmetu: ((Bauer, ich verstehe deine Sprache nicht» (kmet, ne razumem tvojega jezika) še ved. no ni končan. Slej ko prej se odreka našemu jeziku enako, pravnost in «uradnin jezik je kljub določitvam senžermenske pogodbe le nemški. Ze naša mladina je z dnem, ko prestopi prag ljudske šole, prisiljena, da govori z učiteljem tudi nemško, tako da je zaradi teh okoliščin do malih izjem za nas vse občevalni jezik dvojen. ZATO BOMO ZAPISALI V RUBRIKO ((UMGANGSSPRA-CHEs OBA DEŽELNA JEZIKA. TO JE SLOVENSKI IN NEMŠKI. Pri tem izrecno ugotavljamo, da pri tokratnem ljudskem štet. ju ne gre za popisovanje narodne pripadnosti ali materin, sketga jezika in podobno; torej ne za vprašanja, ali si Slovenec ali Nemec, temveč, edino le za občevalni jezik, ki je po sili razmer pri nas Pač dvojen. Uradno tolmačenje eUrngangs. sprachev izrecno predpisuje, da je treba v takih razmerah navesti oba jezika«. «Slovenski vestnik« piše v svoji številki od 24. maja v članku, v katerem razpravlja o ljudskem štetju 1. junija, da ljudsko štetje predvideva 25 vprašanji od katerih je za koroške Slovence nadvse važno vprašanje v 14. rubriki pod na slovom ((občevalni jezik«. Uradni komentar k tej rubriki pra. vi: »Kot občevalni jezik Je navesti jezik, katerega se oseba, ki se šteje v vsakdanjem življenju izključno ali vsaj pretežno po. služuje. V krajih, kjer govorijo navadno dva ali več jezikov kot občevalni jezik, je navesti jezik ali jezike kot občevalni jezik, ki se jih oseba, ki se Meje sti pripadnosti neu-piorabno in pretežn0 poslužuje. Pri otrocih ne merodajno. ki še ne znajo govoriti in pri mutcih, je treba navesti občevalni jezik, ki ga govorijo v družini, ali y pomanjkanju take, v okolici«. Ljudsko štetje 1. junija 1951 zato tudi iz tega razloga ne more nikdar služiti kot podlaga za narodnostno statistiko aili kakršno koli presojo nacionalnega stanja na Koroškem.« Glasilo koroških Slovencev ((SLOVENSKI VESTNIK« piše pod naslovom «Kaj bomo izjavi, li pod rubriko« občevalni jezik ((Slovenski vestnik« poudar. ja dalje, da se koroški Slovenci še vedno borijo zg enakopravnost slovenskega jezika, ker v nobenem javnem uradu Slovencu ne dajo odgovora na Danes Acheson pred senatno komisijo Admiral Sherman popravlja svoje včerajšnje izjave o blokadi kitajske obale - Zanimanje za Achesonov nastop WASHINGTON, 31. — Admiral Forest Sherman, načelnik ameriškega mornariškega glavnega stana, je danes pred senatno preiskovalno komisijo popravil svoje včerajšnje izjave o nujnosti pomorske blokade Kitajske. Dejal je, da je mislil na možnost blokade v bodočnosti, da pa je treba zaenkrat izvesti samo prepoved izvoza vojaškega materiala in strateških surovin, ki jo je izglasovala OZN. Včerajšnja Shermanova izjava je povzročila negodovanje zlastj v Londonu, kjer so danes politični krogi poudarjali, da Velika Britanija nasprotuje blokadi kitajske obale. Zunanje mihistrstvo je pohitelo pomiriti kroge, ki so izražali bojazen, da je angleški pristanek na prepoved izvoza na Kitajsko uvod v sovražno politiko do Pekinga. Na splošno menijo v Londonu, da bi bila učinkovita blokada kitajske obale nemogoča in da bi razen tega prej ali slej povzročila incidente z ZSSR, ki gotovo ne bi dovoljevala, da bi enote OZN ustav- Konkurenca v iredentizmu Prve mesece po zloglasni leominformovski resoluciji pred dvema, letoma so se Viti ali in vsi njegovi glavni podrepniki bučno trkali na prsa, da ne more biti govora o tem, da bi oni želeli ali hoteli priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Tržaški delavci p a so javno grozili Vi-daliju, da ga bodo obesili na prvi drog, če bi sploh kdaj v bodočnosti kaj takega zahteval. No, kmalu so začeli govoriti o ((VERGOGNOSO PASSATO» in ni minilo mno-ko časa, ko so izumili znamenito modrost: da so sicer za spoštovanje mirovne pogodbe, toda takoj po prihodu guvernerja in — kar je glavno — po odhodu zlasti jugoslovanskih čet iz cone B, pa za sSOLUZIONE MIGLIORE». Da pomeni ta ((SOLUZIONE MIGLIORE» priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, pa sta kaj kmalu jav. no in razločno v rimskem parlamentu povedala najprej Nenni nato pa Pajetta. Pa saj nista povedala prav nič novega, kajti na tem stališču je bil Togliatti že od leta 1945 Skozi sito in rešeto in še prej, t. j. od takrat, ko je KP Italije poteptala svoj podpis, ki so ga njeni ' predstavniki dali pod svečan dogoiror med komunističnimi partijami Slovenije, Avstrije in Italije leta 1934, da se bo-. do vse tri partije borile za uresničenje popolne združitve vsega slovenskega narodnega ‘ ozemlja. Proti Nennijevim in Pajettovim izjavam se do zdaj noben tržaški kominformist ni izrazil, amtpak jih je ravno nasprotno v bolj ali manj prikriti obliki vsak njihov prvak celd odobraval. Ta odobravanja in ta po. stopna politika pripravljanja vseh zapeljan h kominformov-skih pristašev gre dosledno dalje svojo pot, ki se letos izraža na pr. tudi v tem, da bodo kominformisti jutri na zelo svečan način proslavlja, li v Trstu obletnico proglasitve sosednje italijanske dr. zave za republiko. Lani na ta datum celd kominformov ski tednik «1L LAVORATO. RE» ni n. pr. črhnil niti besedice. Letos pa, ko je po Vida- lijevem mnenju teren za politiko priključevanja Trsta k Italiji zrelejši, nam komin. formisti oznanjanjo s kričečimi lepaki po vsem Trstu, da bosta sam Vidali in Malalan na svečanem zborovanju v prostorih kulturnega krožka uTOMASIa (kominformisti , nanvreč s posebno naslado uporabljajo tisto obliko pri. imka našega narodne ga heroja Pinka Tomažiča, ki so mu jo pred vojno z dekretom vsi. lili fašistični zavojevalci našega ozemlja) proslavljala rojstvo italijanske republike, . o kateri Se bosta morda izražala kot o «madrepatriji», kar ju bo pač tudj na zunaj izenačilo z vsemi CLN stranka, mi. Včerajšnja «UNITA’» pa poroča, da so hoteti komin. formisti za ta datum na praviti celd veliko javno zboro. vanje na nekem javnem trgu v Trstu, česar Pa jim ((prefekt » Palutan ni dovolil, ker niti njegova demokrščanska stranka niti katera koli druga iredentistična ali novofa. šistična ni imela namena kaj takega na ta dan storiti. Za. deva je torej taka, da sp v iredentističnih manifestacijah 1 začeti prednjačiti v Trstu kominformisti, kar pa demokristjani, katere vsi ostati šo. ■vinisti s kominformov skim vodstvom vred obtožujejo ;prilaščanja iredentističnega monopola, pač ne morejo dovoliti. Upamo, da bo o tej in takš. ni konkurenci povedal v sobotnem ((DELUs Bidovec vsaj pol besede in da Vidalijeve. ga in Malalanovega govora ne bo zatajil kot Peter Kristusa in kot je zatajil govore Pajette in Nennija o edino možnem guvernerskem nači. nu vrnitve STO Italiji. Evangelijski kongres V Trstu bo v kratkem čudne sorte kongres, ki se imenuje ((Evangelijski kongresu in ki bo trajal več dni. Glav. na stvar na kongresu bodo govori, a pri tem bosta imela glavno besedo tržaški škof Santin in pa znani dr. do n Labor. Zelo smo radovedni, kako bosta razložila skladnost svojih besed, s katerimi bosta prav gotovo slavila vse evangelijske nauke s svojimi dejanji v seminarjih študentov teologije, v katerih sta slovenskim gojencem prepovedovala celo medsebojno po-' govarjanje v njih materinem . jeziku. In še: kakšna bo vrednost tega kongresa sploh, če se tudi druga dejanja prirejevalcev kongresa tako razlikujejo od njih besed Opisano dejanje pa lahko osvetlimo še z ugotovitvijo, da na velikih lepakih, ki kongres naznanjajo, msmo opazili niti enega v slovenščini, čeprav na pr. prav tržaški škof pač najbolje ve, da so tudi tržaški Slovenci katoliške vere in da so med njimi mnogi celd pobožni starejši ljudje in. žene, ki so imeli še srečo, da jih fašizem (ki je bil ' Santinu tako zeld pri srcu — kot se še vsi dobro spominjamo) z raznarodovalnimi zakoni še ni prisilil, da morajo obiskovati samo in izključno italijanske šole, ker so bile slo. venske kasneje ‘tudi s Santi-novim — očitno prrotievange-1‘jskim — blagoslovom prepovedane. Ijale sovjetske ladje, ki plujejo proti Kitajski. Med svojim današnjim pričevanjem je Sherman med drugim izjavil, da bi bila Moskva mnogo bolj pripravljena nehati korejsko vojno, če bi bile ZDA močnejše kot so trenutno, oherman je nadalje poudarjal važnost obrambe Evrope Opozoril je, da bi se ZSSR, če bi zasedla Evropo, polastila velikega industrijskega potenciale; Amerika bj se v tem primeru znašla v znatno težjeih položaju. Nasprotno pa meni Sherman, da bi bilo izgubo azijskega kopna kasneje vedno mogoče popraviti. Zanimanje ameriškega javnega mnenja za zasedanje senatne preiskovalne komisije, ki je v zadnjem času zaradi dolgo-veznosti sej zete uplahnilo, se je spet okrepilo; jutri bo začel pričevati zunanji minister Dean Acheson, grešni kozel opozicije za vse grehe, ki jih pripisuje vladi. Achesonov nastop pričakujejo v ZDA z do-kajšnjo nestrpnostjo, čeprav menijo v političnih krogih, da bo zadeva mnogo manj senza-cionalna, kot pa bi mogla biti kmalu po odstranitvi generala Mac Arthurja. Vojaški poveljniki od Marshalla preko Brad-leya do Shermana so s svojimi morda dolgočasnimi, toda vseskozi treznimi in urejenimi izjavami Mac Arthurjeve teze dejansko že pokopali. Dolgočas. ne seje so javno mnenje utrudile, in čeprav je zanimanje za dete preiskovalne komisije pred Achesonovim pričevanjem na-rastlo, rži doseglo še tiste stopnje, kot bi bilo nemara pričakovati. Vendar pa Achesonovo stališče kljub temu ne bo lahko, ko se bo znašel iz oci v oči z nekaterimi svojimi najbolj zagrizenimi republikanskimi nasprotniki, med katerimi so sicer nastala že znatna nasprotja do politike na Daljnem vzhodu, ki pa so si edini vsaj v enem: v nasprotstvu do Trumanovega zunanjega ministra. slovensko vprašanje. Tudi pre težna večina javnih nameščencev na slovenskem Koroškem je nemške narodnosti, ki 'slo-venskega jezika ne razume. Voznega listka na postaji ni mogoče dobiti v slovenskem jeziku, v avtobusu šoferji večinoma ne razumejo slovenski. Zato so že najmlajši otroci s prvim dnem vstopa v šolo pri-, morani govoriti z učiteljem tu. di po nemško in je dvojezičnost v šolah celo uzakonjena. «Zaradi te enakopravnosti slovenskega jezika«, zaključuje svoj članek ((Slovenski vestnik«, «je za pretežno večino koroških Slovencev y trenutnih razmerah občevalnih jezik po uradnem komentarju po vsej nujnosti dvojen, to se pravi slovenhki in nemšiki. Zato bomo v to rubriko zapisali resnici na ljubo oba deželna jezika. Drugačna izjava bi bila neresnična in kazniva«. V istem članku navaja član-kar še čl- 7 zakona o ljudskem štetju, v katerem je poudarjeno, da bo vsak, kdor ((zavestno poda neresnične in nepopolne izjave ali kdor z dejanjem ali opuščanjem ogroža pravilnost in popolnost štetja«, kaznovan z globo do 30.000 šilingov ali z zaporom do šestih mesecev. »Slovenski vestnik« od 30. maja t. 1. objavlja pod naslovom na pryi strani «Zmaga demokratičnih sil» pozdrav koroških Slovencev novo izvoljenemu prezidentu republike Avstrije, ki ga je poslala Demokratična fronta delovnega ljudstva Theodoiju Koernerju. pozdrav se glasi: «K Vaši izvolitvi za zveznega prezidenta Vam izražamo najlepše čestitke koroških Slovencev. Prepričani, da se boste na Vašem visokem položaju vedno odločno postavili za demokracijo in enakopravnost vseh državljanov, se veselimo, da smo v zaupanju v demokratične sile- Avstrije od vsega začetka podpirali Vašo kandidaturo«. Isti list poroča, da bo v nedeljo 3. t. m. ob n uri dopoldne v okviru prireditev Slovanskega dneva na Dunaju odkritje spominske plošče velikemu slovenskemu pisatelju I-vanu Cankarju na hiši, kjer je dolga leta stanoval in sicer v 16. okraju (Obtafcring) Lind-gasse št. 26. Pri odkritju bo sodeloval pevski zbor Slovensko prosvetne zveze koroških Slovencev. Dne 2. junija ob 16. uri pa bp na Dunaju prav tako v okviru Slovanskega dneva odkritje spominske plošče češkemu skladatelju Antoninu Dvoraku. Istega dne zvečer pa bodo ko. roški slovenski, gradiščanski, hrvatski jn češki pevski zbori priredili Slovanski večer. 3. junija popoldne pa bo Slovanski dan v parku grada Poetzlein-tsdorf koncert slovanskih skladateljev z nastopom dunajskih čeških Sokolov, češka beseda. Rej pod lipo, gradiščanski Hrvati pa bodo izvajali svoje plese. Kratke vesti BONN, 31 — Jakob Kaiser, minister za enotno Nemčijo, pri zvezni vladi, bo v kratkem izdal poziv na prebivalce Vzhodne Nemčije. Pozval bo vse prebivalce, naj protestirajo proti referendumu, ki bo na tem področju od 3. do 5. junija in bo po halogah ((svetovnega sveta za mir« hotel dokazati, da Nemci nočejo oborožitve Zahodne Nemčije. KAIRO, 31. . Glavni stan angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je izdal poročite, ki pravi, da bodo od 25. do 291 junija veliki letalski manevri, nad tem področjem. To bodo največje letalske vaje po vojni. ATENE, 31. — Vse jutro so ministrski predsednik, politični voditelj in ameriški odpravnik poslov Charles Yost skušali prepričati Papagosa, naj umakne svojo ostavko, toda zaman. Kralj Pavel je zato prevzel funkcijo vrhovnega poveljnika glavnega štaba in je sprejel častnike glavnega štaba, ki mu jih je predstavil Pa-pagos. Ženeva, 31. Šestega junija se bo v Ženevi začelo 34. zasedanje Mednarodnega urada za delo, o katerem je včlanjenih 62 držav. NEW YORK, 31. - Italijanskega opazovalca pri OZN, Gastona Guidottija, je danes sprejel Tryg-ve Lie, DUNAJ, 31. — List «Wiener Kurier« piše, da CSR gradi ob avstrijski meji obrambno črto. Ob meji grade vojašnice in so postavili opazovalne stolpe. HAAG, 31, — Holandska vlada namerava v kratkem odrediti embargo za izvoz strateškega materiala, vštevši gumo, v satelitske države ZSSR, LONDON, 31. — V avstralski pokrajini Queensland so odkrili velika ležišča Volframa. KOPENHAGHEN, 31. — Danska vlada je odgovorila na zahteva ZDA po reorganizaciji danske vojske. Usposobila bo svojo vojsko in če bo treba podaljšala vojaški rok preko 14 mesecev. NEW YORK, 31. — ZDA so izjavile, da so lažni dokumenti ki so jih predložili Severnokorejci članicam. Varnostnega sveta, po katerih naj bj ZDA v sporazumu z južnokorejsko vlado pripravili «napad» na Severno Korejo. BUENOS AIRES, 31. — Argentina bo v kratkem odklonilno odgovorila na zadnjo britansko noto, po kateri ne bi smela graditi vojaških baz na Atlantskem o ceanu. PRIMORSKI DNEVNIK «_ 2 l. junija 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Petek 1. junija Fortunat, Radovan Sonce vzide od 4.19, zatone 19.45. Dolžina dneva 15.26. Luna vzide ob 2.13, zatone ob 16.55. Jutri, sobota 2. junija Erazem, Velimir Čeprav se moramo Slovenci ha našem področju STO boriti danes za vsako učilnico, za vsak razred osnovne ali srednje šole, za priznanje otroških vrtcev in za prostore zanje, mo. ramp priznati, da je zmaga v pretekli vojni vendarle odprla naši mladini pot do slovenskih šol, ki jih 25 let pod Italijo nismo imeli, V narodnoosvobodilni vojni so se borci — partizani in aktivisti na življenje in smrt borili Za svoje socialne in nacionalne pravice, dvignilo se je celotno primorsko ljudstvo v borbo za obstanek lastnega na. roda na ozemlju, na katerem ži. Pe Slovenci preko 1300 let. . Med to borbo, sredi fašističnih in nacističnih napadov, požigov, rastrellamentcv in poko-Ijev je narod sam ustvarjal tisto, za kar se je boril: ustanavljal je prve partizanske slovenske šole skoro po vseh vaseh našega sedanjega ozemlja. In starši so, ne meneč se za nevarnost, ki je zaradi tega pretila njim in njihovim otrokom, pošiljali svoje otroke v te šole, ker so želeli, da se vzgoje v zavedne Slovence, ki bodo nadaljevali narodno tradicijo na domačih tleh. Po uspešno končani vojni so morale biti slovenske šele tudi priznane. Odpirale so se tudi v krajih, kjer jih med vojno ni bilo mogoče ter v mestu samem. Priboriti smo si tudi sred-nje šole in jih dobili — vse po zaslugi vztrajne in junaške borbe našega liustva. Tega kar smo si priborili, nam nihče ne more vzeti niti Tržaški delavci ne bodo dopustili! z°P6t »°Ta kršitev pravic Slovencev da bi jim delodaialci še nadalje odrekali pravice, ki so si jih pridobili v dolgoletni razredni borbi Prispevajte za Kulturni dom šovinistične, naprednemu slovenskemu ljudstvu sovražne oblasti, ki upravljajo danes an-gloameriško področje STO. Vendar pa skušajo ovirati delovanje naših šol, ker se zavedajo, da je šola tisti temelj, ki ušmerja poznejši razvoj mlade-ga človeka. Po dosedanjih izkušnjah vemo, da si bomo ohranili oz. izpopolnili naše šolstvo, edino če bomo vsi Slovenci budno spremljali življenje in razvoj naših šot. če bomo vedno in dosledno skupno nastopali v njihovo obrambo. Največjo skrb pa morajo ime. ti pri obrambi slovenske šole starši. Oni so dolžni to svojemu narodu in svojim otrokom. Zato morajo vedno v prvih vrstah nastopati proti vsem ukrepom, ki bi skušali slovenske učence in dijake prikrajšati. Zahtevati morajo od šolskih oblasti, da zgrade tudi slovenskim šolarjem zdrava in ustrezajoča šolska poslopja, da odpro slovenske otroške vrtce, kjer je potreba, boriti sp morajo skupno z vzgojitelji, da se uveljavijo napredni učni načrti za vse šole itd.. Predvsem pa je dolžnost slovenskih staršev, da pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. Cim višje bo število otrok na naših šolah, tem laže jih bomo branili in tako nadaljevali delo, ki smo ga začeli leta '1941. Neštetokrat smo že objavili statistične podatke o številu brezposelnih na r.ašem ozemlju, o številu upokojencev in o njihovih pokojninah, o številu brezposelne mladine, o težkem položaju v raznih tovarnah in podjetjih itd. Iz teh podatkov je razvidno, da ni bil položaj že dolgo tako kritičen, kot prav sedaj, ko je ofenziva delodajalcev dosegla že prav vsa področja gospodarskega življenja na našem ozemlju. Glede na vsa ta nerešena vprašanja kot tudi glede na poslabšan gospodarski položaj, bi vsakdo logično pričakoval, da se bo borba zainteresiranih delavskih množic zaostrila ter da se bodo ti poslužili vseh sredstev, da bi zajezili moč ofenzive razrednega sovražnika, ki grozi s še hujšimi represaljami. Toda za čudo, na našem o-zemlju vsega tega ni; kot bi bil položaj najbolj rožnat, ali pa bi bila vsa življenjsko važna vprašanja že najmanj na poti rešitve, postaja borba zainteresiranega delavskegv razreda vedno bolj slabotna in brez večjega odmeva. V časopisju lahko zasledimo le še vesti o mirnih pogajanjih med zainteresiranimi strankami (ki le redkokdaj privedejo do zaželenega uspeha), včasih kratke vesti o protestnih stavkah in le zelo poredko vesti o stavkah večjega obsega, pri katerih bi sodelovali delavci ene izmed prizadetih kategorij. In še takrat. ko so te stavke sklicane, je njih uspeh tako malenkosten, da izgubijo delavci še bolj zaupanje v svojo moč ter postajajo vedno bolj pasivni. Kaj je vzrok temu mrtvilu in pasivnosti delavskega razreda proti ofenzivi delodajalcev, smo že večkrat ugotovili. Poudarili smo, da nosijo največjo odgovornost za sedanji težki položaj prav predstavniki tistih sindikalnih organizacij,. ki bi morale biti voditeljice tržaškega delavskega gibanja. V tem tako kritičnem in težkem položaju predstavljajo odbori v podjetjih res nekako zaslombo ter oporo, s katero sku- ša delavski razred vsaj omiliti in mnogokrat tudi zaustaviti posledice ofenzive razrednega sovražnika. Ti odbori v podjetju imajo nalogo ščititi na kraju dela interese delavskega razreda ter ■ se boriti za izboljšanje njegovih življenjskih in delovnih pogojev. Člani odborov v podjetu so zato nekakšni direktni predstavniki sindikalnih organizacij, ki imajo nalogo voditi borbo prizadetih delavcev. Da so postali pržv odbori v podjetju glavna tarča ofenzive delodajalcev, nam kaže že primer iz tovarne ILVA, kjer je vodstvo pred dobrim mesecem zahtevalo, da se vsi člani odbora v podjetju vrnejo na svoje redno delo, katerega so bili do sedaj oproščeni. Zaman je bila vsa borba delavskega razreda; krivični ukrep je ostal do sedaj popolnoma v veljavi. Tržaški delavski razred, ki ne sledi slepo direktivam žol-tih in kominformističnih sindikalistov, temveč skuša s svojo konkretno borbo prispevati k izboljšanju sedanjega položaja, je takoj spoznal, da ne gre tukaj za osamljen primer kršitve pravic tržaških delavcev, temveč da gre za že naprej določeno ofenzivo, ki ima namen odvzeti delavcem vse v dolgi borbi priborjene pravice, med katerimi je najvažnejša tista, ki predvideva ustanovitev tovarniških odborov v podjetjih in tovarnah. Zato je sklenil, da se bo tej novi krivici z vso silo uprl. Kominformistični in žolti sindikalisti, ki so v začetku govorili o razburjenju delavskega razreda in obetali odločno borbo, so takoj pokazali svoje pravo lice s tem, da so borbo za obrambo odborov v podjetjih popolnoma opustili. Niso pa te borbe opustili vsi tamkaj zaposleni delavci, včlanjeni v Enotnih razrednih sindikatih, ki so takoj predlagali skupno borbo vseh delavskih si! v obrambo pravic in zahtev prizadetih delavcev. Na pobudo teh delavcev, članov razrednih sindikatov, je bil v preteklem tednu sklican na Uradu za delo sestanek, katerega so se udeležili predstav- niki Delavske zbornice, Enotnih sindikatov ter Enotnih razrednih sindikatov. Enotni razredni sindikati so predložili načrt pogodbe za sistematizacijo odborov v podjetju. Čeprav so morali i prvi i drugi »sindikalisti« priznati utemeljenost zahtev članov razrednih sindikatov, so jih po dolgih pogajanjih vendarle odbili in tako ni prišlo do nikakega sporazuma. S tem svojim nadvse proti-razrednim zadržanjem so kominformistični in žolti sindikalisti dokazali, da se ne nameravajo boriti za obrambo odbo. rov v podjetjih, temveč, da so pripravljeni sprejeti sporazum, ki predvideva uveljavitev na našem ozemlju notranjih komisij, ki delujejo že v Italiji. Tržaški delavci, svesti si nevarnosti, ki preti celotnemu delavskemu razredu, so sklenili, da se bodo tej ofenzivi delodajalcev uprli ter skušali rešiti vprašanje delovanja odborov v podjetju v korist prizadetih delavcev. , Učenci slovenske šole iz Slivnega niso smeli brez posebnega dovoljenja potovati preko Tržiča Učenci osnovne šole iz Sliv- I da bi otroci nadaljevali izlet. nega so 28. maja šli na izlet z vlakom preko Tržiča protj Gra-dežu. Italijanska policija v Tržiču je učiteljico, ki je spremljala šolarje, vprašala, kakšna šola je to, slovenska ali italijanska. Učiteljica je obmejnim organom odgovorila, da so otroci iz slovenske šole, da pa so vsi po svojih starših italijanski državljani in stalno pristojni na Tržaško ozemlje. «To nas ne zanima, zanima rias le, kakšna šola }e to, slovenska ali italijanska«, so vztrajali pri svojem .obmejni italijanski policaji, nakar 'jim je učiteljica ponovno odgovorila, da so izletniki otroci slovenske šole. «V tem primeru ne morete potovati v Italijo, če nimate posebnega dovoljenja od «Lega-zione italiana«, so zavrnili učiteljico policisti in niso dovolili, Učiteljici, ki je bilo žal za otroke, ki so žalostno gledali v stra. hu, da se bodo morali vrniti, se je takoj odpeljala v Trst . in pri «Legazicne italiana« izposlovala dovoljenje, da so se mogli otroci čez dve uri odpeljati v Gradež. Zopet nov način zapostavlja, nja Slovencev, ki imajo domovinsko pravico na tem ozemlju in so — žal — hkrati tudi italijanski državljani. Italijanski državljani in dejanski državljani STO se lahko prosto krstajo iz Italije na STO in obratno, pa na-j so katere — koli narodnosti in nobena italijanska oblast jim nima izdajati nikakršnega dovoljenja za prehod Radi bi vedeli, na kakšne zakone se samovoljne zahteve obmejnih organov nanašajo in od kdaj jih postavljajo. Primanjkljaj občinskega tramvaja je nerazumljiv ob uspevanju zasebnih avtobusnih mestnih zvez Prevrnjen tovornik brez hujših posledic Z običajnim tuljenjem sirene, v rabi pri reševalnih avtomobilih, je včeraj okrog 13. ure pridrvel po Ulici Sonnino tovornik vojaške gasilske službe ter zavil z le malo zmanjšano hitrostjo v stransko ulico. Toda tu se je vozač nenadno znašel pred drugim avtomobilom, ki mu je privozil nasproti. In ker bi se s samim cviljenjem zavor ne dalo preprečiti nesreče, je naglo obrnil krmilo na desno, v upanju, da se bo trčenju izognil. Ker pa pri tem ni računa] s sredobežno silo, mu je ta prevrnila tovornik na način, kakor se da razvideti iz objavljene fotografije. Kljub vratolomni pustolovščini se vozaču ni pripetilo nič hudega ir.' tudi vozilo ni utrpelo posebne škode. G A Sinoči se je v beli dvorani županstva zopet sestal občinski upravni odbor. Proučili so številna vprašanja, ki se tičejo navadne uprave in so med drtigim razpravljali tudi o prejemkih (voznikov. Predmet razpravljanja na tej seji je tvoril tudi odkup železja starega pevmske-ga mostu, napeljava vode in elektrike v begunsko naselje, preureditev gredic na Korzu, nabava drv za prihodnjo zimo, zakup plesišča na gradu za poletne kinematografske in druge predstave. Razpravljali so tudi o napeljavi registrafona, ki naj bi sprejemal seje občinskega sveta na gradu. Podrobnejše bomo o seji poročali jutri. Ali so se izjalovili načrti o izsušitvi krminskega močvirja? Upravni kakor tudi gospodar, ski krogi na Goriškem se ne. verjetno naglo navdušijo za vsak0 možnost, s katero bi se moglo izboljšat; tukajšnje gospodarsko stanje. Njihove izjave najdejo odmev po časopisju in na žalost tudi le pri tem ostane. Nekaj podobnega je bi. lo z načrti o izsušitvi krminsko. gradiščanskega močvirja. Ustanovili s0 poseben konzorcij, ki naj b; vodil izsuševalna dela. Vendar kljub vsej dobri volji voditelji tega konzorcija niso uspeli s svojimi predlogi prepričati oblasti, da bi jim šle na roko. Govorilo se je o odvodnih kanalih, o prispevku Sade, o zgraditvi hidrocentrale pri Eortinu, kljub vsemu se vpra-šanj« izsušitve ni zganilo z mesta. Pokrajinska oblast se je za vprašanje prva tudi najbolj zanimala, vendar pa se je pričela kasneje zanimati za druge stvarj ter je popolnoma zane. TOarila tako važno vprašanje. Tudi nas zanima, ali bo pri tem ostalo, ali pa bodo organi uspeli dobiti finančna sredstva, da bod0 vprašanje izsušitve pre. maknili z mrtve točke ter zaposlili številne brezposelne v naši pokrajini. Seja pokrajinskega odposlanstva Pred dnevi so se pokrajinski odposlanci zbrali k svoji redni seji, kateri je predsedoval odv. Culot. Med drugim so na tej seji odobrili prispevek zavodu slepcev v Asiagu. Za razširitev omenjenega zavoda, v katerem so tudi slepci z Goriške, bodo prispevale vse pokrajine. Odobrili so tudi prispevek goriški, občini za vzdrževalna dela v prostorih umetniške šole v Ul. Vittorio Veneto ter kritje primanjkljaja v obračunu za leto 1949. Nadalje so dovolili tvrdkama Warber Ivanu in Grego-ris Jožefu vzpostavitev reklamnih desk ob pokrajinski cesti v Gradežu. Sklenili so tudi plačati dobave raznim zavodom, ki spadajo pod pokrajinsko u-pravo. Volitve brez vina Goriški prefekt odreja, da je dne 10. junija na dan volitev v pokrajinski in občinski svet prepovedana v goriški pokrajini prodaja vina ir.' vseh ostalih alkoholnih pijač. V občinah So-vodnjr, Krmin, Steverjan, Doberdob kakor tudi v Koprivi in Zagraju je prodaja alkoholnih pijač prepovedana tudi dne 11 junija, ker bodo volišča odprta dva dni. V krajih, kjer bodo safflo pokrajinske volitve, je prodaja alkoholnih pijač tudi izpod 21 stopinj alkohola prepovedana do 24 ure dne 10. junija. V občinah, kjer bodo imeli tudi občinske volitve pa do 24. ure dne 11. junija. Organi javne varnosti bodo skrbeli za izvajanje omenjene odredbe. Vsi kršilci bodo kaznovani po zakonu. Z vinom bodo lahko v gostilnah in hotelih pb-stregli samo gostom pri kosilu ali večerji, in sicer samo četrt litra. Poslovanje trgovin jutri Zveza trgovcev za goriško po. krajino sporoča, da bodo jutri 2 junija na praznik proglasitve republike, vse trgovine ves dan zaprte. Samo dopoldne pa bodo poslovale mlekarne in pekarne. Mesnice bodo odprte od 6 do 11 ter cvetličarne od 8 do 13. V nedeljo bodo dopoldne odprte mesnice od 6 do 11, mlekarne in pekarne od 6 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 7.30 do 12.30. Javno kopališče bo jutri zaprto ves dan, medtem ko bo v nedeljo 3. junija odprto od 7. do 12.30. Predavanje V sredo zvečer je imel sodni svetnik Vidmar zanimivo predavanje o konfinacijah. S tem se je končal ciklus 16. predavanj, ki jih je organizirala Ljudska čitalnica. Vrgel ji je kozico mleka v obraz Včeraj popoldne je prišlo do spora y družini 26-letne Ban-zoli Marije iz Ul. Croce 15. Prepir se je vnel med možem in ženo zaradi neznatnih razlogov. Ker si mož želi v njegovi še mladi družini pokornosti, mu je ženino ugovarjanje šlo zelo na živce. Ogorčen in razburjen je ženo prisilil k molku, ali bolje k joku, ko je na štedilniku zagrabil kozico vrelega mleka in ji jp zalučal v obraz. Demokristjanski občinski svetovalci so se letos v občinskem svetu zelo postavljali s proračunom ACEGAT, češ da je končno le aktiven. Kako je pravzaprav S to toliko proslav-Ijano aktivnostjo, smo že precej na dolgo pojasnili v našem dnevniku. Z izredno visokimi cenami elektrike, vode in ptina krijejo izgube pri tramvaju. Na ta način je zelo lahko doseči ravnotežje, seveda na račun vseh prebivalcev, ki morajo plačevati vodo, plin in elektriko toliko dražje. ACEGAT je bil 1949. leta še pasiven ih je znašala celotna izguba 124.379.139 lir. Takrat je bil tramvaj, «gdavn; krivec«, saj je njegova izguba znašala 254.944.108 lir. V naslednji letih so dohodki plina, vode in e-lektrike rastli (ne pozabimo, da na račun zvišanja tarif in ne boljšega gospodarjenja), izgube pri tramvaju So pa prav Odložitev odpustov pri Gaslini Konec aprila je podjetje Ga-slini sporočilo, da bo odpustilo z dela 102 delavca. Po pogajanjih med delodajalcem in, zastopniki delavcev so te odpuste odgodill za mesec dni. Včeraj je rok potekel in so ga z.ato podaljšali za nadaljnjih 10 dni v pričakovanju, da najdejo kakšno rešitev za to vprašanje. Pobalinstvo brez primere Ni prvič, da ta ali oni ame. riški vojak z nehvaležnostjo poplača vozača avtotaksija, s katerim si je privoščil daljši ali krajši izlet ne da bi mu povrnil stroške voznine. Včeraj ob treh ponoči se je nekaj takega primerilo 27-letnemu šoferju avtotaksija Domenicu Malavendi iz Skednja, Ob tej uri sta se namreč dva ameriška vojaka na Opčinah vsedla v njegov avtomobil in mu naročila, naj ju zapelje do vojaškega taborišča v bližini Bazovice. Med potjo pa sta nenadno zahtevala, naj ustavi. Za plačilo je eden od dveh udaril Mala-vendo s pestjo po desnem oče. su, nakar sta oba izginila y temo. Malavenda se je vrnil v mesto in prijavil dogodek policiji. O pobalinstvu obeh vojakov je bila kasneje obveščena tudi vojaška policija, ki je uvedla preiskavo. Nesreče na delu Včeraj dopoldne je zasula plast zemlje in kamenja 51-Jet-nega Filipa La Porto, zaposlenega prj kopanju temeljev v Ul. Broletto 2 Ponesrečenca so sodelavci s težavo izvlekli izpod grušča in takoj poklicali na pomoč RK. V bolnici, kamor so La Porto prepeljali z reševalnim avtomobilom, so ugotovili, da ima zlomljeno levo ključnico in več reber ter po. škodovano levo roko. La Porta se bo moral zdraviti okrog dveh mesecev. Nameravan samomor Včeraj dopoldne so pripelja. li v splošno bolnico 56-letnega Vittoria Ulissija, stanujočega v Ul Pondares 5, ker si je s samomorilnim namenom prerezal žile na zapestjih. Za obupno dejanje Pa se ni odločil doma, marveč v policijskem zaporu. Tam je namreč sedel od pred-snočnjim, ker so ga stražniki našli pijanega na Akvedotu. Čeprav so ča preiskali, preden so ga priprli, je Ulissiju ven. dar uspelo prikriti brivno britvico. s katero si je potem prerezal žile. STRELSKE VAJE NA POMORSKEM STRELISCU V SESLJANU TRST, 31. PIO-AMG — Edi- nice drugega bataljona 351. pe. hotnega polka ameriške posadke v Trstu, bodo imele protiletalske strelske vaje in strelske vaje proti ciljem na morju, s strojnicami kalibra 50 MG in s puškami 57-57 m/m, na pomorskem strelišču TRUSTA na sesljanski obali, od 4. do 9. junija, dnevno od 7. do 18. ure. 'tako - rastle. Lanski obračun nam že kaže 270.885.413 lir izgube. proračun za 1951. leto je pa še malce «lepši», saj se bo deficit povečal «samo za malenkost«, za okoli 43 milijončkov, ki jih bo moralo plačati prebivalstvo v obliki posebnega davka, ki ga pobirajo sicer malce drugače kot ostale, in to kot plačila za komunalne usluge. Demokristjanom je dober vsak izgovor: «Pa tudi, če bi ga pes na repu prinesel«. Tokrat ga sicer niso poiskali na pasjem repu, temveč v obliki tržaških tal, v razčlenjenosti mesta, gričih in hribčkih, zaradi katerih se menda ne da urediti promet bolj ekonomično. Vendar se nam zdi zelo čudno, kako je mogoče, da privatne družbe, ki se bavijo z avtobusnimi prevozi, služijo zelo lepe denarje, kljub te,mu da vozijo in prevažajo potnike po istem Trstu, z Isto razčlenjenostjo tal in prav.toko po gričih in dolincah I^t'naše slavno občinsko podjetje. Celo več, občinsko podjetje je veliko in bi moralo po zelo enostavnem gospodarskem zakonu, da velike ribe jedo male, prevladovati in zaslužiti celo več- Privatne družbe rastejo kot feofce po dežju. Sergas — avtobusno podjetje, ki vozi proti Greti, je na primer pričelo svojp »kariero« z dvema avtobusoma, kupljenima na pbroke. Danes ima pet lastnih in če zelo lepo urejeno garažo, ne da bi trpel občinski proračun, niti da bi prenašalo svo-je nepotrebne stroške na poštene nič hudega sluteče ‘državljane. Nasprotno;- podjetje plačuje celo davke, ki gredo v občinske blagajne. Privatne družbe poslujejo z istimi cenami kot ACEGAT pa tudi razdalje so približno iste in končno njihovi avtobusi vozijo orav tako po strminah kot ACEGAT. Pa ne samo to. Avtobusni promet je relativno najdražji. Cenejša je uporaba filovij zato. ker rabijo cenen električni tok; še cenejiši je pa tramvaj, ker ne rabi niti gum in lahko prevozi. naenkrat znatno več potnikov. Občinska seja v Miljah V sredo zvečer je bila v Mi. Ijah prva redna seja spomladanskega zasedanja občinskega sveta. Ob začetku seje se je župan spomnil v kratkih besedah dveh meščanov, ki sta umrla pred nekaj dnevi. Nato so po čitanju zapisnika zadnje seje odobrili neke sklepe občinskega odbora ter razpravljali in odobrili načrt del za 8. gospodarski plan, ki ga bodo predlo, žili v odobritev ZVU, katera bo nakazala, kot se sliši, za m-iljsko občin0 v okviru 8. go. spodarskega načrta (namreč za drugo polovico leta) okrog 50 milijonov lir. Občinski svet je sklenil, da se stavijo v ta načrt stanovanjske hiše za 2022 najskromnej-ših_ stanovanj (kar bi stalo pri. bližno 23 milijonov lir), poprava šolskega poslopja v Miljah (nižja strokovna šola 8 mil. lir), razširitev osnovne šole na Škofijah, kjer bodo dozidali še jedilnico in 2 učilnici - (7 mil. lir), postajališče v Farnejih (1 mil. lir) ter izpopolnitev nove srednje šole v Miljah (približno 1 mil. lir). Prihodnja seja bo v sredo ob 20. Vabilo na napačen naslov Na konjske derby-dirke za nagrado ((Predsednika republike«, ki bodo v nedeljo v Trstu, so povabili predsednika italijanske republike Einauddja, češ da je navada, da tudi v Franciji prihaja na take dirke predsednik republike, v Angliji pa kraljevski par. Ne vemo, ali se bo predsednik italijanske republike temu vabilu odzval. Vsekakor so vabilo poslali na napačen naslov, ker Trst ni Italija, in bi morali vabilo kvečjemu poslati guvernerju, ki pa ga doslej še niso imenovali. Velik uspeli koncerta bafkovljanskega pevskega zbora SLAVA PADLIMA BORCEMA! Emil Qe'ido! Tov. Emil Gerdol je bil rojen v Trstu 10.1.1925. Aprila 1942 je odšel v partizane, kjer so ga dodelili k VII. korpusu. Maja 1943 je padel v bližini Begunj pri Cerknici. Joipf Ha poteč 28. maja je preteklo 6 let, odkar je tov. Jože Rapotec daleč od domovine in od svojih otrok, kot žrtev okupatorja, za vedno zatisnil oči v taborišču . smrti Dachau. Kakor bi bile Barkovlje neznatna vasica brez sinjega morja, tako bi bile Barkovlje mrtve in brez življenja, aiko bi se tam ne glasila že stoletja naša lepa slovenska pesem. Te- ga se Barkov! ja-ni dobro zave- brem pianinu dajo in zato je našim Barkov- " Ijonom slovenska pesem tradicija, ki se sistematično goji že od pamtiveka. Nastop pevskega zbora in vse prireditve, ki se je vršila v Avditoriju preteklo sredo. je bil v vsakem pogledu popolnoma dovršen. Zbor šteje 15 moških in 25 ženskih glasov, tedaj vsaj za 10 dobrih meških glasov prešibak, da bi ustrezal pravemu razmerju. Kljub temu so zahtevne Pesmi, kakor Matetičeva ((Pjesma slobodi«, Tcmčeva «Vlahi», Ravnikcva «Poljska pesem«, Grbčeva »Pa da bi znal« i. dr. dosegle popoln u-speh v interpretaciji, v lepi čisti izgovarjavi in dinamiki. Vse pesmi so donele prav lepo u-brano, glasovno zlito in učinkovito. Soprani in alti so prav dobri in tudi moški zbor, dasi — kakor omenjeno prešibak — je glasovno dokaj izenačen ter doseže dirigent Pertot brez velikega truda od njega kar kot interpret želi. Znal je iz zbora s svojo sposobnostjo izčrpati vse njegove vrline in je u-veljavil popolnoma humor skladb in je s tem pokazal višino zbora. Nehote se nam vsiljuje misel: kaj bi marljivi zborovodja še lahko dosegel, ko bi mu ne delali zaprek elementi, ki se vesele vsakega našega neuspeha!? Dirigentu je SHPZ s čestitkami poklonila krasen šopek svežih rož. V pevskem duetu sta nastopili sopi-anistka Vida Jagodi-čeva in aitistka Pina Dolescva. Spremljal ju je na ne baš do-_ ' Rudj Jagodic. Odpeli sta Mendelsohnovo «Slovo ptic«, Gerbičevo ((Pomladni ptic«, in Lajovčevo »Pesem nagajivka«. Obe sta bili deležni toplega prto/iomja. O-Iroški zbor je prav ljubko recitiral, Albrehtove ((Pogovor z vetrom«. Mala, komaj 10-letna, muzikalno zelo nadarjena Tatjana Uišičeva je pevka velike bodočnosti. S svojim simpatičnim glasom in še lepšim nastopom je zapela Venturinijeve tri pesmi «Kraguljčki», ((Ptička in be-raček« in «Mala kuharica«. Mogoče je pri izvajanju uporabljala preveč gibanja, kar ji je zabranjevalo pravilno dihanje-Bila je deležna splošne pohvale in pri znanja. Spremljal jo je Milan. Pertot. Sledil je balet Olge Gorju-pove «Rajaijje na trati«. Tudi ta točka je bila za naše prireditve nekaj novega in je dosegia odličen uspeh, Obširen program je zaključil pevski zbor z vrsto narodni}i pesmi, med katerimi je zlasti dosegel lep u-speh «šopek srbskih narodnih pesmi«. Kot zaključna točka je bila Devova »Soči«, ki jo je moral zbor na splošno željo ponoviti! Neutrudljivemu delu in požrtvovalnosti naših Barkov-Ijanov čast, za bodoče ustvarjanje pa odločnost in pogum! ini IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Priprave za tetien Matere in a (reli a** Tudi letos bodo v bujskem okraju organiziran teden ((Matere in otroka«, ki bo odi 3. db 10. jiumija. V istem času bo te-dlen organiziran tudi v koprske okraju, kjer se prav talko živahno pripravljajo za čim večji uspeh tedlna. Predi dnevi je faiil sestanek okrajnega odbora antifašističnih žena, na katerem 150 žene govorile predvsem o pripravah in delu. ki bo v tem tednu. Ta. ko so sklenile, da bodo v vseh metštih in vaseh sestanki žena, da bodo v teim tedlnu organizirale izleite otrok, da bodo sodelovale v pripravah za telovadne nastope itd. Organizirale bodlo predavanja o zdravstvu in pritegnile čim več žena za dleto v tem tednu. V nekaterih vaseh so žene že sklicale prve sestanke in obravnavale vprašanja, ki so v zvezi s tednom »Maiteire in otroka«. Antifašistične žene iz Pirana bodo poleg visega obiskale otroške vrteg in bolnico. Organizirale bodo tombolo in druge veselice. V tem tednu bo v Piranu nekaj kinopredstav za matere in žene. V Vanganelu - bodo v tednu «Matere in otroka« predavanja o zdravstvu in vzgoji otrok. Žene so pozvale člane fronte na tekmovanje za dokončno dograditev neve šole. kjer so do sedai že napravile nekaj sto prostovoljnih ur. Ali bodo letos odprli v Kopru Lepo vreme in vročina, ki je pritisnila v zadnjih dtaeh, privabljata vsak dlan že lepo število kopalcev na našo obalo, da se oddahnejo Po dnevnem delu, ali pa do izkoristijo opoldanski odimpr, Todia Koprčani, katerih mesto je- vsenaokrog obdano z morjem, morajo oditi v Semedelo in še naprej, če se hočejo ohladiti v morskih valovih. Zato so popolnoma upravičene pritožbe, češ da bi mestni ljudski odbor oziroma odsek za ko monatoe zadeve lahko uredil kopališče v Kopru, ki je sedaj neporabno in zaprto. V kakšnem stanju je koprsko obalno kopališče vt vsakdo: morski valovi so na obalo nanesli najrazličnejšo umazanijo, ki se valja med skalami, tako da se umažeš, predčn stopiš v morje, Deske nekdanjega lesenega mostička, po katerem si prišel preko kamnov v globljo vodo, so strohnele ali se odlomile ter kažejo svoja lesena rebra posajena z žeblji. Slačilnice so trhle in sie jim. pozna, da je čas na njih opravil svoje delo. Skratka — zapuščen del obale, za katero nobeden no skrbi. Todia pred nekaj dnevi so v kopališče prišli trije mladi delavci, ki jih je pioslala zadruga mizarjev z nalogo, dia popravijo slačilnice. Delo gre zelo počasi naprej, tako da bo verjetno poprej jesen, kakor pa popravljeno oziroma obnovljeno koprsko kopališče. Zato bi bilo prav. da, bi MLO nekoliko resneje piroučil lo vprašanje in ukrene, da bi se koprčani v najkrajšem času lahka poslužili svojega kopališča. Vozni red parnikov na progi Tmt - Koper in obratno OB DELAVNIKIH: Iz Trsta: 7.00 Pisani Itala, 9.30 Vida, 10.15 Levante, 11.00 Pisani Itala, 12.30 Pisani Itala, 13.15 Vi- da, 15.00 Pisani Itala 16.50 Levante, 17.40 Pisani itala, 18.15 Vida, 18.45 Pisani Itala, 21.00 Levante. Iz Kopra: 5.45 Pisani Itala, 6.30 Pisani Itala, 7.30 Vida, 8.00 Levante, 9.00 Pisani Itala, 11.30 Vida, 12.00 Levante 13.15 Pisani Itala, 14.20 Pisani itala. 16.00 Vida, 17.15 Pisani Itala 19.30 Levante. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: Iz Trsta: 8,00 Pisani Itala. 8.45 Levante, 9.30 Vida (samo v Sv. Nikolaj), 11.00 Pisani Itala, 12.15 Vida, 13.00 Levante, 14.00 Pisani Itala. 18.45 Levante, 19.45 Pisani Itala, 21.45 Vida, 22.00 Levante (po potrebi). Iz Kopra: 6.30 Pisani Itala, 7.00 Levante. 7.45 Vida, 9.30 Pisani Itala, 10,30 Levante! 12.45 Pisani Itala, 17.00 Levante. 18.00 Pisani Itala, 19.30 Vida, 20.30 Levante (po potrebi). Motorne jadrnice na progi Koper, Valdoltra, Ankaran in obratno OB DELAVNIKIH: Iz Kopra: 5.35, 6.50, 12.00. 14.45, 17,00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: Iz Kopra: 6.50, 12.00, 14.00, 16.00. URO JE IZGUBIL Jordan Kavalič iz Kopra Ul. della Pergola št. 13 je 30. maja ob 19. uri izgubil na poti od Ul. Alle Bandiere in Ul. Battisti preko Trga Brollo do Fructusa ročno uro. Poštenega najditelja proči. da jo vrne na njegov naslov, ali pa da jo prinese na našo podružnico. št. IZGUBLJENA LISTNICA Vilma Perič iz Nove vasi 38 je 31 maja izgubila v Kopru listnico, v kateri je bilo 105 točk, 200 lir 20 din in razne slike. Poštenega najditelja prosi, da prinese najdeno listnico na NZ Koper. SINDIKALNI IZLET NA KOROŠKO Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov obvešča prijavljence za izlet na Koroško, da bo odhod danes 1. junija točno ob 15. uri. Zbirališče v Ulici F. Severo 5. Bodite vsi na mestu najpozneje ob 14.45. SINDIKALNE VESTI Zaradli tehničnih ovir bo sestanek glavnega odbora Enotnih razrednih sindikatov STO, ki je bil napovedan za soboto 2. junija, v soboto 9. junija ob 15. uri z objavljenim dnevnim redcm. Vabila, poslana članom glavnega odbo ra, ve l a jo torej za 9. junija. Delavci! Poslušajte danes ob 20.15 sindikalni pregled B. Petroma, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m. Govoril bo o poučlji vih in koristnih primerih za tržaške delavce. v torek 5. junija v Avditoriju Na sporedu slovenske umetne pesmi ter kompozicije 6rva skih in ruskih skladateljev. Tanieva «Sončni vzhod« v popolni izgradnji in polifonski obdelavi KOMORNI ZBOR PRIREJA KONCERT ZA »KULTURNI DOM« Gledališče Verdi Danes se prične pri blagajni prodaja vst?Rnl£ %har. fonični koncert Tržaške f . monije dne 4. t. m. ob ki ga bo dirigiral Aaron Čopi Na sporedu glasba Aa Coplanda. Maks Sedej ^ v galeriji „Scorpione Opozarjamo občinstvo ni }*?!’, razstavo in vabimo vse ljubiteu umetnosti, da si jo ogledajo. Izlet openskih pionirjev v Postojnsko jamo Pionirska družina z priredi v rjedeljo dne 10. J izlet v Postojnsko nirji in njihovi starsi se vpišejo na sedežu Of na nah še danes popoldan t- J OPOZORILO NA VAJE V OSTREM STRELJANJ^ Na strelišču za puške v Ba^, vici: od 28. maja do J- J dnevno, od 6.00 do 17.30, Na openskem 25-metrskeoi s ^ lišču: 1. in 2. junija, dnevno 6.00 do 12.30; MJ. Na strelišču za možnarje v lem Repnu: 1. in 2. junija> no od 6.00 do 17.30; 0 Mladinski izlet v Ljubija^ Zveza antifašistične ganizira v nedeljo 1°. lu bjjko® v Ljubljano, združen * spominske razstave Or- ^ Mladinci, oziroma ®la^i.0,vj!iii® do iz Trsta odpotovali i Ljub-avtopulmanom in im*1* v0žnJl Liani skupno kosilo. Cena in kosilu je 1100 lir. . ^ Odhod iz Trsta iz Ul. it vero 5 ob 5. uri zjutraj, ° spft-Ljubljane ob 22. uri. prUa,,, JR-jema mestni odbor ZAM. ' \, chiavelli 13-11 in sicer: u junija cd 19. do 20. ure, T 0j 2. junija od 9. do 12- 0 ie s« 16. do 19. ure. Vpiso^nede-brezpogojno zaključi v Jj uro. ljek 4. junija med 16- i° ppr Nadaljuje se vpisovanje na izlet na Koroško, ki bo 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Cena 3.500 lir za vožnjo z avtopul-mroiri in stroške potnega lista. Vpisovanje pri '/DTV' v Ul. Machiavelli 13 do 9. junija, ker je treba 10. junija vložiti prošnjo za skupni potni list. Poziv za zbiranje zgodovinskega materiala iz narodnoosvobodilne vojne, iz predhodne dobe tur iz v-e naše zgodovinske preteklosti Naša javnost je uvidela ob priliki razstav ob 10-letnici OF važnost in pomen spominskega, dokaznega materiala iz narodnoosvobodilne borbe, iz dobe pod fašizmom in i-z vseh prejšnjih dob naše preteklosti. Mnogi so ob tej priliki spoznali, da imajo še mnogo takih papirjev po predalih. Pozivamo našo zavedno javnost, da zbere vse take knjige, brošure, časopise, letake, fotografije padlih, aktivistov, iz zaporov, internacij-konfinacij, izgnanstev, papirje, zapiske, potrdila, dokumente, slike ki se nanašajo na vse te razne zgodovinske dobe, in prosimo lastnike da jih dajo na razpolago «Odsčku za zgodovino in etnografijo« pri Narodni študijski knjižnici v Trstu v Ul. Geppa 9-IV. Ogled razstave OF v Lju II. okraj OF organiz>ra> aVe t — r,aled ratj„iia 10. v Ljubljano za o%^d.J^junii3 narodne osvoboditve 1 s'tadiohU t. J. Vpisovanje na , j9. d® ((Prvi maj« vsak dan o jf ob 21. ure in v Ul. Sv. V' 20. četrtkih ir.' petkih od .^,vanJa Za Lonjer se vršijo vP ^nton.u' vsak dan pri Pečarju .unija. Zaključek vpisovanja ■ spre!e" OF dolinskega okral* vpisf ma do nedelje 3. junlj. o?e za izlet v Ljubljano na na razstave OF. Vpisov istih mestih kot zadnJ , čla' č* NABREŽINA. ObvTŠČa^^ne gled razstave ui v ^ juU' zaključi v ponedcu3 jpi-ejc^g ne in somišljenike ' . za fronte, da se vpisova .^ijab gled razstave OF v , aipi" ja t. 1. Vpisovanje sf L na sedežu OF v jg ute. v ... ^ * v vsak dan od 16. do svoj« „ ^ sviAr IV. okraj OF obvešča ^ bo nncltro in Nova pesmarica Glasbena Matica v Trstu je Izdala te dni pesmarico narodnih pesmi za moški zbor. Pesmi sta harmonizirala Karel Boštjančič in Ubald Vrabec. Prav gotovo bodo našim pevskim zborom te pesmi dobrodošle, ker so prirejene zelo pevno in ne bodo delale pevcem nobenih težav. Pesmarica vsebuje 12 pesmi in je v prodaji v knjigarni Stoka za ceno 100 lir. Ako pevski zhori na-roče večje število, dobe 50 odstotkov popusta (50 lir). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. maja 1951 se je v Trstu rodile 18 otrok, porok je bilo 6, umrlo je 10 oseb. Cerkvene poroke: dekorater Paolo Piccinno in knjigovezka Marija Cergolj, carinik Alojz Umek in gospodinja Ondina Kozlovič, uradnik Fulvio dr. Toniat-ti in uradnica Lelia dr. Santullo, šofer Luciano Živec in uradnica Arianna Bat kmet Josip Frelih in šivilja Ana Bizjak, kmet Franc Mavec in bolničarka Nerina Pu-nis. Umrli so: 45-letni Avgust Pre-lac, 69-letni Josip Pregare, w-letna Emilija Mičen. 80-letna Marija Čehovin vd. Ukmar, 74-letna Karla Pertot vd. Simič, 63-letna Anna Ferrarin por. Ten.eroli, » letna Marija Tereza Požar va. Canarutto, 64-letni Ennco> ta squalini, 77-letni Tulho. Terra-gnoli in 84-letnl Karlo Bizjak. ■kraj ur .;p da ", članstvo in simpatizer - staye zadnji izlet za ogleo .unjja-OF v Ljubljani dne okra-Vpisovanje za ljudi iz gicedjl ja na sedežu OF v e vsak dan od 17. do > • se vp hitite s prijavami, »e ^e\le sovar.-je zaključi v P dne 5. t. m. zvečer. ^re. V openskem okraju *pVe Oj! jemajo vpisi za ogled ra,'njja * v Ljubljani dne 10' inji{. istih mestih kakor zsO III. okraj organizira ^ hj^ Ijo 10. junija t. 1. tzl nar°^ ljano za ogled razsta ne osvoboditve. (IA Vpisovanje v fibst Sperar.za« (Ciril) Oj- rj-j-ah* g št. 21 in v trgovini g vs» piria« Ul. Settefonta dan od 8 do 10 to 03 ..uillll11 llllllllllIllIllilllllinlHBBflBUlHU MALIOGLA5; —--------------------------- r PRODAM MLADO ^/VINIČARSKE PASME SE J cE' CEV BREJO PO ZME Opči0J Gostilna v Briščikih P adex-izleJJ: 17. junija 16. in dvodnevni * z 1 e1 R e K 0 novo Gorico poreč moiovun (iKioniona) ŠKocilansKo Vpisovanje d° - ^ f. pri Adria-ExpreS5' ^43 r v- tel Severo 0-0 * ^Morski dnevnik 1. junija 1951 Goriški Slovenci! Tako bomo volili 10. junija: M POKRAJINSKE VOLITVE ZA KANDIDATA V 8 GORIŠKIH OKROŽJIH KRMINSKEGA OKROŽJA ZA OBČINO DOBERDOB ZA OBČINO SOVODNJE ZA OBČINO ŠTEVERJAN dFs Dl5 ■ta bomo tako, da bomo pravokotnik na desni strani znaka Demokratične fronte Slovencev oziroma znaka kandidata krminskega okrožja, prečrtali, kakor nam kažejo gornje slike akcije za revizijo italijanske mirovne pogodbe Oboroževalni načrt !i%_____ ov( v kii»k ' da Italiia z last- ties, radstvi ni sposobna ‘Z-Jcj borožitve niti do meje, NbJ dovoOuje mirovna po-jotokV n' samo naša. Ista u-^emi (poleg želje, da sc tkrJ Za italijansko oospo-ttuJi? ilm bolj zmanjšaj je % ja„. Itolijansko vlado, da Ibs sda za posebno pomoč Za izvajanje oborožitve-4,(, Načrta. Tutti med zadnjo bitnj}10 Q oborožitvi v ita-Sejueni senatu je skupina jo 7~°rie« sestavita resoiuci-je’jJ,°P°2arja Washington, da knim-- revn fci hoče s tem dofca-Jrjl > “« oborožitev ne bo Ai..,“ao težila italijanskega Kot tojlt 80 glasovi o obsegu obo-ptotisf neenotni in vsebujejo io J^ia, tako si nasprotuje-rasat glasovi o uišmi ta„:lshe pomocj za oborože-lSfiti' j icttj moramo prcd-brifr, ločiti dvoje ■ ameriške fte pošiljke orožja (v acbje te pomoči je Italija ladij ° nekaj manjših vojnih ' *t»o s1 opremila svoje letal-Ijt/P števila, ki ga dovodu t^ovna pogodba; o ob-‘6 pomoči D drugem o- *ted" - . 1« J*6®0 oborožitvenega načr-lf čp lasanjem obeh postavk ustvarja zmeda glede Pomoči ZDA. Dodati bi la nnkeda še tretjo kategori-to je tisto, ki je na-Na .»plošni podpori itali-cfu gospodarstvu (dose-% ki se je stopit s In«.’ a u r ohrani. _______ _ __________ tuC>»ted 'drugim tudi v ra-0 l^Oskeni pogledu), h Ittjjjhenu ameriške pomoči ločnih podatkov) in ittJl a pomoč za izvajanje ■ ,v>' "»C J*- « rIe’ ž,11 n<)vem okviru ven-%m°hranil neko samostojno Bh. i JUfctj" !« skoraj ni treba iz-Ijjj71 besed. Od K. aprila ?a 'J"* te bila Italija uvršče- države—prejemnice K« i e pomoči, pa do j 'H:n z .7 I*i tega leta bo zna- r 1309^^ Zn€sek pomoč Ita-i^ibtii m‘Hjonov dolarjev i’;iva)° milijard lir). ,ent le vsote v lirskem AttiijJT omogočil vladi vsaj "0rai, 0 sanacijo državnega r°l>eč„.na brez pretiranega i. eCeivT ■ ^ pi klu uucgu. fm)itn„ . 3a visečega dolga ter *3»tii,JnJIe*ficiJe. fci sieer ob italijanskih fi-K (skUm, ^ bi bile tnogo-Sestiei?i 6’3 milijard Ur i Pa < V? dolarskimi naka-i,5® °W omogočen znaten (,eferim tolarskega področja, s 5j|a jg Italija v tem času t*Ta in l' useaa svojega u- STtoWcr»2 n3iTO za-dovoljila 45 ti °dst ceiotne potrebe žitu, «fte ,• bombaža, 50 odst- f-.bakr^' Premooa in 20 a'neriške polj razinn?roz‘tev ie torej več L^trn O”il!uo- Vendar kljub h uranSilmistidnim izjavam Sejnih osebnosti to opra- n. • “e ni rešeno. V ij.r PeD °''a -i® zakladni mini-C Proh?„U hašteranju giatt-i«, ®Pd a j-r”°'u stal ijansk ega \ankni V„a v z?ezi z oboro-U^Pttant, a nekem volilnem J «najnb P0fl točko 7. naoe-'u^i o določitev ameriške I ,-neyn N;enem obsegu in I »?h>ne J0?,?*. <«s°llecita de-I Stio J aiuto americano l»i comLa.CTlensioni e nella K ^ je V[zionev). To pr.me-I b«n°^PrtnP' “šanje še popolno-Icajla še „ in da italijanska »H 'la iz Jj '-e, ne koliko bo Wie°a bo !?eT- ■ ne koliko 'in a žn i,t, 2Ja> koliko na- Ki *dka£!iCroževanie ^ ko- /7StirnZoi SPl°Šn° 0O* ie sp P°PolnT!’ P° Potrebi ^ Sa izda,?*1 kritja Hali. ■ 'Zdritka za oboroži- SLdme Posku^JEuTsmi- da ^ kot »balonček, ki daj, kot kož bilo _ ža to Mislili, da y^mSv^j0 *y°*ki %cn^factja'ri«0-C 'a' stoar-^ benT‘d?O0”a;,e ^ teb ^ ^^i tako za-uie- « JO, kot se Ždi o Italiji razširjajo okoli vprašanja ameriške pomoči. Precejšnjo jasnost nam daje memorandum italijanske vlade u-pravi ECA in njen od govor nanj. Memorandum, ki ga je italijanska vlada poslala ID. decembra 1950 upravi ECA, je prosil za troje: 1. ZDA naj finansirajo 2 direktno pomočjo nekaj več kot polovico italijanskega oborožitvenega načrta /, nakazilom. 210 milijonov dolarjev (250 milijard1 lir je približno 400 milijonov dolarjev). 2. ECA naj poveča svojo pomoč preko predvidenih cca. 200 milijonov dolarjev za finančno leto 1950—51, ker da se bo deficit italijanske plačilne bilan-se zaradi gospodarskih posledic korejske vojne (podražitev surovin) in oboroževalnih potreb povečal od predvidenih 241 milijard na 320 milijard lir. 3. Italijanska industrija je sposobna proizvesti vojaški material za oborožitev dežel atlantskega pakta v vrednosti 450 milijonov dolarjev. Teda za to potrebuje Italija 250 milijonov dolarjev v obliki kredita, ne le za nabavo potrebnih surovin, temveč tudi za potrošne dobrine, ki bi-jih vrgla na notranji trg v protiinflacionistič-np namene. ECA je predvsem sporočila, da za točko 3. (vojaška proiz-. vodnja za atlantske dežele) ni pristojna, ker je to zadeva, ki se tiče novega atlantskega gospodarskega odbora v Londonu, ki mu predseduje gospodarski koordinator za Evropo William Herod (ki je te dni obiskal Italijo in si ogledal tudi nekatere industrijske naprave). Z drugimi besedami je to pomenilo indirektno odklonitev pomoči, za katero je v tej točki prosila Italija, kajti atlantski gospodarski odbor bo v najboljšem primeru lahko posredoval za dodelitev omejenega kredita za golo nabavo surovin. Točki 1 in 2 sta bili združeni aradi spojitve ECA in PAM. Pri določanju vsote, ki bi jo bilo treba dodeliti Italiji, je ECA najprej formulirala dve osnovni kritiki na italijanski memorandum: 1. Položaj italijanske plačilne bilance ni v skladu s trditvami memoranduma. Italijanke rezerve v dolarjih in zlatu so se povečale, rte zmanjšale, in so v lanskem decembru dosegle 565 milijonov dolarjev. Italija je torej, na račun nakazil ECA kopičila dolarske in. zlate dezerve. 2. Memorandum je poln teoretičnega razglabljanja o položaju, ne vsebuje pa nobenega konkretnega predloga, kaj lahko Italija sama stori, da se položaj izboljša. Gre za tradicionalno kritiko uprave ECA na račun italijanske vlade. Po teh malo obetajočih ugotovitvah so sledila dvomesečna pogajanja, po katerih je prišlo do dokončnega ameriškega odgovora, ki sloni na sledečih štirih točkah: 1. Za 18 mesecev (6 mesecev tekočega finančnega leta in, vse leto 1951-52) bodo ZDA dale maksimalno vsoto 375 mili jo— lov dolarjev, in sicer največ 100 milijonov za ostanek finančnega leta 1950-51 (ker je Italija že dobila 127 milijonov, pomeni to malenkostno zvišanje prvotne vsote 200 milijonov), ter največ 275 milijonov gospodarske iru vojaške pomoči za leto 1951-52. 2. la Številka ni obvezna; nakazila bodo izvršena postopoma na osnovi konkretnih načrtov, ki jih bo Italija predložila. 3. Vlada ZDA zahteva od italijanske vlade, naj izvaja pi otimflacionistično politiko in usmerja investicij^ v skla-lu z oboroževalnim načrtom 4. Nekak «arbiter» položaja bo naglica, s katero bo italijanska vlada izvedla svoj prvi oboroževalni načrt 250' milijard, ki bi mu utegnil slediti nov oboroževalni načrt. Naglica v izvajanju oboroževalnega načrta bo tore j odločilna za dokončno vsoto, ki bo Italiji v razdobju 18 mesecev dodeljena. Iz tega lahko sklepamo troje: 1. Pomoč, ki so jo ZDA pri-piavljene dati, je dokaj nižja od vsote, ki jo je Italija zahtevala; ta vsota je omejena navzgor, ne pa tudi navzdol, in je vezana očitno na globalno izvršitev oboroževalnega načrta. 2. ZDA menijo, da bi Italija lahko oboroževalni načrt v višini 250 milijard lir izvedla v 18 mesecih (in ne v 30, kot predvideva italijanska vlada). 3. Dejstvo, da ZDA menijo, da bi v prvem načrtu lahko sledil drugi, dokazuje, da so tudi V Washingtonu mnenja, V četrtek, 3. maja je angleški kralj sporočil po radiu vest, da je veliki Britanski festival otvorjen. Pokrovitelj tega festivala, kralj, je že prej nekje izjavil: «Kraljica in jaz pričakujeva, da bo vsaka družina na vseh koncih naše dežele prispevala k temu festivalu, da bo vsak pomagal prikazati svetu, da Velika Britanija živi ko nikoli prej, da zavzema dostojno mesto med narodi sveta.« Britanski festival so otvorili točno sto let po tem, ko je tedanja angleška kraljica Viktorija odprla leta 1851 znamenito «Lor.‘donsko razstavo«, ki je pomenila velik dogodek za takratni civilizirani svet. Samo Velika steklena dvorana, v kateri so razstavljali m o kateri so nekateri govorili, da se bo ob najrahlejšem sunku podrla, je bila drzen podvig modernega stavbarstva. Letošnji, Britanski festival ki pa ni omejen samo na London, ampak na vsa zgodovinsko in industrijsko važnejša mesta celotr.e Velike Britanije, bo pokazal mnogo več kot njegova prednica ((Londonska razstava«. Njegov namen je nazorno pokazati vztrajno življenjsko silo britanskega ljudstva v umetnosti, znanosti in industriji ter njegovo zmožnost in odločenost, da prispeva svoj polni delež k mirnemu napred- Poleg "žive" razstave britanske arhitekture bodo na sporedu tudi razne gledališke, glasbene in folklorne prireditve ku človeštva. Festival bo trajal od 3. maja do 30. septembra 1951. Osrednja točka bo «Razstava ob južnem bregu« v Londonu, r.a ovinku, ki ga napravi reka Temza med Westminsterskim in Waterloojskim mostom. To je velikanski prostbr, ki so ga med drugo svetovno vojno zrav nale letalske bombe nemških bombnikov. Na tem očiščenem in urejenem prostoru vzbuja občudovanje velikanska «Ku-pola odkritij«, v kateri se nudi obiskovalcem pogled v britansko zgodovino, kakor tudi v obsežno področje izumov in odkritij, s katerimi so britanski znanstveniki in tehniki prispevali h graditvi moderne civilizacije. V Londonu so tudi že odprli «živo» razstavo arhitekture. V znani mestni četrti East End, ki so jo med vojno močno poškodovale letalske bombe, so zrastla reprezentativna poslopja stanovanjskih hiš; - šol, cerkva, ljudskih domov, trgovskih hiš in trgov. Vsa ta poslopja bodo zdaj pričela služiti svojemu nameifu. V H* H* V poletnih festivalskih dneh bo po vseh važnejših krajih Velike Britanije triindvajset večjih umetniških festivalov. Na festivalu v Canterburyju bodo r.a primer pokazali sodobni razvoj angleške poezije in drame v verzih Oba najvažnejša predstavnika te književne zvrsti, T. S. Eliot in Chri-stopher Fry sta napisala nekaj del posebej za to priložnost. Raznolikost in moč angleškega gledališča bodo lahko obiskovalci spoznali: na festivalu v Yorku, kjer bodo po letu 1572 prvič spet uprizorili «Yor-ški misterijski cikl» — «Ustvar janje in odrešenje človeka« in «Kristusovo trpljenje«; na festivalu v Perthu bodo uprizorili r.ajnovejša dela škotskih dramatikov: na festivalu v Brigh-tonu bodo izvajali posebej za to priložnost prirejena dela; na festivalu v Belfastu bo pravkar ustanovljena gledališka 17. JUNIJA V TRSTU “fDcm iiModiiih imS in Kakor smo že v nedeljski številki javili, bo 17. junija na stadionu »Prvi maj« veličasten «Dan narodnih noš in plesov«. Letošnji spored bo vsekakor lepši kakor lani in bomo imeli priliko občudovati tudi brvatske in splob naše stare plese. skupina Ulster pod vodstvom Tyronea Guthriea igrala klasična in sodobna dela angleške, irske in škotske dramatike. -Po. sebno pozornost pa bo vzbudilo Shakespearovo gledališče v Stratford-upon-Avonu,' ki je že marca začelo svojo dvaindevetdeseto sezono uprizarjanj del dramatika Shakespeareja. Prvič v zgodovini angleškega gledališča bodo prikazali v seriji naslednje drame: «Rihard II.», «Henrik IV.» (I. in II. del) in ((Henrik V.». Sezono, ki bo trajala do oktobra, bodo zaključili s Shakespearejevo dramo «Vihar». Osebe, ki se pojavljajo v več dramah, bodo igrali isti igralci. Tako bo Anthony Quayle igral Falstaffa v obeh delih «Hernika IV.», Harry An-drews pa, ki bo igral Boling-brokea v ((Rihardu II.», bo nadaljeval v vlogi Henrika IV. *** Mednarodni festival «Eistedd fod« v malem mestecu Llangol-len. ki leži v. goratem severnem Walesu, je — kakor vsako leto -- povabil zbore in plesne skupine iz vseh delov sveta. V paviljonu, ki lahko sprejme 10.000 gledalcev, se bodo noč za nočjo vrstili zbori in plesne skupine iz Francije. Italije, Ceylona, Kanade, Hollywooda in Madrida. Na ta edini mednarodni festival, ki je sprejel lani nad 120 tisoč obiskovalcev, bo poslalo svoje reprezentančne zbo. re in plesne skupine štiriindvajset držav Evrope, Azije in Amerike. Glasbene prireditve bodo osredotočene v Londonu. Maja in junija bodo prirejali vsi po membni orkestri Velike Britanije koncerte v številnih londonskih koncertnih dvoranah. Koncertom bo dirigiralo 30 svetovno znanih dirigentov, med njimi: Sir John Barbirolli, Sir Thomas Beecham, Eduard van Beinum, Sir Adrian Boult, Rafael Kubelik, Koussewitzky, Victor de Sabata, Sir Malcolm Sargent, Leopold Stokowski, Arturo Toscanini in drugi. Pomembne glasbene prireditve pa bodo tudi na drugih festivalih. Na Canterburjrjskem festivalu bodo prirejali koncerte v znameniti katedrali. Na Chelten-hamskem festivalu sodobne britanske glasbe bodo prvič izvajali dela sodobnikov: Moerana, Johna Gardnerja, Humphreya Searlea, Racinea Frickerja, Franza Reizensteina in Edmun-da Rubbre. Na Aldeburghskem festivalu glasbe in umetnosti bodo izvajali dela svojega predstavnika, komponista Benjamina Brittena. Najstarejše škotsko mestece Aberdeen bo vabilo obiskovalce Britanskega festivala s svojim Škotskim narodnim orkestrom in pevskim zborom. Britansko tradicijo v petju koralov bodo predstavili v londonski sezoni na koncertih, ki bodo štirikrat tedensko V London so že prišli znameniti zbori iz Walesa, Škotske, York Shireja in North Westa. Vse londonske opere bodo pričele te dni posebne festivalske sezone, v katerih bodo nekatera dela prvič predvajali. Balet bosta zastopala na Britanskem festivalu dve najboljši baletni skupini Sadler’s Wells Ballet in Sadier’s Well’s Thea-tre Baljet. S tem pa še zdaleč ni izčrpano vse, kar bodo prikazali v poletnih mesecih v Londonu in ostalih- krajih Britanskih otokov. Omenili nismo »Razstave knjig« v Londonu, kjer je razstavljenih 900 knjig iz vseh razdobij britanske književnosti. Težko bodo obiskovalci prezrli razstavo šestdesetih večjih slik, ki so bile-‘pošebej zbrane za festivalsko'Sezond'.' razstavo del Hogartha in Mooreja. mednarodno kiparsko razstavo na prostem, razstavo modernega angleškega slikarstva, razstavo razstav in vrsto še drugih razstav v različnih delih otoka. NEKAJ IZ ZGODOVINE 1 J U u Gusarji, ali kot jih tudi imenujemo pirati, so prav tako star pojav na morjih, kot je stara zgodovina pomorstva. Ko so se pojavile prve feničanske ladje (Feničane smatrajo za prve pomorce), so se pojavili tudi gusarji iz istega naroda, ki so te ladje napadali in jih plenili, posadko in, potnike pa pobijali. Kot je stara zgodovina gusar-štva, tako stara je tudi borba proti tem morskim razbojnikom-. Ne smemo pa zamenjavati AMERIŠKI SKLADATELJ MROR COPLARD V HAŠEHI MESTO V nekaj dneh bo prispel v Trst znani ameriški skladatelj Aaron Copland, ki je eden največjih predstavnikov moderne ameriške glasbe. Navdihujoč se ob jazz-u je ustvaril iz te glasbene zvrsti močno popoln izraz globoke umetniške občutienosti in poetične izrazitosti. Skladatelj se je rodil 14. novembra 1900 v kozmopolitski četrti Brooklyna v New Yorku. Njegovi starši so po svojem izvoru rusko-judovskega pokole- da je načrt nezadosten za res sodobno opremo italijanske vojske; možnost, da bi bilo mišljeno oboroževanje preko določil mirovne pogodbe, je treba zavreči, ker Washington o reviziji pogodbe še ni izrekel nobene besede. Pred kratkim je ECA nakazala Italiji drugi obrok pomoči za teto 1950-51 — 73 milijonov dolarjev, kar da skupno s 127 že nhkazanimi milijoni 200 milijonov. Zdi se, da je ameriško merilo naglica oboroževanja že začelo delovati, ker Italija ni dobila najvišje določene vsote 100 milijonov, temveč samo ostanek do višine kvote za to leto. Nakazilo je bilo izvršeno — morda tudi povsem slučajno — dva dni po izglasovanju oboroževalnega načrta v italijanskem serkitu. Ameriška pomoč visi torej še v zraku, z njo vred Pa tudi italijanski oboroževalni načrt, o katerem meni rimska vlada, da je njegovo izvajanje odvisno od ameriške pomoči, ZDA pa, da je izvajanje šele pogoj za dodelitev pomoči. R. C- nja. Ko je bil star 12 let, mu je nudila njegova starejša sestra prvi temeljni pouk v glasbi. Vendar pa je pokazal tako glasbeno nadarjenost, da so mu morali poiskati boljših učiteljev, ki so znali razviti njegov talent. Najprej je študiral klavir pri Leopoldu Wolfsonu, nato pa še pri Victorju Witt-gensteinu in Clarencu Adlerju. Pozneje je študiral kompozici jo v Parizu v «Fontainbleauški glasbeni šoli«. Tri leta je bil gojenec slavne Nadje Boulanger, ki je leta 1925 na orglah in v zvezi z newyorškim simfoničnim orkestrom, ki ga je vodil Walter Damrosh, prvič izvajala »Simfonijo za orgle in Orkester« svojega gojenca. Toda prvič se je bil Copland predstavil javnosti že prej, in sicer v novembru 1924 s koncertom svojih skladb pod pokroviteljstvom «Zveze skladateljev«. Za svoje glasbeno delovanje v naslednjih dveh letih je prejel nagrado Guggenhei-move ustanove. Od tega časa si redno sledijo njegova nova glasbena dela, od orkestralnih del (Prva simforiija, 1925; Simfonični ples, 1925; «Music for the Theatre«; Koncert za klavir in orkester, 1926; Simfonična oda, 1929; Kratka simfonija, 1933; Priznanja, 1936; El Salon Mexico, 1936; Radijska glasba, 1937; Uvertura na prostem, 1938; Mirno mesto, 1940;) do baleta (»Grong«, 1925; «Hear Ye», 1934; «Billy the Kid», 1938. »Rodeo«, 1942; (katerega je predvajalo lani v Trstu Ameriško narodno baletno gledališče) ; ((Appalaška pomlad«, 1945 in do opere (»Drugi hu-ragan«, 1937;). Skladal je tudi spremno glasbo za filme (rja pr. za film ((Ljudje in miši«, 1939; »Naše mesto«, 1940.) in komorno glasbo (Dve skladbi za kvartet gosli, 1928; Vitebsk, 1929; Varijacije za klavir, 1930). Njegova glasbena osebnost, ki se je le z nekako muko osvobodila trdote in zapletenosti prvih skladb, se je vedno bolj razodevala kot sveža, prekipevajoča in svobodna glede na tuje vplive, razodevajoč se v glasbenih oblikah, za katere sta značilna globoka preprostost in enostavnost ter prijeten uči. nek. Njihova ritmična originalnost izvira brez dvoma iz njihove tesne naslonitve na jazz in iz vestnega proučevanja možnosti, ki jih nudi. Kritika mu je rada priznala njegove zasluge. V njem vidi voditelja glasbene šole, ki «stoji na čelu morda najmodernejšega glasbenega gibanja našega časa«. Nadalje pravi kritika, da je »kritična analiza njegovega dela in njegove estet ske misli največje važnosti za vsakogar, ki ga zanima bodočnost ameriške glasbe«. Copland združuje s svojo skladateljsko dejavnostjo tudi pomembno organizacijsko in književno dejavnost. Napisal je že dve knjigi o glasbi «What to Listen for in Musič«. (Kakšno glasbo naj poslušamo? 1939), ki je bila prevedena tudi v tuje jezike in «Naša nova glasba« (1941). Razen tega sodeluje pri reviji «Modern Musič«, prireja predavanja, poučuje na «novi šoli« v New Yorku,.na Harvardski univerzi in na «Berkshirskem glasbenem centru«; organiziral je glasbene festivale v Yaddo, de- Aaron Copland luje kot član upravnega odbora «Arrow Musič Press«, obenem pa je tudi član odbora ((Zveze skladateljev« in ((Mednarodne družbe za moderno glasbo«. Poleg vsega tega je predsednik Zveze ameriških skladateljev. Razen Guggenheimove nagra de mu je bila dodeljena še nagrada »Victor« ameriške radijske korporacije, Pulitzerjeva nagrada {n nagrada ((Krožka newyorških glasbenih kritikov«. pojma gusar in korsar. Korsarji so bile ladije, ki jim je država dala dovoljenje, tako imenovano «korsarsko listino«, da v vojnem času lahko plenijo sovražne ladje. Te ladje pa so bile v mirnem, času sicer navadne trgovske ladje. Toda korsarji so se čestokrat po vojni, ko jim je korsarsko dovoljenje že zapadlo, preradj razvili v nove gusarje, ki so plenili domače in sovražne ladje. Države so uvidele nevarnost, ki jo povzročajo korsarji in so jih j, zakonom mednarodne veljave prepovedali in jih stavili pod isti zakon z gusarji, kj so jih in jih še danes (če se zgodi kaj takega) kaznujejo s takojšnjo smrtjo na vešalih; sojeni morajo biti po prekem sodu v štiriindvajsetih urah po ujetju v najbližji obalnj državi. Prav te odločne mere so pripomogle, da je gusarstvo v Evropi prenehalo že okoli 1830. leta, ko so bili polovljeni zadnji gusarji ob severnoafriški obali. Gusarjenje pa je v nekaterih primerih zelo težko določiti. To je predvsem, v času revolucije. Ce se nasprotna stranka upre zakoniti vladi in se polasti bro-dovja svoje države, jih vlada navadno proglasi za gusarje. Tuje države Pa v tem. primeru tega ne priznajo tako dolgo, dokler ne prično ti uporniki napadati tujih ladij ;n, vodijo borbo na morju izključno le proti domačemu bredovju v rokah nasprotne stranke. Tak primer se je zgodil leta 1873. v Španiji. V državi je nastal upor in. uporniki so se takoj polastili španskega brodov-ja, ki je bilo zasidrano v Kartagini. Vlada v Španiji jih je proglasila za pirate. Neka nemška križarka je na ukaz španske vlade ujela neko ladjo in jo pripeljala v nemško pristanišče. Uporniki pa so nemškim oblastem izjavili, da so bojujoča se stranka in da ne priznavajo španskega zakona. Nemška vlada je priznala njihovo mnenje im ukazala poveljniku križarke naj ladjo skupno s posadko izpusti. Takih primerov imamo v zgodovini še precej. Dandanes lahko mirne duše trdimo, da v evropskih vodah, pa tud,j drugod po svetu ni več piratov. Zadnji ostanki so še ob obali Kitajske in- Vzhodne Azije. vendar so tudi te že tako iztrebili, da se ne upajo več s svojim preprostim brodovjem napadati velikih in moderno o-premljendh prekooceanskih ladij, DUS. NEKAJ "ŠIBKIH fašistom pri “Katoliškem glasu,, TRUPLO, ZVERINSKO MUČENEGA MIŠICA IZ TO-PLIC. UBILI SO GA DOMOBRANCI sestri Antonija in franciska sustersic, ki STA BILI USTRELJENI 9. AVGUSTA 1944 V SPODNJI HRUŠICI OD CRNE ROKE FRANC PEČNIK, KI GA JE UMORILA CRNA ROKA NA OBREŽJU LJUBLJANICE PRI STEPANJI VASI In talci so padali dalje... V interesu vse slovenske reakcije s škofom Rožmanom na čelu je bilo, da so italijanski in nemški fašisti divje streltali naše ljudstvo, v interesu tistega Rožmana, ki je srLotno k.ece-plazil pred generalom rdečih kravat in ga rotil, naj iztrebi iz slovenskih gozdov naše najboljše ljudi. Isti raziog ga ie sin, k molku ob slovesnih lepakih, strašnih osmrtnicah saj sta i h podpisovala njegova dobra znanca in prijatelja - Robotti in Grazioli. Dobro je vedel sam in vsi njegovi da padajo s talci heroji osvobodilnega boja slovenskega ljudstva. Molk je bil v tem primeru dobro premišljeno soglasje in okupator je v tem molku našel sijajno legitimacijo in dejansko prvovrstno moralno oporo za nadaljnje brezobzirno iztrebljanje. Vcdstvo slovenske reakcije je dobro premislilo: okupatorju pošljimo naproti izda-jalce Banovega kova, mi pa mu nudimo vso moralno in dejansko pomoč! Resnično, okupatorjevi interesi in interesi domačih reakcionarnih veljakov se niso križali... Okupator je hotel s talci zbiti iz rok orožje na smrt obsojenega slovenskega naroda in slovenska reakcija je morala ploskati k tako »učinkovitemu« sistemu. Hotela je za vsako ceno, da bi se zavrl vseljudski oboroženi odpor, silno, silno je upala, da bo sedaj obnemel jek strojnic iz naših gozdov Cernu naj bi tedaj zakričali v svet svoj: prepovedujem« Ne’ "^r,neU°,bi bi' *reh. proti sanl' Naj le padajo talci’ naj bo le obsojen na smrt vsak tisti, ki je »osumlien, da pod- b,Ta.?SV°b?diIn0 fr°n,t0»- ,?d strahu pred smrtjo bo slovenski fi i 5 ve . e Postal ponižen in dober in pa pokoren okupatorjevim postavam, ki so »od Boga«, postal bo pa s tem tudi pokoren interesom slovenske reakcije same. In učinek? Nič več strahu, nič več kolebanja, pač pa še zagrizenejši odpor Vsem je postalo jasno zločinstvo reakcionarjev, ki so si lastili pravico gospodovanja nad življenjem in smrtjo slovenskega ljudstva, zato je zrasla mržnja naših ljudi do vrhunca. Vzdržati moramo! To in samo to je bila parola, ki je šla v tistih groznih dneh od ust do ust med slovenskim ljudstvom. In vzdrzali smo. Se več! Iz tega boja smo izšli trdnejši, prekaljeni in prežeti z globoko vero v moč in silo Združenega ljudstva. „KaUr je, bil velik naS *nev do fašistov in domačih prihuljenih izdajalcev, tako velika je bila naša ljubezen in spešto-VaDw do ,vseh tistih veličastnih žrtev, ki so omahnile k tlom zaaj tu, zdaj tam! Slava jim! Tc so govor.li po Ljubljani lističi, s katerimi je bila posuta Slovenija. Vedno znova in znova so romale naše misli in naša čustva v samotne celice ljubljanske sodnije, v celice garnizijskih zaporov tako imenovane belgijske vojašnice. Slovenski narod je s svojim središčem Ljubljano živo sodoživljal tragiko mladih ljudi, ki so bedeli po zaporih noč za nočjo, ki so bolestno prisluškovali vsakemu koraku in glasu na hodnikih m ki so tako rekoč v popolni pripravljenosti sprejeli oficirja, ko je stopil sredi noči med nje, jim prebral imena in jih v stilu fašistične »pravičnosti« pozval k izpolnitvi zadnje dolžnosti... in sredi noči so se izbranci poslovili, ostali pa so se vprašali, kako da še niso na vrsti. To in samo to vprašanje, to in samo to začudenje jim je ostalo. Tak6 noč za nočjo. I ir\ r l I r Včeraj ob 19. uri je bil zrač- V K r Aii r ni pritisk 76fu> toPiota 23.7 T l\LI VIL (najvišja med dnevom 25.9, najnižja 18.5), veter 7 km, vlaga 71 odst., nebo pokrito 2/10, morje skoraj mirno, vidljivost 15 km, toplota morja 21.8. Za danes predvideva vremenska napoved nekaj oblačnosti, drugače pa lepo vreme. STRAN 4 ZADNJA POROČILA J, JUNIJA 1951 ri liliji!!;-;:; : IJ .:::::: Ki!' | sssis asi siiiaiiSiiSfSiggsgisBara ii PRED IZVAJANJEM ZAKONA o nacionalizaciji iranske nafte Razgovor perzijskega finančnega ministra s predstavnikom ,.Anglo-Iranian" - Govor predsednika Mossadegha v perzijskem parlamentu Perzijsko poslaništvo v Haagu telegrajsko sporočilo zunanjemu ministru v Teheran, da je »visoko mednarodno sodišče v Haagu odbilo zahtevo Anglo - Iranian, po kateri bi imenovali razsodnika v sporu AIOC s perzijsko vlado«. Mednarodno sodišče je podvzelo to odločitev, ker je ((angleška vlada predložila zahtevo glede podrobne proučitve vprašanja. Sodišče je moralo dati prednost vladni zahtevi«. TEHERAN. 31. — Perzijski zunanji minister je objavil besedilo note. ki jo je včeraj predal finančni minister Varasten predstavniku »Anglo.lranian« v Teheranu, Richardu Seddonu. Angleški opazovalci v Tthe-sanu trdijo, da je med tem sestankom v glavnem govoril samo finančni minister Vairarien, ki mtu je razložil dosedanje odnose med Iranom in družbo. Pravijo, dia se je Sedidlon omejil samo na nekatera «upravna» (vprašanja, Nota pravi: 1. Strokovnjaki, uradniki in delavci razpuščene družbe bodo tako šteti kot uslužbenci državne družbe za perzijsko nafto; 2. Začasni svet treh iranskih predstavnikov se bo trudil, da poveča sedanjo proizvodnjo; 3. Z namenom, da bi postavili pravilno mednarodno ceno, bo svet, takoj ko bo prispel v Kuzistan, obvestil yse stranke razpuščene družbe v Perziji in tujini, da jim bodo dobavljali nafto pod istimi pogoji kot pred nacionalizacijo. Nota dodaja, da je vlada prepričana, : RADIO JUGOSLOVAN«*® trsta 1.5.1951. CONE PETEK 1.».»"- l9 30, Poročila ob 7.00, ^j^pa. 23.05 — 6.45 jutranja S-lsloven£J Jutranja glasba. 13j45 cmvens*. Jutranja glasba. gloV narodne pesmi, i’;"- Iz sL,-,, orkestralna dela, „N.3|ran? D5?,' operet. skih 18.00 Fra^tve“neSa znan«" Preludiji 18.15 sveta: »Kaj je P.ra,v0Ki. tro?». 18.30 Veseli zv Haydn>' Iz komornih del Josel 23.10 Glasba za lahko n Oddaja v italijanščini: u« 12.00 Iz nemških oP ,Uuall, Godba na pihala. 1^iezzo. &. problemi. 13.20 Interrn g,n Poje Luciano Tajoli. ‘,j6en«i) kalni pregled. 21.00 ‘■L 00 medija »Nova luna«. nato plesna glasba. SLOVE«! 3 *ia gl£ 6.10-7.00 Zabavna Jjtr jlova ba. 12.00 Pesmi ih Pj^vna K, skih narodov. 12.40 Za fiRh j. ba. 13,15 Operetna m rnestja4 glasba. 14.00 Slovenska regie na dela. 14.30 Kulturam »g, 14.45 Igra ansambel am ,£ p. ^ rrunK Jank°V‘,! l»-“, vencev Frank JahkoneVi. 15.30 Slovenski samoSP sol,sti£ju Lahka orkestralna1" raZ»s„ glasba. 18.30 Razso/^ster EK* glasbe. 19.00 Igra orkes Ljubljana. 19.45 ZaWv"jte! 20.15 Želeli ste -,P°f‘ zg^na Ciklus predavanj 1Z K"®uev. slov. literature. 21-z ,.]0aatslJ-). ura sodobnih čeških ui a auuouiiin * »tovw 22.30 Slovenske nsroda ^ ne pesmi. 23.15 JMduniJidur" Godalni kvartet v « v V-a op. 3, Simfonija št. iu’ »Londonska«. T K S T H- ,l 30 ll 7.30 Jutranja glaSl“cndob"* ' n> vsakega nekaj. 12.00 S ^jobok jn glija. 12.10 De Falla- I'psycne . tri ogle. 12.22 Fra"fTj vas ^0 Eros. 12.30 Harmonika „ i va. 13.00 Glasba P® zlaS Plesna glasba. l8'Koiicert li-kt. 18.15 Dvorak. Kon nP'-o-lino v a molu. 18.45_Mag_oo Cyd, suita iz balet ■ it t > vor z ženo 19.15 G poltionit jt0-in zabavišč. 20.00 ert ba ^ koračnica. 20.10 Kon ^ 3q f nista Marijana K0». 2o.45; ve£je. ški kulturni fazgleoi.jstri be5/0b' la glasba. 21.00 M ^.00 |j,3l 21.30 Pestra 21?sb*'ria;nrli5jJ Številke. 19.30 Lahka t gjniNM Zanimivosti. 21.05 —i t. koncert. 22.55 Stare P~elinu Orkester pesmi P-v- Lium 111 iHiuiiimiuinuiiiiiiiiiiiim i ii i niiiiiniiiiuiiiiimmiuiiHiiuiiiiiiiiiiuiiuinmiiimitiiii «iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii»iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii«iiii»*»i»i««i»i«.»»l»i«»nMiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiyi^iiiiiiiiiiiJlLtl»-,.lJlillll-lll|MlM>I-«i»»»»»»»iM» iiiiiHiiiiiiiiiiuimmmiHiiiiiuimiiniiiiiiimini umi minimumi nniniiniiiHiiiiiimiiiiHiiiiiiiiinnnnniiuiinninnnnuinnimunmniiiininiiniMjmJllLl^1^-1 ~ ^ PoročniK Dub sprva tega ni opazil in je nadalJ® ThtUdidodčme V d daeto-m Mif mesu* HAieff |III. DEL 169. rilVKDEL PSOV. D H, V.BAN H K A 1» A t * LU8TRIRAL I« It. ROBERT H 1, A ( A T \ Bil je vesel gospod, tako da je bil več na policijski stražnici kakor v svojem uredništvu. Ta je nekoč upijanil gospoda višjega stražnika Hubičko; premenjala sta si obleko, tako da je iz gospoda urednika postal policijski višji stražnik, višji stražnik pa je bil civilist. Sedanji stražnik je Sel v Prago na patruljo. V Reslovi ulici je srečal v nočni tišini starejšega gospoda v cilindru in v kožuhu, ki je Sel s starejšo gospo v kožuhovinastem plašču. Oba sta hitela domov in nista nič govorila. Preoblečeni stražnik je zavpil ,Nikar ne kričite tako, sicer vas odvedem!’ Pomislite, gospod obrlajtnant, kako sta bila oba preplašena. Zaman sta mu pravila, da se menda moti, ker gresta s pojedine pri gospodu kraljevem namestniku. Kočija ju je pripeljala do Narodnega gledališča, zdaj pa se hočeta nekoliko prezračiti; stanujeta v bližini, on Je višji svetnik s soprogo. ,Ne boste me za nos vodili’, je kričal preoblečeni urednik, .sramujte se, če ste, kakor pravite, višji svetnik in se vedete kakor paglavec. 2e dolgo vas opazujem, kako tolčete s palico po roloju vseh trgovin.’ ,Saj palice niti nimam, kakor vidite. To je bil morda kdo drug pred nama.’ .Seveda je nimate’, pravi nato preoblečeni urednik, ,ker ste jo prelomili tamle za vogalom na neki babi, ki hodi po gostilnah s pečenim krompirjem in kostanjem.’ Gospa že ni mogla več jokati in gospod višji svetnik se je tako razburil, da je začel govoriti nekaj o nesramnosti, nakar je bil aretiran in predan najbližji patrulji, kateri je rekel preoblečeni urednik, naj ju odvede na komisariat, on da ni iz tega rajona, da ju je zalotil pri motenju nočnega miru in da sta povrh še žalila stražo. Patrulja ju je torej odvedla na komisariat, kjer sta sedela do jutra, in čakala, da se bo vrnil tisti višji stražnik; ta pa se je medtem vrnil h .Kelihu’, prebudil višjega stražnika Hubičko in mu povedal, kaj se je zgodilo in kaj bo iz tega, če ne bo držal jezika za zobmi...» Nadporočnik Lukaš je bil že utrujen in je rekel Svejku: «Ce bi vi govorili do večera, bo to čedalje bolj bedasto.» »Gospod obrlajtnant, ali ne želite vedeti, kako se je to končalo?* Nadporočnik Lukaš je pognal konja v dir. Poročniku Dubu je toliko odleglo, da je zlezel s sanitetne dvokolnice, zbral stotnijo in začel poučevati. Začel je: «Ljubezen vojakov do gospodov častnikov rodi neverjetne žrtve. Ta ljubezen se mora vojaku privzgojiti, če mu ni prirojena. V civilnem življenju traja ljubezen drugega do drugega, recimo ljubezen šolskega sluge do profesorskega zbora, tako dolgo, dokler je prisiljena, pri vojakih pa je prav narobe: to ni navadna ljubezen, ampak pravzaprav spoštovanje, strah in disciplina.« Svejk je Sel ves čas vštric po levi strani in, ko je poročnik Dub govoril, je bil nenehoma obrnjen z obrazom »rehtsšaut*. govor: r>rePlC,5'e, «Razmerje med vojakom in častnikom je ciocet'a -p &U o eden posluša, drugi ukazuje. Vsak vojak mora, £e h01/ itl w ljubiti svojega predstojnika, ki mu mora biti na j ve rekoč izkristaliziran predmet trdne volje.* zasle • .a Zdaj je šele opazil Svejkov «rehtsšaiit», kako ga ^ gVOje to mu je bilo strašno neprijetno, ker je sam čutil, da s govoru nekako zapleta; zato je zavpil na Svejka: «Kaj zijaš name kakor tele na nova vrata?* , u »Pokorno javljam, gospod lajtnant, da ste me ta gad volili nekoč opozoriti, da moram z očmi slediti vasa 0jega Prlji govorite. Ker mora vsak vojak izpolnjevati ukaze stojnika ter si jih zapomniti tudi za vse bodoče ^ * k temu prisiljen.* . -samo n «Glej na drugo stran*, je vpil poročnik Du , ^ tega ne glej, prismoda, saj' veš, da tega nimam ru , prenesem.* naDrej Svejk je obrnil glavo na levo ter k°raP. zaVpil: poročnika Duba tako trdo, da je poročnik uuu «Kam gledaš, če s teboj govorim?* vašem «Pokorno javljam, gospod lajtnant, da sem Dub, «s teboj je kFdaK/ jaz sem ta* ,linksšaut’.» «Ah», je vzdihnil poročnik naravnost predse ter si misli o sebi: me ne bo škoda.’ Si boš to zapomnil?* Svejk je gledal predse in dejal: . na «Pokor>no javljam, gospod lajtnant, au govorim?* (Nadaljevanj GV] i* fld' UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1 št 6. III. nad. — Telefon štev. 93-808 ln 94-638. — Foštru predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. fRANCISKA St 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov; Za vsak rr.-m višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finanino-upravni 100. osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. W RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel 70. c.................................................... Odg. urednik STANISLAV — go di"' FLRJ: izvod 4.50, mesečn NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ. i lnozemskeg» trST-Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo trzaš ega _