Št. 102* V Goriei, v soboto due 14. decembra 1907. Letnik IX. Izhaja YSak torek in soboto ob 4. uri jopoludne. Ako pade na ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti prejeman ali v Goriei na dom poäiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Setrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakaman Schwarz v Solskih ulicah, Jell ersitz t Nunakih ulicah in Le- b a n na Verdijevein tekaliädu po 8 via. I Uredui&tvo in upravništvo ae nahajata v «Narodni t i s k a r n i>, ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je naßloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oplasi se raöunijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 fin., 3-krat po 10 Tin. Ako Be večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. _______________________________________________________ I Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Kmefijsfvq in sloven- sko učifeljišče. Po shodih „Kmečkih zvez", ki so prave zaetopnice kmečkega stana se je že opetovano glasila zahteva po preme- stitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. Ta stvar je v najožji zvezi z občno ko- ristjo goriškega kmetijstva. Vedno bolj bo povdarja, da je naše Ijndsko šolstvo treba preustrojiti tako, da bo naše kmetijstvo imelo od njega več koristi, kakor jo je imelo do zdaj. Vedno glasueje ae zahteva : „Mladina naj se v šoli uči tuii kmetijskega goapodarstva !" Ta zahtcva je popolnoma nmestna in pravična. Res je sicer, da imamo kmetijske tovalne uöitelje, a ti prihajajo le po- poredko t posamezne krtje, in so tam Je par nr; zato ne morejo pri najboljši volji vsega dotec'i", kar bi radi. Do nači učitelj pa je vedno med svojimi občani ; vsaki dan ima mladino cele šolske ob- čine v šoli. On ima najlepšo priliko po- speševati s pcokom v soli in zanaj sole umno in dobro goapodarstvo. Kar pa hočemo drnge učiti, mora- mo sami dobro razumeti. Kako malo pa prinesejo gospodje učitelji [iz koperskega učiteljišča kmetijske modrosti in izobraz- be, je si loh znano. Se ve, da temu niso oni krivi, todi nc zavod, ampak Koper. Ali naj se uciteijiscniki prakticno urijo v kmetijstvu v pastern Koprn? V Gorici pa bi se nndila uöitelji- ščnikcm najboljša prlika izvežbati se v kmetijfctvn in sicer v vseh panogah. Ta inumo kmetijsko solo in dobro arejene kmetije v okolici. Ta bi si lahko učite- ijiSčniki nonogo kcrietnega znanja prido- bili za svoj imenitni poklic. Tcraj kmetje, potegnimo se in z&h- tevajmo po vseh fchodih, da se premesti filovenako učiteljičče iz Kopra v Gorico. Prua naloga Rafaelove družbe. (Na Ralaolovotn zliumvanju poro&il .]. Kulan). Govonti imam o dveh točkah: „Obramba v tnjini" in „Varstvo deklic". Oboje hočem strniti v enc. Had bi pa govoril o tem predmeta najmanj tri are ali pa tadi tri dni. 0 mojem vprašanju se namreč dado pisati cele bakve. In res so že take bakve, ki o tem pišejo. Slačajno sem namreč dobil v roke nemško knjižico, ki jo tttkoj po- , delim odbora novoustanovljenega Rhfaela, z naslovom : „Fürsorge für die Abwan- derer vom L*nde ; München - Gladbach ; Verlag des Volksvereins für das katholi- sche Deutschland". V tej knjižici sem dobil le natančneje in nadrobneje raz- peljane svoje misli, ki jih že dalj časa nosim v svoji glavi in svojem srea. Jaz namreč že dolgo z bridkostjo in skrbjo opazujem to vrvenje, drvenje ljudi, ki je sedaj v navadi pri nas in po vsem sveta. Kakor reke v morja, tako vodijo vse železnice v mesta in prepre- zajo ves svet, in tako derejo Ijodje de- loma iz potrebe, še več pa iz lahkomi- selnosti in lahkoživosti, z dežele nekaj v v mesta, nekaj v Ameriko — v škodo kmečkega stana, v škodo našega naroda » in neumerno zgabo katoliški Cerkvi . . . ; Po Evropi pa jesocialna de- m o k r a c i j a, deloma pa p r o s t i t a c i j a, ki dobiva svoj vedno nov naraacaj in svojo hrano od tega preseljevanja z de- želo. Ti elemeoti — sccialna demokra- cija, ki je priäla do tolikega števila in tolike moči, da se držstve in vladarji tre- i sejo pred njo — to ee je nabralo veči- ' noma iz kmečkih sinov, ki so pribegli z . dežeie v mesta, pa oudi niso našli nikake ¦ zaslombe, nikakega varstva- in so vtonili I v blatu meatne in tovarniske korapeije. Stavim, da bi se bili dali zabraniti dve tretjini socialne demokraeije, ko bi se bilo spočetka skrbelo za novim razme- ' ram primerne naprave in aredbe. I V očigled tema velikanskema in aso- : depolnercu modernema pojava pa obču- dajem našo neamljivo brezbriž- nost in kratkovidnost. 265.000 Ijadi je žlo lansko iz Avstrije v Ameriko — 265 tisoč, več kot četrt milijona (!) — a vlada ni storila še prav nič, via da še z očmi ne trene ob tem velikanskem ¦ viharja, ki drvi čez njo !! < In mi katoličani, katoličani kaj sto- rimo? . . . Av8trijska Rafaelova dražba ima kakih 500 udov in približno ravno toliko goldinarjer dohodkov in troškov na leto — pri 265 000 izaeljencih . Pro- sim vas, kaj je to! Komaj kaplja v mor- je ! — Pred dvema letoma ob priliki V. katoliškega shoda na Da naj a je bil obeai | zbor te družbe. Bilo je takrat zbranih na Danaju na tisoče katoličanov in skoro ves avstrijski episkopat, — na tistem zbo- ra pa, na katerem se je älo za časno in dnšno blagostanje najmanj za 10 krat 265.000 krščanskih Ijadi, nas je bilo ko- maj 50 ! Pač je prišel požrtvovalni pred- sednik nemäke Rafaelove dražbe, Cahen- sly, domaeih Ijadi pa ni bilo. Nas nav- zočih Avstrijcov je bilo pošteno sram ' pred njim; on si pa ni veliko storil iz tega, menda že pozna našo avstrijsko za- spanost. Obhodil je tadi vse velike go- spode danajske, svetne in dahovne, da bi se v Avstriji kaj naredilo ; pa ne kaže da bi bil kaj prida opravi).— Prepričan sem, da pri Ietošnjem zborovanja o pri- liki katol. shoda ni bilo dosti bolje. To so fakta. Ali se da zoper to kaj ' storiti? Veliko ! Reklo se mi je, naj danes stavim primerno resolacijo. Jaz pa ne stavim j nobene resolucije. Resalucija ni piäkavega oreha vredna, če ni zato poklicanega in odgovornega organa, ki bi jo tadi v de- janja izpeija).. Govoril sem o tem istem '< predmeta že pred dvema letoma nekje drag je instavil dotično resolueijo, pa tista resolaeija še danes leži tam in tako ka- ; kor je prvi dan. Ne resolucije, patf pa stavim pred- ' log, ki ga polagam na cast in rest no- ! vega odbora naäe Rafaelove družbe : i Novi odbor avedi sistema- | tiöno preskrbo izselnikov in ; preselnikov obojega spola, in sicer na kraja, iz katerega odi- dejo, in na kraju,ria katerega pridejo. • (Konec prih.) j I Polilicni pregled. | Državni zbor. i V torek je bilo glasovanje o noj- nosti pogodbe. Z nad 400 glasovi večine Be je zbornica izrekla, naj se pogodba nujno obravnava. Le 40 poslancev je gla- tovalo proti. Iz straau pred našimi po- slanci je celo Hribar glasoval za najnost. Drngi slovenski liberalci pa vsi proti. Nhto se je vršila rezprava. Govoril je tadi Šakljp. Dne 11. t. m. je zbornica nadalje- vala drrgo branje pogodbe. Zanimabje je jako hladno, ker pogodba je zagotov- Ijena in so vsi govori sedaj boljše ali slabäe kritike [le govorniške vaje brez najmanjšega vpliva na nsodo pogodbe. Toda etranke hočejo in morajo izgovo- voriti 8voja mnenja in sodbe, ki veljajo pro falaro — za bodočnost. Biväi žel. Minister Wittek je stvarno zsgo^arjal pogodbo z gospodar- akfga stališd». Sec demokrat dr Soukap je bičal rnažarski äovinizem proti Slo- vakom in oetalim uemažarskim narod- noßtirr. Nadalje so govorili Špaček, Wassilko, knez Auersparg in dr. Ben- kovič, ki govori ;ako obširno in teme- Ijito v okvira programa „Kmečke zveze" za Spod. Stajersko. Obäirno govori o vzrokih izsel.evanja ter konečno pozivlja v'ado, raj se takoj loti narodnostnega vprašanja. Ako se posreči narodna spra- va, oziroma izvrli v drž. tern, zakonu zajamčena narodna ravnopravnost, potem bode mogoče čez deset lel Mažarom [na- rekovati pcgcdbo ali pa s sigarnim u- sp(hcm pričeti gospodareki boj z Ogri. (Govornika živhhno pritrjujejo ter ob konca mnogi öestitajo.) Dr. Benkovič je polovico svojega govora govo- ril v slovenskem jezika; steno- grafoval je gospod dr. Skaberne iz naačnega ministrstva. Dne 12. t. m. se je razprava na- daljevala. Govoril je tadi baron Beck. Dne 13. t. m. se je vršilo prvo glasovanje o nagodbi. Vsi sloveneki li- beralci, razan Hribarja, so glasovali proti n»godbi. Pri poimenskem glasova- nja je bilo 256 glasov za nagodbo in 140 proti njej. Pri^lo je velikih [škanda- lov. Manifestacija za splošno volivno pravico je bila 12. t. m. dopoladne v Zagreba divna. Navzočih je bilo do 15.000 Ijudij pod 10 barjaki. Na-prej je korakal mimo aabora eno uro veličastni sprevod hrv. krštanskih socialcev. Kračansko-socialno delavstvo je pevalo pred zbornico „Lepa naša domovina". V izprevodu so mani- festantje noeili napise: „Mi hočemo pro- sto Hrvatsko!" MVan s soloäno volivnn LISTfeK. Iz svetovečerne noči. (Konec.) Molčala st» z\ hip. Župnik se je sklonil bližje k njemn in ma pogledal globoko v oči in na dno duše in je spregovoril: „SUfan, v tvojih očeh in skrita L»ma žalost ! Kaj je tisti nemir, ki ti trspota na dna daše in se ne zlaga ne 8 hrepenenjem po svetovečernem mira, ne s tvojim kolarjem ? Stefan, ti se nisi še oživel v dnh tistega življenja, ki ti ga nastopil, ki si ga ravnokar zacel — po Bvoji voiji. Stene, med katerimi bivaš so ti pretesne! Ti se še nisi odtrgal od vaega, kakor bi to bila tvoja dolžnost, in nisi še pokopal vseh spominov; — nekaj te veže na svet, — karkoli, — od tod tvoj nemir !" Skrb je zvenela iz njegovega glasa in ljabezen in pomi- lovanje. Štefan pa je spregovoril s tresočim glasom : „Od vsega sem se odtrgal, kakor je to bila moja dolžnost; — a spominov äe nisem pokopal ia nisem se še oživel v tisto novo življenje, ker je pretesno ; zidovje, ki ga obdaja \A „Ni lahko, — a moral boä poko- pati vse tiste epomine, vse do zadojega, in potem ti bo dobro. Ali pa si se od- , trgal od vsega kakor mož ?" „Kakor mož od vsega in za vedno!" „To je najboljše in edino dobro. Glej, tvoja raraa äe ni zaceljena in to je najhajäe od vsegs, četudi ne veliko zlo. A kako je prišlo do tega in zakaj!" wNe bom pripovedoval odzačetka, I ker je vseeno, — kedaj in kako se je začelo. Končalo pa se je, ker ni bilo ¦ mogoče drngače in ker je moralo tako priti. Ssimo za hip aem se bil preslep 1 in kar je najhaje, v zadnjem momenlD, ko sem bil že moralno ekoraj priailjen narediti korak, ki sem ga tadi naredil. Potem pa sem jaano sprevidel vse ßku- paj. Sücntja pomilovanja in nsmiljenja nisem prosil likoli in nobenega drugega čustva, ki se za moment rodi iz teh čustev ali pa iz sale morda 1 Kdor da- ruje iz srea, ne sprejema beraäkih da- rov v povračilo. Jaz vsaj ne, toliko moža je še vedno v meni 1M nTo je dobro, Stefan, in vse drago pride samo po sebi. Trdna in resna volja je pogoj vsemu in potem tadi miloßt Gospodova ne izostane. /Jvljenja izkašnje so vedno trde, še bolj trden pe postane, kdor jih premaga — enkrat za vselej!" Pred poldvanajsto uro sta priäla v cerkev; pokleknila sta pred glavnim al- tarjem in se priklonila in v tistem hipu je spregovoril župnik Stefaoa : „Sin moj, — ta najdeš mir, ki ti ga Bvet dati ne more !" Njana molitev jp bila kratka, a iskrena in goreča. ; V zakristiji sta že čakala oba ka- plana. Vsi štirje bo šli pred altar in peli psalme. Ko so jih odpeli, se je vrnil žapnik s kaplani v zakristijo, da so se \ pripravili za mašo, Stefan pa je ostal v i prezbiterja v klopi na levi strani. Klečal je tam in držal glavo na3lonjeno med rokami. Miren mu je bil obraz in tadi njegove ustnice so bile mime in oči se ma niso nič obračale v pretirani in na- \ videzni pobožnoati, kakor igralcu na odra; klečal je tarn, kakor bi bil na vse pozabil okrog sebe, kakor bi bil bogve kam zamiäljen in zatopljen ; kakor bi ne vedel, da kleči pred altarjem, da je necoj sveti večer, velik praznik mira in Ijabezni božje, da je zapel žapnik z angelji v sveto noč; j „Slava Boga na viäavah in mir I Ijudem na zemlji, ki so dobre volje!..." Ampak Stef*n ni pozabil, da je necoj sveta noč, da je praznik rcira in neBkcnčne Ijabezni božje, ni poz^bil, da kleči pred altarjem Najsvetejäega in aato tudi ni bilo mogoče, da bi bil potvarjal obraz in po hinavsko zaobračal oči Klečal je tam in molil, ne z ustnicami, ampak iz dna duše in iz globine srea. In tako živa je bila njegova želja, tako iskrena njegova proänja, tako resnična njegova molitev, da se je Bog milostno ozrl nanj in usližal njegovo prošnjo. Izpred altarja je pristopil k njemu subdijakom, ga nalahko objel in ma za- šepetal besede : wPax tecam !" „Et cam spirita tuo !" ma je od- govoril ŠUfan in pokleknil; sklonil je glavo, trkal se na prva in molil z vso pavico!" Nato je aledil sprevod social- nih demokratov. Policija peä in na ko- njih je vzdrževela red. Ziprteso bile vse trgovine, kavarne in t'nkarne. Sladkor. Proračnnski odsek je v svoji seji 11. t. m. sklenil, naj se sladkorni davek od 1. septembra 1933. zni- žaza8kronterv zakon sprejme ka- zenska določba proti ametnema proizva- janju siadkorja. Podriavljenje železnlc. Z ozirom na nbornično delovanje L6 prično odločilna posvetovanja o po- državljenju äele po Noyem leta. Hrvaški sabor, ki je bil sklican v četrtek, je bil takoj razpaščen. Nove volitve bodo meseca fabruarja. Delegacije. 13. t. m. so inoele stranke pogovor radi volitve v delegacijo. Z Gariäkega pride letos v delegacijo Italijan, drogo leto pa ölan S. L. S. Is ŠUjerakega pri- de letos v delegacijo nemški konserva- tivavec Hcgenhosar in on nemški nacio- nalec, drago leto en Slovenec. Boris Sarafov ustreljen. V Soliji je bil 12. f. m. ponoči ostre- Ijen znani vodja makedonskih astašev, Born Sarafov, ko je spremljal svojega prijatelja Gavranova skozi vrata. Tadi Gavranov je nstreljen. Morilec je neki vodja ustašev Penica. Domneva se, da je izvršil amor iz osebnega sovraštva, ne- kateri pa trdijo, da je bil Penica pod- kapljen od Torkov. jKmečki nemirj v srednji Italiji. V Vadrelli pr.i Rima so nastali va- liki nemiri. Rizburjeni po novem davka so zapodili policijo v beg, nekatere pri- jeli in metali kamne v meatno hišo. Do- äli vojaki so napravili mir in oprostili policiste. Proti portugalskemu kralju. Na politiönih shodih ostro napadajo kralja. Voditelji strank izjavljajo, da ho- čejo pri obrambi Bvobode nastopoti do skrajnosti. DarovL Za „Solski Dom": Ivan Karinčič, kurat v Medani 20 K; S. Cuček v Gorici za dragi polletni prispevek 15 K; Franc Batistič 4 K. Za božičnico v „Šol. Dornn", Nadalje so darovali : P. n. gg.: Gi- zafura, predsednik c. kr. okrožne sodnije K 10; Karol Gibej, notar K 2 ; Miha Kozman, trgovec K 5; Marija Draäcek, jestvinarica 60 vin.; dr. Dereani K 1 ; Jos. Keräevani K 1; g.a GoljevsSekova, Boproga trgovca z lesom 5 K; prof. Kosnik 3 K; A. Breščak 10 K; svelnik Piohel 2 K; dr. Treo 20 K; g.a Pirjevec, nadsvetnikova 3 K; g.a Satnerjeva 3 K; g.a dr. Papeževa 3 K; g.čna oskrbnica Gabrščekoie blagajne 2 K; N. K. 4 K; Ant. Koren, 4 K; I. Mozetič 2 K; Fr. Mozetiö 2 K; Ant. Pečenko 5 K; prof. Žilih 3 K; svetnik Kovač 3 K; g.a Ja- gličeva 5 K; Voänjak 2 K; g.čna Tereza Kokola 2 K; prof. Vacac 1 K; g.a Tro- stova 2 K; i. Drufovka v Gorici usnje za 14 parov čevljičev ; Fr. J.-ikil, tovarnar asnja za 15 parov čevljičev, podlage in podplatičev za 30 parov čevljičev; g.a Kristina in Fran Lokar o°nja za 10 pa- rov čevljičev; Pregrad & C^retifc 3 na'ce in 2 obieki; g.n Pirih 12 zimskih kap in 6 klobukov. (Pride še.) Upravniätvu je doälo : Ant. Kaätrin v Gorici 3 K; Franc Iranetič, vojni ka- rat 2 K. Srčna hvala! Za Gregorčičev spomenik: Iv. Kurinčič, knrat v Medani 20 K. Novice. Prcdavanje vč. g. Lična v sredo je bilo jako lepo in globoko sestavljeno. C. g. govornik je dokazal na podlagi vede bivanje Božje in da prava veda ne nasprotaje ver). Hrala gospodu prof. za lepo predavanje! Prihudnje predavanje bo zopet v sredo 18. t m. Predava Fr. Kremzar o revoluciji. Ljudski shod v Mirua. — V nedeljo ob 3h popoldne, po blagoslova, bo v Mirua v Badihnovi dvorani 1 j n d 3 k i shod. Shod „Kinečke zveze" bo v nedeljo ob 10h dopoldne po sv. maäi v Sovodnjah v prostorih g. Vaka. Predlogi posL Fona. — Poslanec Jožef Fon in tovarisi so 11. t. no. vložili naslednje predloge: 1. Izboljšajo naj se razmere kolonov na Goriakem; 2. državni sluge s certifikati naj se uvrsto v višji razred, ki odgovar- ja službenim letom pri vojaätvu ali oro- žništvn ; 3. iz državnih sredstev naj | se izdatneje kmečkim posestni- kom dele umetna gnojila. Cesarjev dar. — Njegovo Veličan- stvo preav. ceEar je podaril „prostovolj- nemn gaailnema draštva" v Hrskem200 krön podpore. Sporcd soclaluega kurza, ki bo 2., 2. in 4. januarja v Gorici, je naslednji: V četrtek 2. jan. Od 9—11. zjatraj: Otvoritev. 0 izobraževalnih in sploh ne- političnih draštvih (Giril M. Vaga). Od 11—12.: 0 političnih drnštvih (Dr. Dr- msstia). Popolödne: 0 zadrnžništvu in nauk o knjigovodstva (G. Bitežnik). Zve- čer: Govorništvo (Dr. Janez E*. Krek). — V petek 3. jan. Od 9 —11.: 0 so- cializmu (Dr. Janez Ev. Krek). 03 11—12.; 0 zborovalnem zakonn in novern voliv- nem reda (Dr. Drmastia). Pcpoludne: 0 kmečkem vpraianja (G. Jožef Abram). Zvečer: Govorničtvo (Dr. Janez E *. K rek) — V so bot 0 4. jan. Od V29 —11.: 0 delavskein ^prašanju (Dr. Jožef Srebrnič). Od 11 —12.: 0 easopisja (G. Kremžar Fr&nc). Pjpolndne: Zgodovina človeške drnžbe (G. dr. Gapuder Karol). 0 socialni higijeni (Dr. Brecelj). Zabavni večer. — K temu soc. kurzu so povabljeni možje in mladeniči z dežele, ki bi bili sposobni za nstanovitev in vodstvo izo- braževalnih druätev v domačem kraja. iskrenostjo skesane, po mirn in pokoju hrepeneče daše: „Agnus Dei, qai tollis peccata mandi, miserere nobis! Agnus Dei, qai tollis peccata mandi, miserere nobis ! Agnas Dei, qai tollis peccata mundi, dona nobis pacem !" „Domine, Jesa Christe, (jai dixlati Apostolis tai« ; pacem relinqao vobis, pacem meam do vobis, — — —" je molil list hip pred altarjem žapnik, sklonjen nad Najsvetejšem. Molil je k Boga za njegovo cerkev in molil tudi za njegove cerkve sina, ki je že za raz- potjem stopal še vedno z negotovim ko- rakom, ker nnu je posvetni nemir'polnil srce in majal njegovo dobro — a ne še jeklenotrdno voljo. Ko je po maši voščil ŠLefan žap- nika srečne in vesele praznike, se je župniku razjasnilo lice in razveselil se ma je obraz, ko je ozrl ŠtefAnov miren in adan pogled in videl, da ni nič bo- lesti v tisti adanosti in nič hrepenenja več v tistem miru, — ko je videl, da sije iz tega, prej tako nepokojnega po- gleda mir, ki ga svet nima in ne pozna. „Srčna ti hvala, Stelaa, za tvoje voščilo. In kaj je s teboj ?" MNe vem, če je bil to advent, ki sem ga preživel, in če je tadi bil, v mojem srca ni bilo ne apanja ne hre- penenja in zato sem mislil, da pojde ves blagoslov svetovečerne noči mimo mene, ne da bi se me dotaknil. A nagnil se je sveti večer, blagoslova božjega poln, in sedaj etopim v sveto jutro in svet bo dan, ki ga preživim in svet bo tadi večer, ko se vležem in zatisnem oči na vekew. Dve solzi ste zabliščali /apnika v očeh in tako je z njimi kr»til jutro ve- iikega in svetega dne, od Boga bla- goölovljenega in po njegovi iskreni mo- litvi v svetovečerni noči spočetega. Podlago in pouk k tema ma podcli ravno ta sccialni karz. Socalui kurz. — Prostore, kjer se bodo vršila predavanja socialnega karza, bo „Siov. krščainko socialna zTeza" šele določila po številu adeležni- kov, ki se bodo priglasili. Uleležniki bodo tadi 0 tem po naših listih pravo- časno obveščeni. Danes kličemo svojim somišljenikom le : Naprej ! L1? vkap ! Na krov ! Na plan ! Na dan ! ; L'beralce j«zi, ker se je Miklavžev j večer „Slovenske kräöansko socialne zve- j ze" obnesel tako sijajno. Ker si ne ' morejo drugače ohladiti jezica, pa pravijo, da smo vabili ubog3 ljudi k Mi- klavževema večera pod pretvezo, da jim bomo kaj dali ; nazadnje pa niso nič do- : bili. Pametnim Ijadem sledeče: S. K. S. j Z. je sklenila prirediti Miklavžev večer poglavitno iz tega vzroka, da se obdaruje nekaj revnejših otrok, ki dragače ne bi ničesar imeli od Miklavža. Zaana je bila odbora S. K. S. Z. grozaa beda, ki vlada med mnogimi slovenskimi dražinanr. In „zveza" si je stavila nalogo, tudi zu te kaj prirediti. D >ločeno je bilo, da bodo obdarovani približno 4 najrevnejši otroci iz vsakega razreda slovenakih šol v Go- rici. In za ta določene otroke je bilo pripravljeno blago za obleko, ali obavalo, ali pokrivalo, ali narejena spodnja oble- ka in celo nekaj narejenih zgornjih oblek . Stariäi otrok, ki so bili odločeni, da bodo obdarovani, so dobili zastonj vstopnice. Poleg teh darov je bilo pa mnogo darov zasebnikov in premožnejših ljuii, ki so se tadi adeležili našegft Mikl. veöera. Z* vse skapaj so bile pa pripravljene še za na konec sladčice in sadje. — A naval občinstva je bilgrozen; prišlo je gotovo 3 krat več Ijadi, kakor smo jih pričako- vali; gnječa je bila velikanska. Ztito ni čadno, ako se je v tej gaječi kako darilo izgubilo. To ve vsak, da veö storiti ni bilo mogoče pri tolikem navala. Zito je neamno, če liberalci S. K. S. Z. kaj oči- tajo. Vai udeleienci ao trpeli vsled gnječe; a pritozevali se niso; nasprotno izjavljali so, da jih veseli, ker S. K. S. Z. ne dela razločka med gospodo in revežem, kakor I je to običajno vsako leto delala liberalna I frakarija v „Trg. Doma". Da je ljuditro spoznalo, kje je pravi demokratizera do- ma, to liberalce jezi. Očitajo nam nered. Prav ! Bil je nered vsied nepričakovanega obiska. V „Trg. Damn" je bil pa isti ve- čer tak red, da je tistih par adeležencev od same«a mraza moralo domov, ali so pn prišli v „Central"; äa celo darove so jim morali dragi dan domov dostavljati, ker so adeleženci prej ašli. Taka praznota je bila v „Trg. Dmu". Vemo, da jih to jezi. Pa mi bi se ne bili v to spaščali, ko bi bila „Sjča" pnstila na mira S, K. S. Z. „Sokol" naj se zahvali Gibrščeka, če pribijemo njegovo blamaž? na Mi- klavž9v večer. G*bršček govori o škodi, ki jo ima Hönsch. Gabršček naj bo brez skrbi ! S. K. S. Z. je llöascha vse lepo p!ačal.a. nismo pa doslej So vedno ne slišali, da bi bil Nekdo plačal ob- ljubljene honorarje nekaterim ponižnim svojim podlistkarjem ! „Ločitev cerkva od dsž^vs", vpi- jejo liberalci, „je proglasil dr. Krek". Nato pa pristavljajo, kako malo je kle- rikalcem za vero, da liber alcem kaj ta- kega ni dovoljeno in tako dalje. Pomi- lajemo liberalizem in njegove liberalce 0 kalenh je dejal tadi Krek, da so li- beralni le v svoji zabitosti. Kaj hočemo, če njihovo ozko daševno obzorje ne seže dr. Kreka preko podplatov ? Kdo bo za- hteval od njih, naj razumejo najbolj da- hovitega moža v celem avstrijskem državnem zboru ? Zato teh Ijadi ne bomo prepriöevali; dejstvo pa je, kar je povedal dr. Krek v sledečih besedah, go- voreč 0 8voboŠčinah cerkve: Svoboš^ine cerkve se opa- žajo le v proračanu iu kongrai, dragače pa cerkev vAvstriji nima nobenih svobošoin. V tem oziru se sklicujem na izvajanj» spošto- vanega guspoda predgovornika, ki sam l cerkve ne vidi raa v krempljib države. Čisto res — vpraSanje nastane in je tadi že ta, ali ni škoda, ki pohaja iz se- danjega razmerja cerkve do drzave, za »¦ vero večja kot korist, in to vprašanje je j vredno resnega dela najboljših mož. Da ne žalim nikogar izmed gospodov, ki so me izvolili za generalnega govornika in nikomar ^ne vsiljnjem svojega mnenja, izjavim, da je moje osebno prepričanje r to, da je že skrajni das, da jamejo verni i katoličani čisto [odkrito gledati in raz- r matrivati vpraäanje ločitev cerkve od [ države. } Seiaj pa poglejte, če takaj ni iz- rečena tista misel, ki jo gojimo tadi mi: Svoboda cerkve! To je nekaj drn- i gega, kakor pa tisto kar zovejo ločitev ; cerkve od države liberalci, ki hoöejo i. sranco8ke ločitve, ki je cerkev popolno- j ma podvrgla državi in jo oropala vscga imetja. Te francDake ločitve so zahtevali tadi liberalci pri nas in ravno „fran- cosko politiko" je krepko ožigosal dr. Krek. Pa še nekai! Liberalci hoöejo vsporedno z loeifvijo cerkve od države tadi 8vobodno, t. j. brezversko solo. Dr. Krek je pa vsporedno s svojo zahtevo v osvoboditvi cerkve zuhteva tadi versko šolo. OJioSno je obsojal početje vlade ki trpi, da se na vseačiliščth pro laja taka svobodna znanost, ki dela mlade ljudi brezverce. Ali ni pobijal tistega, kar pobij&mo mi ? Ali ni označil za kvarno tistega, kar hvalite vi? Gaspodje, liberalci, pamet r roke in knjigo, pa šta- dirajte; morda Be vam posreči kedaj, če boste pridni, da boste razameli govore najglobokejšega moža avstrijskega par- lamenta, sina slovenskega naroda, dr. Kreka, na katerega smo ponosni! jAdranska banka. — Predsednik „Jadranake banke" poslanec Vakovič je odstopil kot predsednik „Jadranske ban- ke" in iz odbora, češ, da hoče imeti pro- ste roke pri pomorakih stvareh. Veljavnost izpitov na zapreb- škem vseučilišču za tostransko dr- žavno polovieo. — Z Danaja poročajo: Depatacija hrvaško-slovenskega katoliško- narodnega dijaälva iz draštev „Domagoj", „Hrvatska", „Danica", „Zarja", in slo- ven8ko-dijaške „Z^eze", se je oglasila 10. t. m. v zbornici in je izrocila naöelnikn „Slovenskega kluba", da se zavzame za veljavnost državnih izpitov na zagreb- škem vseačilišča tudi v tostranBki polo- vici. Dr. Šasteršič je izjavil, da je klab zelo vnet za to in da bo Jstoril kar bo mogoče. Bclokranjska železnica. — Kakor so se Btvari v parlamenta sedaj razvile, bo predloga o Belokranjski železnici v državnem zbora skoro gotovo že tökom prihodnjega tedna sprejeta. — Tdtvina. — V noči od sobote do nedelje so nezaani tatovi vlomili pri posestnika Maksu B e 1 č i 6 Podsabotinom v Brdih ter ma akradli več svinjskega mesa, okrog 5 I žganja, eno saknjo in 1 par črevljav. Po tradapolaam dela so 1 popili še nekaj mleka in snedli polento, ki so jo našli. Pravijo, da so v nekem vinograda pod Kojskem našli ostanke prešioeve pojedine. Čadno, da mati in sin, ki stanujeta v hiäi, nista slišala ta- tov. M jrala sta imeti preaneto trdao spanje. Sicer je zdravo, 6e človek trdo api; a za preganjanje tatov to ni dobro. — Volitev zupana u& Jpfeonicih* — V torek, dne 10. t m. je bila napo- vedana volitev žnpana in obcinakega starešinstva. Slovenski stranki sta od- jenjali toliko, da sta prepmtili nemški tovarniäki straaki eno tretjino svetovalcev le prvega ne. Tovarna pa še ni bila za- dovoljna in tovarniški odbDmiki so zopet z odsotnoatjo prepreöili volitev žapana. Razmere so se vßlad tega toliko poostrile da ategne priti do preiskave, k»käea vpliv je imela tovarna na tiate odbornike, tei so od nje odvisni in so obetrairali. — Tifus v Postojni. — Daželna vlada kranjbka uradno razglaša, da tifusa v Poatojni ni več. — lmenovaui so zä višje poštne oficijale g. Viktor Zalaznik v Palja, g. Mihael Kašoer, Franc Poljak v Trata, za poštne ofictjale so lmenovani aaistentje gg.: Jjžes G^ntrich in Mat. Röthl v Lmb- Ijani, Adolf Lunaeek v Opatiji. — Poiitni oskrbnik v Tržiču gospod Adalbert Ze- lenka je imenovan za višjega poštnega kontrolorja v Pnlja. — Tatvina. — Dne 29. nov. je bil akraden na glivnem poštnem arada od- delkovodja Frnnca Urlepu 47. pešpolka, med tern časom, ko je aegel v žep iu poiskal iz denamica droben denar za 2 znamki, — malo na levo zraven dveh denarnih nhkaznc na mizi ležeči ban- kovec po 20 kron. Pazite na denar! — VoJBŠke H0V08Ü. — NameBto topov uvednjo pri kornih artiljjriskih polkih havbice in sicer model 99 8 ka- librom 104 cm. Hdvbice prirede tako, da skoči po strela havbica nazaj na svoje prejšnje mesto. Take bavbice irnajo dozdf*1 samo na Francoskeno, Angleškem in v Šfici in v nekaterih manjsih drža- vab. — Pribodnje leto prično ustanavljati teles>nske oddelke pri pehotnih in de- želnobrambovskih divizijah se ustanovi telesonski tečaj, ki se ga adeleži od vsa- kega pehotnega polka po en porocnik in nekaj vojakov. — Vojaški koncert v reeavraciji „Central- bo jutri 15. t. m. ob 8h zvečer. Vstop 40 v. Pozor I — Ojacenje vojafttva ob itali- janski tnieji. — Vojaäku uprava ne- prefctano pumnožaje vojaštvo ob itali- jnnpki meji. Navadni smrtniki klub vsem prolitrditvam vladnih trozveznih čuva- jev Hodimo, du se nekaj kuha na Liškem. Poveljništvo graškega armadnega zbora je obveatilo porenki občinski Bvet, da pride 8. aprila 1908 v Pjreč ena stot- nija 24. lovakega polka in da ostane rajno v Poretu. — Dva Avstrijc» prijeta v Ca- rigradu. — Doe 7. novembra sta bila 2 Avstrijca Cepič in Treo iz Trata kot sumljiva prijeta. Samili so, da sta anarhhta. Drugi dan so ju izpmtili. Pa- slanik se pritožil pri saltaaa, ki je obe- ma Avstrijcema dovolil primerno od- skodnino za 1 dnevni zapor in — strab. — Fnrlanija pod vodo. — FUzni kraji v Farlaaiji so bili te dni vsled na- livov pod Todo. Rake bo izstopile. Na- pravila so se velika jezera. V Maacoli no bile v petek hiäe pol metre pod vodo. /(vino so s težavo rešili. Tadi Cervinjan je bil preplavljen. — Bojkot mesa. — Z Danaja po- roeajo : Vec tiaoč državnih in privatnih nradnikov je sklenilo, da ne bodo skozi dva tedna knpovali mesa. S lem hočejo protestirati proti pretiranim cenam mesa. Ta bojkot je pričel v nadeljo. — Iz Htanovanj nameravajo vrcči v Napolju 4500 abogih rodbin, ki niso že rnesce plačali najetnnine. Da prepre- čijo morebitni odpor, pomnože napoljsko vojaštvo za 10.000 mož. — Važna razsodba državnega sodišč». — Državno sodiačo je razsodilo, da mimogredoča abožna občinska pod- pora ie ne izključnje volivne pravice. — Stavka v Trstu. — V splošnih skladiščih je bilo v aredo naloženih in zloženih 334 vagonov blaga. Tadi v raznib drngib skladiščih so začeli delati. Tujnik zveze delodajalcev, G madori, čuti potrebo izjavljati, da ni nikomar ponujal slovenskih delavcev. V podjetjih za od- pravo blaga dela aamo 72 stalnih in 163 nestalnib težakov. Navadno del 4 1900 težakov. — Nnjvečji in najhitrejši parnik avstrijskc trgovinske mornarice so spustin te dni v Glasgova v morje. Par- nik „Marta Waschington" ima 14.000 ton in bo prevozil 17 milj v eni uri. — Slovenski fautjo v Ameriki in vojaštvo. — Ameriška „Nova Uomovina" poroča : Čedalje več slovenskih fantov pristopa v armado Zdroženih držav. Vsi ki so sedaj vstopili, odidejo na Kubo, kjer potrebajejo Zdražene države več vojaštva. Siedeči santje so odšli v vojake in sicer h konjenikom: Aaton Lah iz Blok, Frank Mramor iz Sr. Trojice pri ,Za?rhu, Frsnk Pintar, Ivan Kolar in Anton Strezaj, vsi trije iz Rakeka, Franjo Verbič iz Postojoe in Franjo Filip iz Ljabljane. Vsi fantje so korenjaki od pet do glave in upamo, da bodo delali Cast svoiemo narodu tadi v tuji vojaki. — Cene inesu iia dunajskem trgu. — Cene goveji živini na dunajskem trgu 80 padle od 2 do 5 K pri 100 kg. Mesarji pa niso znižali v podrobni pro- daji cene mesa. Danajske gospodinje agitirajo, da naj en teden ne kupujejo govejega mesa. — Nesreea na železnit*.'. — V četrtek ob 10. uri predp. je železniški uslnžbenec Rudolf Tomäiö na prvaški po- Btaji pripenjal k tovornernu vlaku vozove. Pri tej priliki se je zgodilo, da se mu je izpodtaknilo na tira in eden vozov ga je na skrajnem delu glave lako hudo poškodova), in prepeljaii so ga v tuk. bolnisnico. K sreči so bile rane tako neznutne da bode Rudolf bTomsič ;že v kratkem lahko nastopil svojo službo. — Uavnateljstvu v. kr. železuiske uprave v Trstu : Vedno se bolj množijo pritožbe, da se na železnici sodi vrtajo ter iz njih pije vino, potem pa zabijejo 8 kakim klinčkom. S lem se pokvari ne le sod, temveč tudi vino. Pripetilo se je že večkrat, da je kmet ^dajal v sod naj- boljše vino, a kupec je dobil prevrtan sod ler vino zelo slabo. Na železnici so vino izpili ler napolnili sod z vodo, morda ša s slabp. Naj torej c. kr. železniško rav- nateljstvo bolj strcgo nadzoruje skladišča da se ne bodo ponavjale tolifce pritožbe; drogače pridemo z imeni na dan, kar pa ne bo všeč prizadetim krogom. Krščansko-socialuo delavstvo in podražcnje živil. — Poslanec Kunschak je na shodu obširno govoril o komedtji, ki jo počenjajo z delavstvom in s fcnaeč- kim stanom Bocialno denuokratje. Ce bi se meja odprla za ž vino proti Nemčiji, ne bi to mč koristtlo, ker so cene na Nemškem jako visoke in to bi povzročilo da bi se izzvala prepoved izvoza iz Ra- sije in Ramunske. Tadi r^rska valad* in države, ki so z nami v irgovski zvezi, ne bi pustile, da se odpre meja. G'ede zahteve, da se naj dovoli nvoz ameriš kega mesa, pa Kunschak opoz&na na odtritja soctalnega dsmokrata Upton Sinclatra, ki je grozne podrobnosti ob- javil o tern, kako se deia z amerikanskem mesoin. Zibtrupljene podgane leže tarn poleg mesa za klobase, ljudje plnjejo na lueso in si perejo roke v vodi, ki je na peljana v stroje za klobase. Uradno se je poročalo, da so naäli poäiljatre, ki so bile z lopatami z amazanegi poda na- metane v posode in v stroje, kjer so jih podelali b prstjo, smetmi, blatona in z pljunki tuberkuljznih delavcav. S takim mesoin hočejo socialni demokratje iz- podriniti živino naäega kmeta. Draginj? je kriva špekolucija, ki pa je socialni de- mokratje nikdar ne dolže, kakor tudi zaradi visoke stanarine vedno zabavljajo le na hisne posestnike, nikdar pa na jadov8ke oderuhe, ki « syojo äpekalacijo dražb stavbišča. — Slovcnski trgoviski nastavljenci v Gorici priredijo dne J. svecane 1908 v dvorani „Trg. doma" prvi trgovski pleB. — V Prvačini bo sv. misijon od 15—22 t. m. Vodili ga bodo öö. gg. la- zaristi iz Ljubljane. — Za proi'esorja moralke na tak. bogoslovaici je lmenovan dr. J. U j ö i č. — Pasivni odpor je bil razglašen med poštmmi uslažbenci. — O higijeni zavžitega mesa bo predavanje v nedeljo, dne 15. t. m. ob 11. nri predpoldne v deželni zbornici. — Cerkljanske novice.— Dne 11. t. m. vräila se je tu voliter žapanstva, — županom izvoljen je prejšnji župan A. Kosmač; podžupani so pa: Andrej Kobal, Filip Peternelj, France Tavčar ˇsi iz Gerkna, Iran Obid, Hikovo, Ivan Mlakar Dol. Novake, Andrej Peternelj, Labuje, Peter Podobnik, Čeples, Jdžo Mavri, Orehek, han Baäelj, Jazne, I?an Brejc, Otalež. — Kretini v Astrsji — Leta 1903 se je seätelo v državi 17115 kre- tinof. Na vsakih 100.000 prebivalcev je odpadlo na Koroškem 216, na Solno- graškem 182, na Štajerskem 173, na Gorenje-AvBtrijskem 134, na T.rolskem 132, na Predarelskem 91, na Goriiko- Gradiščanskern 84; na S'ezkem 80, na Moravskem 77, na Kranjskem 62, v Ga- liciji 56, na Nižje-Avstriiskem 44, v latri 39, v Bukonini 37, na Coäkern 35 in v Dalmaciji 5 kretinov. Mesto tržaško ni imelo v označenem letu nobenega kre- tina. — Hloloh kmcčkcga stanu. — Feničani so častili nekega malika, ka- terega so imeuovaü moloh in so ma da- rovali, kar so najboljšega imeli : svoje otroke. Malika so razbelili in matere so prinesle svoje otroke in so jib polagale v razbeljeno molohovo naročje. Ta moloh je še zdaj na zemlji v čaeti, in tadi Slovenci ma veliko darajejo. Da äe celo več vrst molohov je med nami, na enegi hočem danes opozoriti: to so ložbe. Tožbe žrejo denar, tem daraje marsikateri slovenski kmet krvavo za- 8lužen in pristradan denar. Marsikatera hiäa pride v revščino, otroci se klatiio po svetu, ker jim je oče dorn zatožil. Na tega sovražnika ljadskega blagostanja se premalo porajta. Pa vidijo, da so davki preveliki, vidijo da je vse drago, asnje, železo, vsi se pritožajejo. Prav je, naj se dela nato, da bo davek pravičen, da bo kmet ceneje dobil, česar potrebuje. Toda takim, ki se radi tožujejo, davke odpisovati, se pravi denar v raztrgan žep devati — dohtarju ga bo nesel, ki»r ga ima. Pa moloh ne žre samo denar, on žre tadi mir in zaBtopnoat v soseski. Kako pa ubiti tega nesreönega moloha? Celo pokončali ga nikoli ne bomo, pa nekaj zob mu lahko poteremo in nekaj krempljev potolčemo: zahtevajmo na naš:h shodih, naj se da občinam večje pravice, naj dobivajo pravico, v nekaterih bolj malih prepirih sam^ odločevati. Ü3 kake dolocene meje naj tako same od- ločujejo, da se äo stranka vižje pritožiti ne bo mogla. Veliko dragih tožb ne začne z malenkostmi, in oböina bi jih lahko v njihovem z*četku zadsivila. Ta tožbe so grozen davek, katerega pa naj- VPČ plačujejo mali kmetje. Prihodnjo sredo ob 8h zvečer k predavanju S. K. S. Z. v „CEHTRflž/1 Drušlva. dr Drušlvo za vnr^tvo zanemapjoiill otrok za sodni okraj Tolinin pnredi v nedeljo 15. t. m ob 2h pop. v pro- storih ljadske sole v Tolmina javno pre- davanje o airotinskem vpra^anju. Vstop- nina prosta. K obilni adeležbi vabi odbor. Cospodarske vesH. g ( ela de/ela po trtui u^i oku- žena. — C. kr. vlada je dovolila pred pred par dnevi prosto spečavanje trt v celej deželi, katera jo sedaj uradno pri - znana za okaženo v vseh svojih delih. g Zakon o trgovini z umetnimi gnojili. — Deželni zbor je s svojim sklepom z dne 5. marcija I. I. naroöil deželnema odbora, naj ukrene spora- zumnu z deželnimi odbori dragih dežel pri cesarski vladi öesar treba, da bi se predložil novi poslanski [zbornici zakon- ski načrt o nadzorstvu nad trgovino z umetnimi in kemičnimi gnojili. ||z oljna- timi pogaöami in s aemenora. Deželni odbor je sporočil ta sklep cesarski vladi in je zajedno stopil v dotiko z deželni- mi odbori drngih dežel ter jih povabil, naj se pridrnžtjo tej akciji, kar bi bilo v občo koriat. Nekateri deželni odbori so nam že naznanili, da so se obrnili do *c. kr. vlade, toplo oriporočivsi ji sklep deželnega zbora gorükega, ki stre- mi za tem, da se izda državni zakon o trgovini s kemičnimi gnojili. Gorenjeav- strijaki deželni odbor je omenjal v svo- jem poročilu na c. kr. vlado porotniško razpravo, ki se je vršila v L;nca proti neki tvrdki radi sleparske trgovine z umetno krmo. Moravski deželni odbor je naznanil vladi predlog, ki se je bil predložil tamkajšnjemu deželnemu zbora in kateri je stremil za tem, da bi se uvedla pogajanja z železniškimi podjetji v gvrho, da bi se Jdoseglo 50 odstotno znižanje vozarin za prevažanje umetnih gnojil. g Zakon o varstvu planin na Kranjskem. — Kranjskemu deželnemu odboru se namerava predložiti predlog, da sklene dešelni zakon za varstvo pla- nin. V to svrho se je vršilo 4. t. m. pod predsedstvom deželnega predaednika g. Schvvirza posvetovanje o načrtu tega za- kona, ki ga je izdelalo c. kr. kmetijako ministerstvo" Pri posvetovanju je bil nav- zoč zastopnik tega ministerstva, vladni svetnik vitez Pantz, navzoči so bili za- stopniki dezeine vlade, deželnega odbora, dezeine agrarske komisije, c. kr. kme tijske dražbe in domaöi vesöafci o pla- ninarstva. Zakonski načrt, kaLor je bil predložen, ae je pri poavetovanju v glavnih potezah skoraj popolnoma ne- izpremenjen smatral za primernega kranj- skim razmeram ter se je sklenilo na predlog zastopnika naše dražbe, rav- natelja Pirca, predlagati za sprejem v zakon določilo o prisiljen planinskem gospodarjenju, kakräno so nekteri deželni zbori že sklenili, kajti le tem potom je mogoče planina ohraniti svojemu na- menu ter jih obvarovati pred izključno porabo za lov, Sleparjenje s Tomaževo žlindro. (Konec.) V prav zadnjem času se je dog- nalo, da je neki Iržaški trgovec proti dogovoru poslal uamesto 18odstotne žlindre 17-odstotno, vreče so tudi bile zaziianiovane s številko „17", a pra- vilna preskušnja je dognala, da poslano blago iii iinelo niti celih 16':2 odstot- kov fosforove kisline. Po določilih be- rolinskili in vseh drugih tvornic Toma- sove žiindre, ki jamčijo za vsebino, je dovoljena razlika '/2 odstotka, in če je večja, jo niora tvornica povrniti. C. kr. kmetijska družba ožigosa to sleparjcMije s Toniasovo žlindro v do- govoru z „Gospodarsko zvezo" v Ljub- ljani in torej \svari knietovalce pred ta- kimi trgovci in agenti s Toniasovo žlindro. Imcnovaua zastopa jamčita za vse- bino fosforove kisliue od prodaue To- masove žlindre in zato imata oba iste ceue, ki so daues sploli inogoče, in je izključeno, da bi kdo na posten načiii mogel Toniasovo žlindro ceneje odda- jati. Vsled dobljene izkušnje snio upra- vičeni izreči suiniijo, da izvestni trgovci devljcjo slabše blago v vreče, ki so zazuamovane z višjo vsebino fosforove kisline. Preiskala se je u. pr. Tomasova žlindra takih trgovcev in je imela manj fosforove kisline kakor je bi!o na vreči zaznainovano, dočini tisto blago, ki ga prejema kmetijska družba ali „Gospo- darska zveza", ima redno večjo-vsebino kakor kaže vreča. Iz tega sledi, da so tvornice pošteue in vsaj kmetijskim za- stopom v bojazni pred preiskavo po- šiljajo zajamčeuo dobro blago. Kdor torej noče biti osleparjeu, ta naj ne ku- puje Tomasove žlindre od ožigosanili trgovcev in agentov ter naj se rajši obrne do kmetijskcga zastopa, karnor je včlaujeu. Zavedne kmetovalce, kmetijske po- družnice in zadruge opozarjamo na tu opisaua dejstva ter jih prosimo naj v tem zmislu pouče svoje manj zavedne tovariše. Tvornice za Tomasovo žlindro jamčijo le za pošiljatve v celih vagonih. Vzorce za preskušnjo je vzeti na 11a- slednji način: Z nalašč za to prirejenim svedrom je iz vsake pete vreče vzeti poskušnjo, ki naj se potem na suhi podlagi dobro zmeša in spravi v pri- nieriio suho steklenico, ki se zamaši i,i zapečati s pečatom prejemnika in price. Poskušujo naj vzame kupec, oziroma prejemuik ali njegov pooblaščenec, v navzočnosti nepristransl^e price, ki se mora o namenu vse zadeve poprej po- učiti. Na steklenico je prilepiti listek, kamor je zapisati števiio vagona, želez- niško postajo, odkoder je bila Toma- sova žlindra poslana, datum in ime tvor- nice, potem število vreč, težo, znamko in zajamčeno vsebino fosforove kisline. Za vsak vagon je vzeti, posebno poskuš- njo v tri steklenice ter mora biti v vsaki naj manj 250 g na popisani načiii vzete žlindre. Vse tri steklenice za vsak vagou je pravilno popisati in izpoluiti je tri svedoebe 0 vzeti poskušnji, ki jih mora podpisati prejemnik ali njegov pooblaščenec in omenjena nepristranska priča. Ena steklenica s poskušnjo se mora takoj poslati na kako kemijsko preskušališce, ki je v to svrho poob- laščeno. Za Kranjsko je pooblaščeno kmetijsko-kemično preskušališče za Kranj- sko v Ljubljani. To je nakratko in po- vršno povedano, kako je postopati, a podrobno navodilo za to postopanje je dobiti s tiskanimi policami vred pri tvrdki „Thornasfosfatfabrikeu", I3erolin W.; Karlsbad 17, in tudi vsak trgovec jih ima dovolj v zalogi. Tisti trgovec, ki bi ne hotel Tomasove žlindre z jam- stvom prodati in postreči s to zadevni- mi navodili in tiskanimi svedočbami, kaže s tem že naprej svojo sumljivost in se lehko smatra za sleparja, iu zato moramo pred njim svariti. To svarilo bodi tudi naše svarilo. Od nikogar ne kupujte žliudre, razuii od kmetijskih organizacij, ki so dale blago koj pri prijemu natauko aualizirrUi. „Goriška zveza" gospodarskih za- drug in društev pri nas na Gorišketn skrbi, da dobiva kmet pravo, nepokvar- jeno blago po zmerni ceni. Poljšak-Marec iz Vipavske Phinine, otvorita zalogo in ra/[)i"()dujo vina v Cerknem (Gorisko) v hiši Aiilotia Mhikar. V zalogi se bodo nahajala pristna vina po zmerni ceni. Prodiijalo se bo samo na de- belo. Peter Lukman v Gorici krojaški mojstep ulica sv. Antona 1 — v Gorici iuiziiiinja, da ima dobro urt'jcno krojaenieo, t«r se sl. občinslvu v mi'stu in na dcželi priporoČa za ninogobr< jna naročila. 1 Štev. 949. Razglas. Due 21. cleccmbra 1907 od 10. do 12. ure dopoldne oddala se bode na javni dražbi uaprava podponiega zida na potokn Braniea pod vasjo Lisjaki. JDelo je pro- računjeno na 9500 kron. Dražba se bode držala v I obcinski pisarni v Kobdilju ; stev. 42. Varseina 10°|0. Na- \ črt se razvidi v obciuski \ pisarni. . j Županstvo Štanjel, j 3. decembra 1907. : Fabiani. i Dva prijatelja sta, fetera p letn latto posrelamo, bre/, katrrih pa po x.iiiii no moronio oslati in sicer peč in Fny-ove sodene paatilje. Ravno tako, kakor spravimo po ziini drva in proniog v kleti. inorali hi tudi domačo lokarno oskrbeli s pa- stiljami, da smo v slanu vsak dan tlati otrokom po eno, ko jrrpdo v šolo, tor da irnamo to pastiljo vedno pri rokali za vsaki sluclaj prehlajenja. Fay-ovu sodeiie pastiljo. dobivajo se v vsaki le- ' karni in mirodilnici in proclajalni mi- neralnih voda, tor stane škatljica K 125 Goiioralnö zastopstvo za Avstro-Ogrsko W. Tft. Guutzivt, l)unaj, Helghoil'erstrasse 6. flnton Ivanov Pečenko Gorica priporoČa' svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drupih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« h sloveče Češke »Meščanske ,,. vovarne*, in domačepa sleklenicah, kojega pristnosi &«- jamc. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debolo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po želcznici na vsc kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m ZflHVHIfl. O priliki mojega odlikovanja kot 40- letni cerkovnik v Kanalu, doslo mi jc od pri- jateljev in znancev mnogo čestitk. Ker se ne morem vsakeinu posebej zalivaliti, izre- kam tem dotom vsem skupaj svojo iskreno in srčno zahvalo. Bog Vas živi! \? Kanalu, due 12. dec. 1907. VALENTIN KOFOL. Pijanosti ni več, Uzorec tecja čudeznega iz- delka „C0ZAu se pošlje brez- plačno. More so dati v kavi, v mlo- ku, v pivu, v vinu ali v jodi- Iili no da bi {>ivpc to za]iazil. Prašek. „COZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu ])ristudi alkohol in vso alko- liolno in inočne pijačo. Ta i prašok deluje tako niirno in ¦ gotovo. da mu iia sincjo dati • žt-na, sestra ali hči doličnika, no da bi on zapazil, k;ij jo rcsnično provzročilo njogovo zdravljonjo. 1'rašok „COZA" jo prinosel j mir v lisočiMT družino, jo rošil | ogromno osob sramo in po- .' nižanja, da iz takih oscb jo : elo napravil čvrslo, močno in vsakoga dola ! možno Ijudi. Ta prašok jo že niarsikatora nila- | doniča spravil nazaj na pravo pot sroče tor je podaljsal za ninogo lot življonje mnogini osebam, — Zavod, ki poscduje ta čudodelni prašok, pošljo vsein onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalaini | in on vzorec. Dopisuje se v npinškcni joziku. \ /ajamčeno jo, da jo prašok popolnoma noškodljiv. P.sl7A KTITIITF 62. Chancery Lane, uu^-" lO I I I U I L London257(Anglija) Ka pisma jo djati znamku 25, na dopisnicu za ! JO stotink. I ____________________I f ¦ i Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposka i lica st. 25 priporoča častiti diiliovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na cleželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. PortoriUo itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/2 kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega niliiia iz Kranja in iz Joch- maenn-oveg v AjdovšCini. Vse blago Drve vrste. V nedeljo dne 15. decembra se bode v Biljani proslovoljno prodalo več parcel zcmljišča in eno poslopje. Nalančneje pove g. Anton Prinčič v Biljani. ll huhinii hohor sploh v usahi hisi, se čisti vse, kar je kamnilega in le- sen ega, kakor tudi najfinejša ikanina in vse, kar se prati da, to jedino.e s QrhicW"* OwM milom Čiščenje s Schichtovim milom se z 25.000 K jamči. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Sol. Dnma"! JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in pozlotar y Gorici ulico JMorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Ant. Oöiflic čevljar : ^^ ^^^^^ v Semeniški ulici 1 \ v Gorici priporosia se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospodo. Naročila se izvrsuje hitro. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanom pekovski mojstor 3ÜK0B BRUTUS v Gorici Solwka ulica St. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mlina. ] ^5 mizar in ** lesni trgovec v Poipri, na oiln iievep železiišiep mosta (»a cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguj« tudi z opeko, inia ve- liko zalu^o vsakovrstuH^a trde- ga in mekhefta le«a doinače^a iu tiijega, veliko zaloj;o pohišt- va, viiiKkihposod, Htiskalnic itd. Najboljše sadje je dosegljivo, ^^Vp\%r) ^EtllIna mast pa je, kar se liče okusa in vz- trajnosti, kakor tudi cene in udobnosti liedoseglji*«- CENJ. DAME IN ÖOSPODJE - POZORl Imate že šivalni stroj? Ako ga nimaie, omislite si najnovejSo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljsi. ........ orioinni-uicTona siroji deiajo so po 10 letni nporabi brc/.šunnu). Originfll-Uictoria stroji so ncprckosijivi na tlomaa) rabo in obitne n.ainciio. Original-UictQria stroji so najpnpravnejsi za umetno ve/.cnje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučujc brezplačno. Original-llictopia stroji so najboijsi izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. * Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zaniudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edinä zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Čuk—Gorica Stolni trg (Piazza Ouomo) št. 9.