LJUBLJANA, 9. FEBRUARJA 1906 LETO XVII ST. 3 Vzgajanjeddoraih navad — NEKATERI ANDRAGOŠKI ossovm vzgojni smoter y1DIKI gOLANJA OB DELU Običajno je, da se redno po že samo lovljenje tistega, kar ocenjevalni konferenci — često nam je v določeni meri pobeg-pa tudi med konferenčnim ob- nilo, ali pa popravljanje tistega, dobjem — najde razrednik z kar je morda nekdo na tem razredom kot enoto dijaške sa- vzgojnem področju napak napra-mouprave in poskuša analizirati vil. S tem mislim v prvi vrsti, delovne rezultate razreda kot da se prisvajanje delovnih navad celote in vsakega posameznika ne sme pričeti šele v šolski dobi, posebej. Samo po sebi je ra- temveč mora biti pričetek že v zumljivo, da je takšna analiza, tisti dobi otrokove mladosti, ko predvsem pa ugotovljeni vzroki se prične zavedati svojih dejanj, uspeha ali neuspeha, posebne ko lahko na njegovo delo za-važnosti, ker le ob podrobnem vestno vplivamo. To pa pri mla-poznavanju posameznih pojavov dem človeku kaj lahko dosežemo, lahko pozitivno ukrepamo po- zakaj že pričenja razumeti, kaj ysod tam, kjer je to potrebno. napravi pravilno in kaj ne. Na-Najčešče se pojavi ob takšni slednja utemeljitev, ki preprič-analizi vprašanje, čemu nezado- Ijivo govori, da je treba razvijati voljiv uspeh. Različni vzroki so delovne navade že v zgodnji dobi, sicer, običajno pa se vedno poja- pa je, da v tej dobi šele privzga-Vijo dva ali trije bistveni: nede- jamo, ne pa prevzgajamo, kar je lavnost, nesposobnost in morda v vsakem primeru veliko teže. še nekateri manj pomembni. Ne V tem smislu vzgojnega pro- bi želel razpravljati oziroma iz- česa pripada verjetno najodgo- blern: brez temeljite splošne "izo- češ da je to »potuha za špekulan- občih ražati svojega mnenja o vseh teh vornejše delo prav staršem, ki braz):>e in trdnih osnov za na- vzrokih, rad pa bi se ustavil ob so z otrokom najbolj v neposred- daljnje družbeno, strokovno in pojavu nedelavnosti učenca, ali nem kontaktu. Vendar pa v tem splošno izobraževanje, ni zadost-kot često pravimo, da je len, da primeru iz prevelike navezanosti ne usposobljenosti za ustrezno družbeno aktivnost in poklicno dejavnost. — Stalen dotok med proizvodno populacijo mladine, ki nima dokončane osnovne šole — kot nima pravega odnosa do učenja, ter ljubezni do otroka ter v želji, da je brezbrižen itd. da bi dali otroku tisto, za kar so Ni potrebno posebej poudar- bili sami v svoji mladosti mor- jati, da je največji odstotek učen- da prikrajšani, pozabljamo, da čevega uspeha v šoli rezultat nje- opravljajo vlogo prvega in ver- . t . govega prizadevanja, delovne jetno tudi najvažnejšega vzgoji- kompleksen in ne samo trenuten pripravljenosti, bolj kot pa pri- telja. Cesto slišimo starše, ki in ^hodnVdeželaVra- rojenega talenta. Cesto poudar- pridejo na govorilno uro ah pa č,jnaj0j da bo v bližn1i bodo6no-jena pripomba, češ zato je dober, na roditeljski sestanek, m raz- sti ysa^ dye tretjini mladine do-ker se lahko uči, ima samo del pravljajo o delu posameznega segi0 srednjo izobrazbo, se mi ne resnice; veliko več resnice je v učenca, da ima vse, da ga z no- moremo sprijazniti z mnenjem dejstvu, da je učenec bolj priza- beno stvarjo ne zaposlujejo itd. nekaterih, da je 30 do 40 % naše deven vztrajen, da presedi daljši Vendar otrok ne uspeva! Res je mladine umsko in karakterno čas pri knjigi itd pri tem, da so mu omogočili do- tako inferiorno, da ne zmore do- Gotovo bi bilo napak, če bi kaj dobro počutje, dali so mu končati niti osnovne šole in da je učenca a priori obsojali, da je len, vse mogoče materialne, pogoje, zato šolanje ob delu »šolanje le-in bi bila s tem zadeva odprav- niso mu pa dali delovnih navad, nuhov in nesposobnežev«. Ijena, ker je vzrok pač »ugotov- privzgojili volje do dela, razvili — Zaradi sedanjih razmer v Ijen«! Vedno bolj utemeljeno občutka odgovornosti, Ha mora našem šolstvu (odstotek učencev, postaja dejstvo, da je takšna za vsako stvar tudi ssun nekaj ki uspešno ne konča osnovnega ugotovitev samo pavšalna sodba, prispevati. Ce se bo otrok učil šolanja, nižeorganizirane šole, ne-da pa je v resnici učenčeva ne- samo zato, da bo prejel fia koncu zadostilo razvita mreža in zmog-delavnost rezultat celega kom- uspešno končanega šolsčkga leta Ijivost šol JI. stopnje) ter zaradi pleksa vprašanj, ki so često po- kolo, pozimi smuči (a^i morda socialnih in ekonomskih pogojev sledica pojavov izven učenčeve zato, da bo za matuio prejel mnogih delavskih in kmečkih individualnosti. avto — tudi to je resi), potem družin daje šele šolanje ob delu Vedno bolj pogosto ugotavlja- njegovo delo ne bo terheljilo na mnogim mladim realno možnost, mo, da učenci nimajo delovnih pravem delovnem prizadevanju, da uresničujejo svojo državljan-navad, da ne znajo ostati pri do- Velika je v tem primeru vzgoj- sko pravico do nadaljnjega šo-ločenem delu ter da nimajo niti na vloga staršev; danes, ko ima- lan ja v skladu z lastnimi'sposob-volje niti pripravljenosti, da bi mo tako šibko razvito predšolsko nostml. nekaj začetega tudi dokončali. To in morda še šibkejše šolsko otro- y luči teh argumentov mora-ni ugotovitev samo pedagogov, ško varstvo, je ta vloga tudi pri- mo torej presojati šolanje ob delu temveč tudi staršev in starejših marna. Kolikor bi zmogla naša trajnejšo izobraževalno de- Učencev, ki že znajo na svoje družba, da bi v znatno Večji meri javnost, ki je integralni del ce-delo gledati z določeno mero kri- razvila predšolsko in šolsko var- Jotnega našega vzgojno-izobra-tičnosti. Zelo pogost je izgovor stvo otrok, bi precejšen del te samih prizadetih učencev, da so skrbi lahko prenesli na poklicno Pač premalo delali, da pa bodo vzgojo. Dokler pa bo otroško var-vse popravili. Nek učenec mi je stvo zajemalo le nizek odstotek osebno izjavil, da mu je žal, ker otrok, bo poklicno privzgojevanje hi prej delal, ker mora sedaj to- delovnih navad pri otroku ostalo Jiko nadoknaditi (bilo je prav po samo v šolah in redkih predšol-ocenjevalni konferenci). skih ustanovah, ki tako dobijo še Delovna morala je pri dolo- toliko večji pomen. V tem priženem delu otrok skrajno nizka meru se najbolj jasno vidi, kako ih ta morala, potreba po delu, je upravičena je zahteva po razvi-v vsakem primeru prvi pogoj za tem šolskem varstvu otrok, po določen uspeh. Privzgajanje de- celodnevni šolski oskrbi i°vne morale mora biti eno od odstotek tistih otrok, ki Od 14, do 19. f. m. bo ir Ljubljani seminar iz tmdragogike Pri urejanju najbolj perečih ževalnega sistema. Ce sprejmemo te«. Naj pri tem omenim, da je andragoških vidikov. Zelo mate vprašanj giede šolanja otiraš- to predpostavko, pa moramo tudi npr. novo okvirno število učnih je bilo doslej tudi organiziranega lih je prav, da jih osvetlimo jasneje opredeliti in reševati ne- ur za osnovno šolanje odraslih prenosa pozitivnih izkušenj na tudi" iz nekaterih pedagoških katere bistvene pedagoške in an- pri nas in v drugih republikah predavatelje, ki poučujejo v od-in andragoških vidikov. Dose- dragoške probleme šolanja ob vsaj dvakrat višje, kot je bilo delkih za odrasle, včasih brez danil razvoj, sedanje stanje in delu: določeno v navodilih, ki so bila vsake pedagoške izobrazbe, vfia- bodoče družbene potrebe nam- i. Šolanje ob delu mora biti izdana pred petimi ali sedmimi sih pa dosledno po osnovnošolski reč zahtevajo čimbolj kom- enakovredno rednemu šolanju, Isti. metodiki. plekrno ovrednotenje tega iz- zato mora zagotoviti enak nivo 2. Sole za odrasle imajo nujno Tudi programi za odrasle ima-obraževanja, pa tudi določeno izobrazbe kot redno šolanje. Glav- tudi svojstveno notranjo fiziogno- jo nujno svoje posebnosti, ki bo-prevredrotenje stališč in po- ni cilj nam je znanje, izobrazba, mijo, svoje organizacijske, me- gatijo vsebino šole, nikakor pa ne gledov, ki jih danes še pogo- usposobljenost. Zato bomo mo- todične in programske posebno- znižujejo njene izobrazbene rav-sto srečujemo. rali uskladiti s temi kriteriji se- sti, ker so namenjene odraslim, ni. Glede programov smo v za- danjo prakso, ki se zlasti v ne- ki se po psihofizični razvitosti, ostanku za nekaterimi drugimi Potrebo po šolanju ob delu kot jiaterjb oddenCih v osnovnih šolah po družbenem položaju in izkuš- republikami, saj sta npr. Hrvat-socasni, vzporedni poti ob red- za cdrasie marsikje še odločno njah v mnogočem bistveno razli- ska in Srbija pred kratkim že nem šolanju mladine utemeljuje- oc]mdra cd te zahtevnosti. Mislim, kujejo od šolarjev in dijakov, izdali dokaj skrbno pripravljene jo zlasti naslednja dejstva: da je prav v tem odmiku eden Mnogo doslej zbranih izkušenj učne načrte za osnovno šolo za — Nezadovoljiva izobrazbena izmed vzrokov, da so nekateri glede organizacije in metodike odrasle, ki se v marsičem uteme-struktura zaposlenih kot družbe- prosvetni delavci zavzeli negati- izobraževanja odraslih, ki jih ni- Ijeno odmikajo od rednih učnih no-politični in ekonomski pro- ven odnos do šolanja odraslih, smo doslej še dovolj proučili z načrtov. Zaradi širših izkušenj " ‘ ‘ pedagoških in posebnih in potreb odraslih je mogoča mnogo bolj tesna povezava vsebine posameznih učnih predmetov z življenjem, utemeljen je večji poudarek na uporabnosti znanja, pri prirogoslovnih vedah je ob celoviti obravnavi programa možno posebno približevanje panogi in stroki udeležencev, pri družbenih vedah, zlasti pri ob-, ravnavi političnega in ekonomskega sistema pa moramo izhajati iz dejstva, da imamo pred seboj proizvajalce, ki so aktivno vključeni v upravljanje in v raz-reševanje družbenih in ekonomskih problemov sedanjosti. Posluh za te svojstvene potrebe omogoča čim večjo življenjskost šol za odrasle, kar lahko pozitivno učinkuje tudi na stalno vsebinsko evolucijo programov rednih šol. 3. Uresničevanje takega šolanja odraslih pa zahteva več organizirane skrbi in dela kot do— slej. Marsikje so bili oddelki za odrasle nekaj povsem obrobnega in skorajda zasebnega, nikakor pa ne integralni del šole in šolske dejavnosti. O tem pričajo med drugim tudi protislovna izhodišča pri kritikih šolanja ob delu: največ kritike glede kvalitete in uspešnosti dela ter kriterijev zahtevnosti v oddelkih za odrasle je bilo izrečene med šolniki, medtem ko so bile istočasno samo redne šole verificirane za pedagoško vodstvo te izobraževalne dejavnosti in za izdajanje spričeval absolventom. Mnoge osnovne šole in šole II. stopnje so samostojno ali v sodelovanju z delavskimi univerzami zadnja leta dosegle pri šolanju odraslih lepe uspehe in ustrezen nivo. Ce hočemo to stanje doseči povsod in ga še izpopolniti/bo potrebna večja zavzetost šolskih kolektivov in šolskih vodstev, prosvetna pedagoška služba pa bo morala poseči v to področje zelo intenzivno. Več je Šele šolanje ob delu daje mnogim ljudem realno možnost, da uresničujejo svojo državljansko pravico do nadaljnjega šolanja v skladu z lastnimi sposobnostmi S SEJE PEDAGOŠKEGA SVETA SRS V novem šolskem letu — revidiran učni načrt za osnovne šole Velik v šoli argumentov za to, da bi v neka- Ne moremo mimo ugotovitve, 2e med sklepi ene od prejš- razpravljal o predlogu revidira- terih večjih središčih, zlasti za da je bilo v zadnjih letih izreče- njih sej pedagoškega sveta je tu- nega učnega načrta za temelje osnovne šole za odrasle, obliko- «'vne morate mora om c,ilu ^ ne"usneva^io^nimadelovnih na- nih'precej kritičnih pripomb gle- di ta, da »revidiran učni načrt socialistične morale. Opozorili so, vaii tudi posebne samostojne šole s—“S no Odgovornost za svoj delež v n..V P™c®su °bl*»yanja delov- ugotavljali vzroke za neuspehe, in temelji na večletnih izkušnjah uk izhajal iz konkretnih situa- gra^v in metod dela s tem na ^ločenem delovnem procesu. “bn^d,Pni otroku m ramo ^ ^ nasledn.em vrst£em’re- učiteljev, na rezultatih prosvetno cij in odnosov, v katerih žive šol- LTza nadaTnio gradUev aTdra! orda je tudi to obdobje se pre- tniitr, v. vzg0:,e v du: neustrezni materialni položaj, pedagoške službe pri spremlja- ski otroci. Pri tem ne gre le za CT0rrjk;e kot mlade nedagoške dis- omejeno in bi morda bolje šoli dati se toliko vecj! pomen kadrovska zasedba) učbeniki in nju pouka in na rezultatih pre- novo redakcijo sedaj veljavnega ®0ng, kot mlade Pedagoske dis' aključili, če bi ugotovili, da ker orajo (a. i vsaj morah bi) preobsegnj učni načrti. izkuša učnih načrtov v eksperi- učnega načrta, temveč za bistve- P ' .. . , biti oblikovanje delovne pri njih dobiti otroci tisto, cesar q revidiranem učnem načrtu mentalnih oddelkih«. Torej, če bi no novo formulacijo enot in tem, I5er nosil° učiteljski kadri, ki korale kontinuiran proces v m®0 mogli dobiti drugje. Tema- za osnovne š0ie — zanj je med želeli učne načrte spremeniti te- ki naj bi jasneje določale vsebino Poucu]ejo v oddelkih za oc.rasle, ^sern človekovem življenju. tiko taksnih ur bo vsekakor tre- prosvetnimi delavci precej zani- meljiteje in »radikalneje«, bi bilo tega učnega predmeta. Novi učni Slavno breme in so najbolj od- , Široka razprava okrog pro- ba prilagoditi razvojni dobi O”"0- manja in obetajočih pričakovanj za to potrebno; še precej let in načrt za ta predmet je pripravil ločilen činitelj delovne uspešno- k-ema delovne vzgoje, prisvaja- ka, razvijati pa jo je potrebno — je razpravljal na več sejah številnih raziskav v znanstvenih republiški zavod za šolstvo s so- neuspešnosti, naj opozo- nie delovnih navad bi morala od najniže organizirane šolske strokovni organ skupščine SRS institucijah. delovanjem strokovnjakov, opo- rim še na nujno potrebo po si- Sostati ena od osnovnih tem v ustanove navzgor. Verjetno ne pedagoški svet pod predsedstvom p , ... , . zorili pa so, da formulacija učnih stematičnem dopolnjevanju nji- ?°glavjih o pouku osnovnih na- velja potreba po privzgajanju Ludvika Gabrovška. Predlog tega ^ tem za osmi razred še ni dokonč- hove pedagoške izobrazbe z Cel socialistične morale. Menim delovnih navad za vse ucence, načrta je pripravil že lani repub- v, uhil ™ Sni ’ na. saj zahteva daljše proučeval- izsledki andragogike. Začetek ^a. da je vse to, kar lahko raz- za nekatere pa prav gotovo, po- laški zavod za napredek šolstva, “J n redakcii no del°- sistematičnega dela na tem podanik, psiholog ali socialni dela- sebno še za tiste, ki doma tega zaključna seja pedagoškega sve- učnih načrtov Ih katere bodo b - Ko so govorili o predlogu re- b° pomenil enotedenski napravi pri uri pouka druž- niso bili deležni, pa naj bo vzrok ta o tem pa je bila etosnjega 31. aLvenen™ " revidiranega vidiranega učnega načrta za H- seminar iz andragogike ki bo v Dene moralne vzgoje, največkrat ze ta ah drugi. V. P. januaija v Ljubljani. učnega načrta? kovni P°uk> so poudarili, da jele- Ljubljani od 14. do 19. februarja V ponovno redigiranem učnem ta preobsežen. Sklenili so, da je tega leta. Organizatorja tega se- lačrtu za kemijo so dobile večje treba učne enote in teme formu- minarja — Zavod za napredek •oudarek teme iz anorganske ke- lirati tako, da bo učitelj lahko iz- šolstva SR-^ in Zveza delavskih .nije. Nekoliko spremenjene so bral toliko teorije in toliko teh- univeiz Slovenije sta ga na-:,udi formulacije učnih tem za nik. kolikor jih je mogoče bb- menila predvsem kadrom iz za- .godovino. Manjše spremembe ravnavati. Gre torej za skrčenje vodov za prosvetno-pedagoško formulacij' bodo v učnem načrtu učnega načrta v tem smislu, da ni službo, iz. osnovnih šol in šol II. sa tuje 'jezike, pri čemer so po- obvezna predelava vseh tehnik, stopnje, ki imajo veliko oddelkov udarili, da mora biti obdobje ob- ki Jih učni načrt v posameznih za odrasle, ter strokovnim delav- /eznega dela brez učbenika naj- enotah navaja. Tudi to zamisel cem na delavskih univerzah. Na nanj osem tednov. Je upošteval zavod za šolstvo v seminar so vabljeni tudi študent- j -i „ ntnd redakciji. je II. stopnje pedagoškega oddel- se je zavod odloča^dl opusti . Na Predlog pedagoškega sveta ka filozofske fakultete ter drugi - gf poL?en2doPdrateTtnk°dVrŠ ^ mm SrnSom0 Teme kpr£X ™ ^ »-ba kon- izobraževanje odraslih danes /zgoje je uvrstil v spoznavanje Smer^V konkretnejfrdoiočm ni VGČ >>ljuds,ko proSvetIje' aarave in družbe, spoznavanje cena®r s.° . e.;|e ,ao ,!;! vanje«, kot ga obravnavajo se iružbe . in tehnični pouk. Glede sP°r1'niil dni m d°P°lnm nekateri učbeniki pedagogike, pač la to so dodali tehničnemu pouku navoaiia. pa sistematična in kompleksna J 6., 7. in 8. razredu po 10 učnih P°leg navedenih sprememb so dejavnost, ki potrebuje tudi ustre- ur na leto. na predlog pedagoškega sveta v zno usposobljene kadre. Pedagoški svet je podrobneje (Nadaljevanje na 2. strani) Jože Valentinčič St. S IZ NAŠEGA SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Občni zbor občinskega odbora sin- dikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju AKTUALNI PROBLEMI SOCIALIZMA Poglavitne ugotovitve z občnega zbora občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju (dne 26. januarja 1.1.), podane v poročilu predsednika odbora Igorja Ponikvarja, kakor tudi v razpravi, bi lahko strnili v naslednje misli: Sindikalne organizacije na območju celjske občine so v preteklem dveletnem obdobju dosegle zadovoljive uspehe predvsem »v uveljavljanju enakopravnega statusa delovnih organizacij in delavcev v družbenih službah z organizacijami in delavci v ma-terialno-proizvodni sferi«, enako pa tudi glede uveljavljanja novih načel glede delitve dohodka med družbo in delovnimi organizacijami družbenih dejavnosti. Ugotovitev, da so pri praktični aplikaciji teh načel sredi razvojnega procesa, ni specifična za celjsko območje. Kljub temu pa je bilo tudi mnenje predsednika republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Marijana Jenka, ki je kot gost prisostvoval občnemu zboru in v razpravi raz-,vil nekaj načelnih misli, da je celjski občinski odbor »s svojim delom v celoti opravičil svoje mesto in se afirmiral; aktivnost celjskega odbora je bila uspešna predvsem v tem, da je reševal nekatera pereča vprašanja s svojega področja (kot je na priliko nagrajevanje prosvetnih delavcev, ki je zdaj zadovoljivo urejeno) in pa da je odpiral nove probleme ter bil tako v izdatno pomoč republiškemu odboru«. V celjskem sindikalnem življenju je vidna pozitivna težnja, da se k reševanju problemov v delovnih organizacijah pritegne čimveč strokovnjakov za posamezna področja. Naloga sindikalnih podružnic je zdaj — po besedah tov. Jenka — v tem, da se še bolj usmerijo navznoter, da se vključijo v reševanje notranjih problemov v družbenih ‘službah za čimhitrejše uresničevanje sprejetih načel v praksi — za nadaljnji razvoj sistema samoupravljanja; le-ta se namreč v družbenih službah vse prepočasi uveljavlja, to pa vpliva na počasen dvig kvalitete njihovih dejavnosti. Posebno skrb bo treba tudi v bodoče še posvečati pretirani vlogi posameznika, kar je kljub sprejetim načelom naše samouprave še vedno pogost pojav v praksi. Posledice tega so zapostavljenost sindikata in delovnega kolektiva, ki se na ta način pasivizirata. Za večino delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti je treba ugotoviti, da še vedno nimajo vsebinsko dobrih programov, da nimajo meril zanje niti pravega, ustreznega finančnega ovrednotenja. Glede šolstva na območju celjske občine je na mestu ugotovitev, da so sredstva zanj v preteklih letih sicer dokaj naglo naraščala, da pa jih bo potrebno v bodoče še povečati. Za primer navajamo razpravo prof. B. Ferlinca, ki je na občnem zboru govoril o tem, kako je rapidno začel padati odstotek uspešnih srednješolcev z letom, ko je bila uzakonjena šolska reforma in z njo povečane zahteve — ustrezno temu V novem šolskem letu - revidiran učni načrt za osnovne šole (Nadaljevanje s 1. strani) novi redakciji enotneje formulirali tudi smotre pouka posameznih učnih predmetov. In še sprememba, ki zadeva izobraževanje odraslih v osnovni šoli: predmetnik jn učni načrt za osnovno šolo n.'*j se uskladita z ravnijo odraslih tako, da odraslih ne bodo ocenjevali iz učnih predmetov, kot so tehnični pouk, gospodinjstvo in telesna vzgoja, in pa, da tuji jezik za odrasle ni obvezen. Učitelj bo torej tudi ob revidiranem učnem načrtu še vedno pred zahtevno nalogo. Učni načrt mu bo sicer v pomoč, saj je pri predmetih, za katere ni uč-benikov in priročnikov, bolj de-i tajliran. Vodilo strokovnih komisij pri sestavi je namreč bilo, da naj bo za take predmete čim več elementov zato, da bo učitelj laže obdeloval snov. Od njegove sposobnosti pa bo odvisno, kako ; bo znal iz načrta odbrati najvažnejše in tisto, kar bo lahko obdelal v fondu ur, ki mu bodo na .voljo. O tem predlogu učnega načrta bo v kratkem razpravljala republiška skupščina, in če ga bo sprejela, bodo začele osnovne^ šole delati po novem učnem načrtu že v naslednjem šolskem letu. M. K. pa se niso spremenili pogoji študija: veliko pomanjkanje učilnic in drugih potrebnih prostorov v šolah; večkratne izmene; urejena ni prehrana vozačev; dijaki so obremenjeni tudi do 45 ur tedensko (na učiteljišču!).. . Vse to so objektivni razlogi, da znaša odstotek celjskih srednješolcev, ki ne končajo šolanja uspešno, tudi 45 in več! Pri vsem tem pa je razmerje med materialnimi in osebnimi izdatki na celjskem učiteljišču že doseglo 94:6! V zaključkih občnega zbora beremo med drugim tudi opozorilo Seminmr zt? prcfessijo sociologije ia zgodovine januarja 1966 nekod nastajale govorice, da bodo odnosov je razpravljal dr. Ernest Petrič. Adolf Bibič je opredelil o resnosti stanja v pogledu otroškega varstva predšolske in šolske mladine, o nestabilnosti virov za financiranje te dejavnosti in pa o preslabo razviti mreži varstvenih ustanov. V tem pogledu nedvomno zaostajamo (ne le v celjski občini!) za splošnim družbenim razvojem in potrebami! Za konec naj navedemo še ugo- d7sTsindifalnrorgaaihzacijaZbvsre gimnazijah. Povabljeni so bili tudi jami kot z osnovami politične daije predavanje dr. Jožeta Gori- predavatelji iz strokovnih sol, a ekonomije ter z našo družbeno garja — problemi družbene struk- so se vabilu odzvali le v manj- ureditvijo. Sociologija je na gi- ture sodobne jugoslovanske druž- Od 20. do 25. je priredil Zavod za šolstvo SRS sociologijo kot učni predmet na s sodelovanjem Visoke šole za gimnazijah odpravili. Taka mne- pojem politične države ter spre-politične vede v Ljubljani šemi- nja so povsem neosnovana. Več govoril o nujnosti integracije nar o aktualnih problemih socia- kot utemeljen je namreč obstoj države in družbe na temeljih premalo poslužujejo raznih analiz in izsledkov, ki jih strokovne lizma. Namenjen je bil profesor- predmeta, ki seznanja dijake tako socialistične demokracije, jem sociologije in zgodovine na s splošnimi družbenimi kategori- Izredno zanimivo je bilo ablj eni so bili tudi jami kot z osne našo družbeno na- službe v svojem delokrogu obrav- šem številu. Predavanj, ki so bila mnazijah nov predmet in je zato predavateljevo izhodišče so navajo. Defektologija in preventiva Vrsta ustanov posebnega šolstva izobražuje in vzgaja otroke motene v telesnem in duševnem razvoju. To so ustanove internega in eksternega značaja, ki obravnavajo otroke daljše obdobje in nepretrgoma- tudi do 10 let in več, skratka toliko časa. kolikor je potrebno, da se usposobijo za samostojno življenje in delo. Običajno pojmujemo te oblike dela s prizadeto mladino kot kurativno delo, ker so motnje konstantne, trajne in težje. Sem spadajo slepi, gluhi, telesno invalidni, duševno ratardirani, logopati in kombinirano razvojno moteni. Po nekih še ne dokončno izkristaliziranih kriterijih pa prištavamo sem tudi težje vedenjsko motene. Vse te kategorije otrok povezuje v strokovnem pogledu Društvo defektologov, ki z družbenega vidika obravnava to problematiko. Na drugi strani pa imamo ustanove, ki obravnavajo lažje motnje otrok eksterno, ambulantno ali pe-diodično bolj v preventivni smeri in v skladu z dejstvom, da jih je možno pravočasno zadovoljivo sanirati in preprečiti posledične pojave. Tako obravnavanih otrok pa je veliko več kakor tistih, ki jih zaobsegajo ustanove kurativnega značaja. Sem lahko prištevamo: otroška zdravilišča (Debeli rtič, Novigrad), otroška okrevališča (Gozd Mar-tuljk, Rakitna, Šentvid), vzgojne posvetovalnice (Ljubljana, Maribor) in fizioterapije pri zdravstvenih domovih v večjih krajih. Nadalje tudi Centri za socialno delo, patronažne službe in Zavodi za zdravstveno varstvo s svojimi dejavnostmi posegajo v preventivno področje razvojnih motenj otrok. To področje dela ni pregledno, nepovezano, niti statistično vodeno za strokovno uporabo. Društvo defektologov s svojimi sekcijami zaobsega samo tiste otroke, ki imajo pravno priznane kategorije, medtem ko nimamo samostojne organizacije ali sekcije, ki bi svojo dejavnost usmerjala na preventivo. Glede same organizacije sedaj ni povsem razvidno, kdo so ustanovitelji takih ustanov, kakšen naj bi bil skupen koncept, kolikšna je skupna izkoriščenost kapacitet, kakšni so podrobni kriteriji sprejemov in kakšne so perspektive. Prav tako je vprašanje kadra neizdiferencirano. Vemo le, da na tem področju delajo pediatri, psihologi, pedagogi, fizioterapevti, otroške sestre in drugi. Ne vemo pa, koliko je teh ljudi, kakšna je medsebojna povezava in koordinacija, čeprav je očitno, da so to strokovnjaki na svojih področjih. Gre tudi za osnovno sodobno obravnavo otroka kot bio-psiho-socialne enote, kar zahteva jasno koncepcijo in koordinacijo vseh sodelujočih. Potrebujemo strokovne organizacijske programe, ki naj zagotove sodoben tret-man lažje prizadetega otroka. Ob razvijanju misli o preventivi ne bi smeli zanemarjati tudi redne šolske obravnave, ker imamo v razrednih vedno več otrok z rahlejšimi odstopanji: lažjih nevroz, lažjih telesnih deformacij, podhranjenosti, čustvenih motenj in podobno, zato bi morali biti tudi pedagogi na rednih šolskih ustanovah dopolnilno izobraževani v teh smereh, ker se s temi problemi vsak dan srečujejo. Koristno bi bilo, da bi nekdo vodil skrb za pripravo programov in jih posredoval pedagoškim institucijam z namenom programiranja dodatnega izobraževanja na rednih šolah. Za navedeno preventivno dejavnost je potrebno proučiti metode dela, posebno še analizirati vse dosedanje metode in programirati bodoče. Upoštevati moramo, da imamo opravka z najrazličnejšo metodologijo, kot: neposredna medikamentozna intervencija, pedagoška, psihološka, socialna, pa zopet skupinska ter individualna, interesna, klimatska itd., vse to so več ali manj odprta vprašanja, ki zahtevajo sodelovanje s sorodnimi službami, ožje strokovne obravnave in vodstvo iz centralnega republiškega naslova. Dokajšnje število na ta način obravnavanih otrok, razmeroma rednimi učno izobraževalnimi dejavnostmi ter dosedanjimi »internimi« obravnavami. Področje bi velika družbena sredstva, zlasti pa še sama problematika narekujejo potrebo po samostojni obravnavi, povezanosti in izoblikovanju smernic celotnega koncepta. Morda bi v prostorih Visoke šole za poli- razumljivo, da se pojavljajo tu empjxični podatki ankete, ki tične vede v Ljubljani, se je ude- in tam težave, ki nastajajo v prvi j0 je iZVedel Inštitut za sociolo-ležilo približno štirideset profe- vrstj zaradi trenutnega pomanj- gjjg v Ljubljani. Pri tem je ugo^ sorjev iz vse Slovenije. kanja strokovnega kadra na ne- z izginjanjem razrednih! Že naslov seminarja — aktualni katerih šolah. Vse kaže, da bo to raziik v socializmu ne izginjajo problemi socializma — priča, da vprašanje kmalu rešeno, V krat- hkrati tudi statusne razlike. Ven- kem bomo dobili tudi ustrezni (jar pa raziskave že nekoliko po-učbenik. trjujejo, da statusna slojevitost ni Vsakemu predavanju je sledi- več toliko vrednostne narave in la razprava, kjer so predavatelji da bo v prihodnje postala zgolj odgovarjali na. številna vpraša- funkcionalna, kot pač to zahteva bile teme vsebinsko čimbolj po- nja iz naše družbene prakse. Prav delitev dela. vezane. Težko bi bilo reči, katera vprašanja pa tudi zelo zani- prav tako zanimivo je bilo predavanja so bila namenjena maj0 naš0 mladino, saj pričakuje, tudi predavanje Vinka Trčka o pm in katprn sn- ..... .... jj-i cuc. v mijv. so skušali predavatelji kar se da tehtno in zgoščeno opredeliti pereča sodobna družbena dogajanja in odgovoriti na številna vprašanja našega časa. Organizatorji seminarja so si prizadevali, da bi bilo primerno, da se formira »sek- zgolj zgodovinarjem in katera so- da ^ bo pedagog nanje korikretno nrrihlemih v cija za preventivo« pri Društvu ciologom, saj so obravnavani pro- n,T)c1iTT, r1a tavsnn P . cija za preventivo« pri defektologov, ki mu je ta problematika najbližja. Dejavnost te sekcije bi pomenila razširitev dela defektologov sodobnem medna- blemi zadevali eno in drugo odgovoril. Mislim, da sta taksno rodnem delavskem in komunistič-področje obeh temeljnih družbe- problematiko zlasti zajeli preda- nem gibanju, nih znanosti. Taka oblika šemi- vanji Romana Albrehta in Sta-narja je obenem pritrdila težnjam neta Kranjca. Roman Albreht je i! |ii Za vzgojitelja so važne tudi ugotovitve zdravnika in predstavljala nekak most med po nujnosti čim širše povezave izčrpno in tehtno spregovoril o bilo dokaj široko in bi koristno vseh družbenih ved pri proučeva- vzrokih, ki so privedli do gospo- dah modeme zgodovinske znano-dopolnjevalo naše vse preveč par- nju družbenega dogajanja. Morda darske reforme, ter nakazal real- sti. cialne obravnave prizadetega otroka. Morda smo prav na področju preventive razvojno motenih otrok zagrešili v preteklosti največjo napako, ker smo se posvečali le ozkemu kurativnemu delu, s tem pa zanemarili najbolj učinkovito in najcenejšo obliko pomoči, ki jo je bil program nekoliko prenatr- ne perspektive našega ekonom-pan, kar pa je razumljivo, saj taka skega razvoja v zvezi z vse več- srečanja niso pogosta. V šestih dneh se je zvrstilo šestnajst predavanj in dvoje posvetovanj o vprašanjih, ki se pojavljajo pri pouku sociologije in predstavlja preventiva. Sbil-Trček zgodovine. V zadnjem času so po- jim utrjevanjem samoupravljanja. Stane Kranjc pa je povedal nekaj misli o vlogi subjektivnih činiteljev v našem samoupravnem sistemu. O kompleksnem vprašanju naših mednacionalnih PREDNOST PREVENTIVI Ob predlogu zakonu o izvrševanju vzgojnih ukrepov Problematični mladoletniki so pogosta tema razpravljanj, v katerih tipljemo za vzroki in iščemo krivce na vseh mogočih relacijah. Razpravljanja z vprašaji, ki so negotovost, in klicaji, ki so pogoj za izboljšanje sedanjega in popravljanje že zamujenega. In med temi v številke ujeta dejstva: ® V petih letih (od 1. 1960 do 1964) so izrekla sodišča mladoletnikom 1383 vzgojnih ukrepov strožjega nadzorstva, 556 vzgojnih ukrepov oddaje v vzgojni zavod in 58 vzgojnih ukrepov oddaje v disciplinski center. ® Oskrba za enega otroka v zavodu stane letno 840.000 st. din, zaposlitev socialnega delavca, ki obravnava letno 20 do 50 otrok oziroma mladoletnikov, pa 1 milijon 680 tisoč st. din. ® 17 občin v Sloveniji je še vedno brez šolanega socialnega delavca. Ob vsem tem pa prestopki rastejo in prestopnike je treba kaznovati. V zadnjih šestih letih po predpisih kazenskega zakonika. Ugotovili pa so, da je bilo izvajanje vzgojnih ukrepov, ki jih predpisuje zakonik, precej neenotno. K enotnejšemu delu in hitrejšemu reševanju materialnih in kadrovskih problemov v zvezi z izvrševanjem vzgojnih ukrepov naj zato pripomore novi zakon o izvajanju vzgojnih ukrepov. O predlogu tega zakona, ki ga je predložil republiški IS skupščini SRS, so razpravljali pred nedavnim. Ena od novosti, ki jih predvideva zakonski predlog, je spremenjen sistem financiranja teh domov. Pokazalo se je, da dosedanji način financiranja (občinske skupščine so odmerjale stroške izvrševanja vseh vzgojnih ukrepov — razen oddaje v VPD Radeče, ki ga je financirala republika, del teh stroškov pa so same določile staršem), v praksi ni rodil zaželenih rezultatov, temveč raje — hude posledice. Skrbstveni organi revnejših občin so pogosto delali po pravilu »čim ceneje«, seveda za občino. Mladoletnika niso dali v vzgojni zavod lažjega značaja, temveč so čakali, da je postal »težji primer«, in ga poslali v VPD Radeče. Oglejmo si samo eno teh posledic: VPD Radeče je znatno presegel svoje zmogljivosti (vanj so pošiljali namreč tudi mladoletnike iz neprimernega zavoda v Logatcu oz. Mekinjah). VPD Radeče z zmogljivostjo 130 delinkventov jih je moral sprejeti 173! Novi zakonski predlog nedvomno nakazuje naprednejšo pot. Sprememba v načinu financiranja velja pravzaprav samo za VPD Radeče, za katerega bodo še vnaprej krili iz republiškega proračuna stroške izobraževanja in šolanja, občine pa bodo prevzele plačevanje oskrbe in nastanitve mladoletnika. Tako, upajmo, bodo poskrbele za mla-letnike pravočasno. Za pravo diagnozo ob pravem času — za preventivo. 3 socialni delavci = 3 mladoletniki Že zdavnaj smo dali preventivi prednost in to tudi številčno utemeljili. In kaj pomeni preventiva pri delu z mladoletniki? Odgovor: nameščanje strokovnih socialnih delavcev. In še zgovoren izračun. Za tri socialne delavce (vsak od teh lahko obravnava 20 do 50 otrok) je potrebno prav toliko denarja kot za tri mladoletnike v vzgojnih zavodih. Poglejmo naslednji primer: — V enem izmed centrov za socialno delo so izračunali, da stane 200 otrok v zavodu toliko kot 2300 otrok v varstveni ustanovi. To so dokazali tudi občinski skupščini, ki je dala za namestitev določenega števila vzgojno ogroženih otrok v varstvene ustanove letno 10 milijonov din. In rezultat? V nekaj letih se je zmanjšalo število otrok-prestopnikov — od 147 na 43! Prava diagnoza ob pravem času — to naj bi postalo torej pravilo. Ob vsem tem pa je treba poskrbeti za strokovno usposobljene ljudi, ki bodo delali z mladino, in za ustanove za pravilno izvajanje vzgojnih ukrepov. Današnji podatki pravijo: —- da imamo v Sloveniji le pet disciplinskih centrov (v Kranju, Ljubljani in Mariboru); — da imamo le šest vzgojnih zavodov (Logatec, Planina, Slivnica, Smlednik, Veržej in Višnja gora); — in en vzgojno-poboljševalni dom (Radeče), medtem ko za duševno prizadete mladoletnike ni niti enega zavoda te vrste. Ta mladina, ki bi potrebovala posebno zdravstveno nego, je tako porazdeljena na ostale domove. Zamujeno bi lahko popravili — tako pravi obrazložitev zakon- V predavanju Obča sociologija in posebne sociologije je Boris Ziherl natančno opredelil nekatere teoretične probleme, kot npr. odnos med občo sociologija in zgodovinskim materializmom, razmerje med občo sociologijo in socialno psihologijo ter odnos med posebnimi sociologijami in drugimi posebnimi družbenimi znanostmi. To predavanje bo prav gotovo koristilo vsem profesorjem sociologije. Naj naštejem še ostala predavanja: uvodne misli k seminarju je spregovoril Slavko Podmenik, potem pa je sledila tehtna razprava Bena Zupančiča o vlogi slovenske inteligence. Zora Tomič je predavala o sociologiji družine. Omejila se je predvsem na probleme sodobne družine in na vlogo žene v naši družbi. Dve temi sta se zopet dotaknili ekonomske problematike: preda-vanji ing. Jožeta Levstika o naši agrarni politiki in Zvoneta Din-tinjane o vprašanjih denarja. Za profesorje zgodovine je bil zlasti zanimiv ciklus treh predavanj dr. Vlada Benka o sodobnih mednarodnih odnosih kot tudi izvajanja dr. Karla Šiškoviča o meto- Seminar je kot celota nedvomno uspel ter bo pomagal vsem profesorjem sociologije in zgodovine pri njihovem nadaljnjem pedagoškem delu. Zato si v prihodnje še želimo takih oblik strokovnega izpopolnjevanja Bojana Hudalcs skega predloga — v treh letih — če bi ukrepali takoj. RADEČE: za povečanje zmogljivosti in formiranje ustreznih vzgojnih skupin na osnovi osebnostne prizadetosti bi bilo treba v tem domu zgraditi 4 paviljone. Predračun: 500 milijonov st. din, če vštejemo poleg stroškov za gradnjo paviljonov še 20 dvosobnih stanovanj za strokovni kader. LOGATEC: vzgojni zavod, id že dolgo ne ustreza postavljenim zahtevam, posebno odkar so ga preselili v neustrezne prostore V Mekinjah. Namesto tega bi bilo treba zgraditi nov vzgojni zavod z zmogljivostjo 156 gojencev. Lokacija je odobrena in idejni načrt izdelan. Investicija: 910 milijonov' starih dinarjev. Ob tem zavodu bi lahko kasneje dogradili še zavod, v katerega bi se preselila dekleta iz vzgajališča v Višnji gori. Novi zavod bi zgradili V Ljubljani v dveh letih. In potreben denar? Letos bi potrebovali za načrte 24 milijonov st. din iu 400 milijonov za zidavo, ostali znesek pa v 1. 1967. Potem, ko bi izselili otroke iz 1 gradu in stranskih prostorov V logaškem gradu, bi lahko te prostore preuredili v zavod za defektne mladoletnike. Investicija — minimalna: 10 milijonov st. dinarjev, za gradnjo stanovanj za strokovno osebje pa bi potrebovali 60 milijonov st. din. Milijardo in pol starih dinarjev torej za prvo pomoč — č0 hočemo mladim, vzgojno zanemarjenim ljudem res pomagati-Sedanji položaj je namreč tak, da bolj škoduje kot koristi: zvišuje lestvico vse težjih prestopkov. M. K. Stran 3 ©h razpravah o redigiranem učnem načrtu za osnovno šolo Dr, Ivu Šegtdovct, v.-d. direldorjci Pedagoškega mšliluta v Ljubljani, odgovorja na vprašanja »Prosvetnega delavca« o tein, ali so učni načrti za osnovno šolo res preobširni in kako so se pripravljali Vprašanje: Statistični podatki kažejo, da je zadnja leta končalo v osmih letih šolanja osemletno šolsko obveznost okrog 60 odstotkov mladine; nekateri so mnenja, da je v veliki meri temu kriv tudi sedanji učni načrt za osnovno šolo, ki da je »preobširen in prenatrpan«. Bi lahko povedali svoje mnenje o tem vprašanju vi, ki ste aktivno sodelovali pri pripravljanju novega učnega načrta, o katerem zdaj razpravljajo naši najvišji šolski organi? Odgovor: Na vprašanje — kakor tudi na ostali dve vprašanji — bom odgovorila po svojem osebnem prepričanju, kar pa seveda pomeni, da moj odgovor ne bo nujno pravilen. Sploh menim, da ni najboljša metoda spraševati posameznike, kaj menijo o tem ali onem problemu razen seveda, če razpolagajo ti posamezniki z objektivno pridobljenimi dokazili. S takimi dokazili jaz ne razpolagam. Kolikor vem, nimamo analize, ki bi nam verodostojno razkrila vzroke velikega osipa osnovnošolskih učencev. Kljub temu bom svoje mnenje povedala: sodim, da je velikega osipa v osnovni šoli učni načrt razmeroma najmanj kriv. Prvič zato, ker med njim in učnimi uspehi učencev stoji učitelj, ki ga izvaja. Rezultati učnega uspeha so, mislim bolj odvisni od tega, kako učitelj učni načrt razume, obvlada in izvede, kakor od tega, kakšen je formalni razpored učne snovi. Drugič zato, ker, kolikor vem, učitelji pri večini predmetov delajo po učbenikih, to se pravi, da ne razvrščajo in ne obravnavajo učne snovi neposredno po učnem načrtu, ampak posredno, to je preko učbenika. Tretjič zato, ker zavisi učenčev učni uspeh po moji sodbi bolj od tega, koliko znanja učitelj pri ocenjevanju zahteva, kakor od tega, kaj vse je med letom obravnaval. In končno tudi' zato, ker zavisi učenčev učni uspeh v večji meri, kakor po navadi domnevamo, od pedagoške klime v šoli in doma. O »preobširnosti in prenatrpanosti« učnega načrta bi rekla tole: ne izključujem možnosti, da je sedanji učni načrt — zlasti pri nekaterih predmetih — »prenapet«. Najbrž bi se dalo še kaj skrčiti, čeprav sodim, da moramo biti prav pri krčenju učnega načrta silno previdni, kajti grozi nam osiromašenje osnovne šole, če bomo veselo in pogumno krčili učno snov, upajoč, da bomo s tem rešili vprašanje osipa. Seveda bi ga lahko na ta način rešili: polovico snovi recimo črtamo, pa bomo imeli verjetno dovolj visok učni uspeh. Toda ali je to rešitev? In še to: vprašanje prenatrpanosti — vsaj po mojih dosedanjih izkušnjah — ni toliko vprašanje učnega načrta, kolikor je vprašanje njegovega izvajanja. Ali smem navesti nekaj primerov? V 3. razredu osnovne šole je eden od učiteljev obravnaval Martina Krpana 64 minut, drugi 342 minut. V 4. razredu je obravnaval eden od učiteljev sklanjatev samostalnika 26 minut, drugi 135 minut. V 5. razredu je obravnaval eden od učiteljev zaimek 27 minut, drugi 120 minut. Podatki so verodostojni, komentar pa odveč. Vprašanje: Precej je razširjeno mnenje — naj ga citiram kar iz našega lista — »da prosvetni organi, ki določajo predmetnike, ne organizirajo z zadovoljivem obdobju sestankov praktikov in teoretikov, da bi prišli do takih odlo-č.itev, ki bi bile vzpodbudne za šolsko delo. Le-te naj bi zahtevale tako širino snovi, ki bi vsebovala najpotrebnejšo, življenjsko uporabno snov, ki bi bila tako poglobljena in utrjena, da bi postala resnično last vseh učencev«. (Prosvetni delavec, 1-1966, O problemu današnje mladine.) Kaj menite o tem? Odgovor: Na vaše vprašanje ne bom mogla niti po skromnih merilih dobro odgovoriti, ker sodim, da bi bila na temo »najpotrebnejša, življenjsko uporabna snov« po- trebna dolga razprava. Dvoje bi pa vendarle rekla. Prvič: pri- znam, da sem tudi jaz kriva ali vsaj sokriva, če je mnenje, ki ga navajate, na terenu razširjeno in če je tako, kakršno je. Že leta 1956 in 1957 sem sodelovala v ekipi, ki je delala na sestavi učnih načrtov in prav tako leta 1964 ko je bila izvršena redakcija dosedanjih učnih načrtov. Spodobilo bi se, da bi pedagoško javnost obveščala o tekočih delih ali jaz ali kdo drugi. Opravičujem se. Leta 1964 je izšel sicer na Zavodu za napredek šolstva SRS moj elaborat »Učni načrt osnovne šole v teoriji in praksi« na 276 straneh, ki so ga šole naročile in v katerem sem bralcem povedala, kar vem o učnem načrtu in njegovi usodi na terenu. Iz njega je tudi razvidno, da smo 5 polnih let rešetali vprašanje učnega načrta skupaj s praktiki na terenu. Razumem pa, da ljudje neradi jemljejo v roke tako debele zadeve. Najbrž je bolje obveščati jih tekoče in kratko. — Ob tej priložnosti bi rada popravila zamujeno in informirala pedagoški teren: pred in med redakcijo učnega načrta smo: obdelali vse gradivo 5 eksperimentalnih let; dvakrat (leta 1963 in 1964) smo konzultirali vse zavode za prosvetno pedagoško službo za vsak učni predmet posebej; za vsak učni predmet smo formirali redakcijske skupi- ne, v katerih so bili praktiki in teoretiki; predlog revidiranega učnega načrta vsakega predmeta smo predložili forumu prosvetnih svetovalcev v razpravo in ocenitev. Po moji ocenitvi je pri delih na redakciji učnega načrta sodelovalo kakih 600 ljudi. — Drugič: k »precej razširjenemu mnenju«, ki ga navajate v svojem vprašanju, bi rekla: blagor tistemu, ki lahko meditira o tem, kako bi bilo treba neko stvar storiti, in gorje tistemu, ki jo mora realizirati. V prav različnih življenjskih položajih sta, ali ne? Kaj menim o mnenju? Da je zelo lepo. Vendar: formulirano je bilo najbrž prej kot v dveh minutah, delo na učnih načrtih pa nam je »požrlo« na tisoče delovnih ur — pa nismo gotovi, če smo ga opravili dobro. Vprašanje: Ali bi lahko na kratko označili poglavitne značilnosti redi-giranega učnega načrta za osnovno šolo? Odgovor: Za redigirani učni načrt je značilno: — da se (po navodilih, ki smo jih dobili) ni bistveno oddaljil od dosedanje koncepcije; — da je učna snov vertikalno in horizontalno bolj dognano razporejena; Prijatelji pridejo, vabijo in težko se je odreči lepemu popoldnevu* igri ali skupni akciji... (K članku Ni prostora za ljubezen) — da je učna snov krčena na — da je učna snov podrobneje tistih mestih, ki jih je predlagala formulirana; za krčitev večina sodelavcev; — da je bil izdelan za nekate- re predmete nov »ulitek«. Ni prostoru za ljubezen KAJ METODA, ČE NI ČLOVEKA! M® vprašanja »Prcsvefnega delavca« odgovarja prof. Slberi Papler ® Prosim, če se lahko na kratko predstavite bralcem našega časnika. Sem Albert Papler, Slovenec. Slika razodeva mojo podobo. Ker ni več točk za osebno embalažo, pozimi ne nosim kravate. Učim slovenščino po direktni metodi ter imam plačo: nezadostno, živim: minus prav dobro, manjvrednostni občutek kot Profesor: odlično. ® Trdite, da je bilo v zadnjih letih dovolj storjenega za šolstvo, oziroma kje smo z reševanjem teh problemov? Pljuvanje v lastno skledo ni okusno. Zato trdim, da smo v Poslednjih dveh stoletjih veliko storili za šolstvo. Glede reševanja problemov smo v središču Vseh občinskih proračunskih problemov. Vse slavospeve tistim, ki jim je uspelo na ta način podpreti objektivnost ocenjevanja in ustvariti ravnotežje: *Ti mojega otroka, jaz tebe s Plačo!« © Ste prepričani, da je reelekcija zdrava? Pa še kako, če velja za vse nesposobne. ® Ce primerjate prosvetne-ga delavca izpred tridesetih let z današnjim — kakšen je razloček? Tako srčkan, da me je navdihnil za, Večerno šolo Ul. Kdor jo je gledal, ga je videl. Zanimiv je, za vzgajanje pa ni kaj prida. ® Česa je v sodobni šoli preveč, premalo ali pa ravno prav? V sodobni šoli so posledice, ki so bile spočete iz naslednjih grehov: ob osvoboditvi smo s pesmijo in z veseljem zapluli, razpeli jadra pretiranega aktivizma in zdaj smo zapluli v vodovje beatlesov, elektro-kitar-skih histerikov. Pedagoško zrnje — visoko tradicijo slovenskega šolstva — smo zamenjali z uvoženim plevelom, izvedli personalno zmešnjavo ob predelovanju šol, uprizorili burko z učnimi načrti in predmetniki, vsa ta dolga leta pa ves čas tiho poslušali in brali sparolizirana mnenja povzdignjenih »kopitarjev«, ki so nam zmodulirali truplo našega šolstva. © Kakšne metode so najbolj učinkovite za vzgojo mladih? Kaj metoda, če ni človeka! Tudi Konfucijeve metode so dobre, na primer: »Vladati se pravi, hoditi po ravni poti. Ako bi gospod hodil po ravni poti — kdo bi se drznil kreniti z ravne poti!?« Recimo, da je tovariš prosvetni delavec v razredu gospod! Če bo moralen, bodo moralni učenci; če bo zavzet, bodo zavzeti; če bo puhel, zlagan, len ... itd. • Zakaj je v zbornicah »nežni spol« v večini in ali je to dobro ali slabo znamenje? Ko sem imel 16 let, me je učila dr. Angela Piskernik. Od takrat me nihče več ne prepriča, da ženska za katedrom ne more biti sijajna. Sicer pa: če lahko ženska vlada celi Indiji, bo menda lahko obvladala en razred? ® Kot vse druge šole je imela tudi vaša, televizijska, sprva težave. Lahko že zdaj, po prvih urah, govorite o njenih vzgojno-izobraževalnih rezultatih? Televizijsko posredovanje je najbolj množično; ne da se pa kontrolirati, ker je razmeščeno po posameznih stanovanjih. Govorite o težavah. Seveda so bile; porodne, načelne, strokovne, običajne, tipične, udomačene in pričakovane. Za prvo oddajo je bilo teksta za 30 strani, ugovorov in zagovorov pa za 60. Glede vzgojnosti in izobraževania pa tole: menda ne mislite, da bom za Večerno šolo dobil Žagarjevo nagrado?! Iz roda v rod se preliva življenje, mladi ljudje se vedno znova srečujejo z učenjem in spopad med vsakdanjo svobodnostjo in delom je neizbežen. V šoli želimo, da bi mlade ljudi čimbolj usposobili za življenjske naloge ter jim tudi dali čimbolj široko izobrazbo. Dijak se pri tem spopade z učno snovjo, uspeh pa je odvisen od učiteljev, dijakovega dela in razmer, v katerih se uči. Povprašali smo 270 dijakov celjske gimnazije, če jih kaj moti pri učenju doma, kaj bi to bilo. Ker so v anketi bila še druga vprašanja osebne narave, so tudi na to odgovarjali anonimno in, kot je videti, dokaj sproščeno in resnicoljubno, čeprav je 10,37 % vprašanih molčalo ali pa izjavilo, da nimajo posebnih ovir pri učenju izven šole. To še ni študija, lahko samo osnova zanjo, vendar je prav, da povemo nekaj misli, ki so jih povedali dijaki, ko so nam skušali prikazati to, kar oni menijo, da jih ovira pri samostojnem učenju. Okvirno bi lahko ovire in motnje, ki se pojavljajo ob učenju izven šole, kakor so jih pač prikazali celjski srednješolci, podelili na naslednje skupine: druge dejavnosti, delovno okolje, vplivanje drugih oseb, učno snov, dijakove osebne lastnosti, dijakovo duševno stanje in doživljanje ter ostale pojave. Pa najprej nekaj najbolj značilnih izjav! Vsak pedagog, ki želi dobro opravljati svojo nalogo, mora razmišljati o mladih ljudeh, da se jim bo lahko približal, da jih bo lahko upošteval in mogoče bo tudi teh nekaj bežnih misli in podatkov povod za novo razmišljanje. »Glavna stvar, ki me ovira pri učenju,« pravi eden, »je predvsem prevelika ljubezen do športa, saj se neštetokrat pripeti, da zanj izkoristim čas, ki sem ga namenil za učenje, a izgube ne morem nadoknaditi v poznih večernih urah« Neka dijakinja toži: »Najčešče me moti pri učenju to, da se oče večkrat napije. Mama skuša razmere prikrivati, vendar vem, da to ni mogoče. Takrat si želim, da bi bila v razredu med sošolci ali pa že v svoji službi, da mi ne bi bilo potrebno poslušati očetovih očitkov. Vem, da moje šolanje velikg stane, zavedam se tega. Oče je včasih tako dober, ko pa se napije, je tako hudo. Zakaj si išče prijatelja v alkoholu?« Tu je šola skoraj brez moči! In nekdo je zapisal: »Včasih se učim brez volje. Moti me lep sončen dan, a moram se učiti. Vznemirja me tudi hrup, toda ne iz radia. Glede ljubezni pa je odvisno, če gre za pravo ljubezen; ona moti.« In še kratka izjava dijaka, ki se lahko uči samo ob glasbeni spremljavi: »Ovirajo me dekleta, na katera mislim, in pa tišina, kajti radio mora igrati.« Podobno je napisal še ta: »Pri učenju me najbolj vznemirja nered, prisotnost drugih, ko se učim; večkrat pa se kar zasanjam in pozabim na učenje, mislim na ženske!« Naslednji pa ogorčeno izpove, da ga najbolj moti prepogosto priganjanje »uči se!« in pa utrujenost, pusta učna snov ter prehiter občutek, da že vse ve. »Pa televizija: včasih mi pomaga, največkrat pa moti s svojim sporedom. Pa saj veste: mladi smo!« In še to: »Najbolj me ovira, ker se moram pozimi učiti v kuhinji, tam pa vsevprek govorijo oče, mati, stara mama in še radio igra. Takoj, ko bo topleje, se preselim v sobo, pa bo šlo. Pogosto me zavede tudi televizija!« Nekateri pa so se ozrli predvsem vase. »Mnogokrat čutim, da imam premalo moči. Že v šoli si napravim načrt, kako se bom učila, toda tega skoraj nikoli ne izpeljem. Mnogokrat me zvabi televizijski spored ali pa mesto, da grem na sprehod po ulicah. Morda me nekoliko ovira tudi ljubezen, toda jaz sem nasprotnega mnenja. Prav človek, ki ga ljubiš, lahko pripomore k učenju, če spoštuje moje uspehe v šoli« In še razmišljanje: »Ves čas, ki mi ostaja izven pouka, porabljam za učenje. Ne zanima me samo šolska snov, bolj me mikajo življenjski poklic, poglabljanje in cilj. Večkrat zdrsnem v depresijo, ker se mi zdi, da vendar še ničesar ne vem. Premalo imam volje za življenje, realnost me utruja, razočarana sem nad svetom, vendar si ne delam iluzij. Pogostokrat prihajam v konflikte z ljudmi, ki jih ljubim, pa jih s svojim obnašanjem spravljam v solze. Menim, da sem slab psiholog, čeprav me zelo veseli in zanima ta znanost. Povsem se lahko vživim v tragiko junakov v knjigah in v filmih, a v življenju mislim, da sem egoist. Spoštovani tovariš profesor, oprostite morda preglobokemu izlivu, a vem, da ste se odločili za vaš poklic prav zato, da bi odkrivali nenapisane zakone človekove biti« In še kratek realist: »Najbolj me ovira pri učenju to, da zmeraj znova ugotavljam; preveč je predmetov! Nemogoče je namreč, da bi se za vse temeljito pripravil vsak dan, pa se gremo srečolov!« Prav nič novega! Mogoče so nova samo sredstva, ki jih je v tehničnem razvoju vedno več, ki lahko vplivajo na učenje, toda kako, to je relativno. Ali je potrebno gledati slab televizijski spored? Časopisi, radio, knjige, to pa lahko prispeva k učnemu uspehu, če jih znamo ustrezno izkoriščati. Gre za povezavo med domom in šolo, gre za načrtno primerno sodelovanje in organizacijo dela, gre za okolje, v katerem se dijaki učijo. Tu pa smo še najbolj brez moči, vendar je vprašanje, če smo vsaj poskusili v danih razmerah vzpostaviti takšne stike med šolo, družbenimi organizacijami in domom, da bi odpravili vsaj tiste ovire, ki bi jih bilo vseeno mogoče odpraviti ali pa vsaj omiliti. Kar pa zadeva predmete: morda jih je resnično preveč! Razmišljati bo potrebno, če so vsi dejansko neobhodno potrebni, do kakšne globine je potrebno iti, da se ne bi preveč profesionalizirali, in pa tudi to, če ne bi kazalo podaljšati osnovnošolskega oziroma srednješolskega študija? Se- veda brez materialne osnove ne! Kako so torej dijaki povedali? Motijo jih druge dejavnosti, ki so največkrat dosti bolj privlačne kot obvezno šolanje. Radio in televizija predstavljata v tej skupini največjo oviro, ker jih največkrat speljeta oi učenja. Cez to se je pritožilo 23,32 % vprašanih. To je precej, če pomislimo, da v vsaki hiši še nimajo televizije. Sledijo knjige, tomani in takoj za njimi športno udejstvovanje, potem drugo delo doma, zlasti še na podeželju, in nazadnje zanimanje za avto. Dosti večja ovira je delovno okolje, ki je neprimerno. Skoraj polovica vprašanih (47,77 %) je izjavila, da jih najbolj' ovira nemir v okolju in navzočnost drugih v prostoru, kjer se učijo. Temu sledijo še prepiri in nesloga med starši ter neurejen prostor za učenje, tako da se odstotek tistih, ki jih moti neposredno delovno okolje doma, zviša na 58,61 %. Lepo vreme marsikoga prežene od zvezka; izjemni primeri pa so, ki jih moti prevelika tišina in se ne morejo učiti, če ni glasbe (1.84 %). (Podrobnejših odstotkov ne navajamo, ker to še ni študija in imamo namen samo prikazati, na katere ovire so dijaki sploh opozorili.) Med osebnimi lastnostmi, ki so jih opazili pri sebi, pa so povedali, da jih najbolj moti lenoba in nenačrtnost ter premalo volje, kar je priznala petina vprašanih. Dobra desetina vprašanih meni, da raztresenost in živčnost ovirata uspešno učenje. Nekateri so rekli, da moti tudi premajhno zaupanje v lastne sposobnosti, a tudi prevelik optimizem. Glede duševnega stanja in doživljanja so odkrili, da jih najbolj ovira ljubezen, čustvenost ter sanjarjenje, potem pa utrujenost in doživetje neuspeha v šoli. Tudi prijatelji so dostikrat krivi, da dijak pusti odprt zvezek na mizi. Pridejo, vabijo in težko se je odreči lepemu popoldnevu, igri ali skupni akciji. Pa še starši večkrat nimajo pravega razumevanja, odpirajo vrata, vstopajo v prostor, kjer se dijak uči, in pre-pogostokrat priganjajo: »Uči se!« To je za nekatere nevzdržno in jih moti pri učenju. Učna snov sama je tudi lahko velika ovira, zlasti še, če je nezanimiva in povrhu še razlaga v šoli ni bila privlačna. Prenatrpan urnik, ko se dijak mora prijeti za glavo pred kopico predmetov, je močna ovira za učno pripravljenost, ker dijak istočasno zgublja voljo in zaupanje v svoje sile. Nekatere zavede tudi preveliko zanimanje za določen predmet* zaradi česar zanemarjajo ostale. Poleg .tega so kot oviro navedli še bolezen, vožnjo v šolo iz oddaljenih krajev in nekdo je morda z veliko dozo, cinizma izjavil, da ga najbolj ovirajo spolni odnosi in krokanje. Ce zdaj pogledamo zapovrstjo ovire, ki jih pri domačem učenju imajo celjski tretješolci, kakor so jih prosto sami izpovedali, bi dobili naslednje zaporedje: nemir v okolju, navzočnost drugih v prostoru, neurejen prostor za učenje; ljubezen, čustvenost in sanjarjenje; radio in televizija; prenatrpan urnik, časovna stiska; nenačrtnost in lenoba; pomanjkanje volje; knjige, romani; športno udejstvovanje; raztresenost in živčnost; lepo vreme; prepiri, nesloga staršev, alkoholizem; časopisi, revije; utrujenost; prijatelji; nenehno' priganjanje; doživetje neuspeha v šoli; pusta, nezanimiva snov; drugo delo doma, privlačnost določenega predmeta; prevelika tišina, če ni glasbe; nezaupanje vase; prevelik optimizem. Tokrat globlje ne bi komentirali, ker smo vrstice namenili predvsem razmišljanju. Mogoče bi bilo prav, če bi temeljiteje proučili vse, kar danes, v naših razmerah objektivno in subjektivno ovira dijake pri učenju, čeprav bistveno novega ne bi odkrili. Potrebno pa bi se bilo o teh zadevah širše pogovarjati v družbenih organizacijah, DPM, na sestankih s starši in tudi z mladino, zlasti pa bi dejansko stanje morali poznati učiteljski zbori. rl. Gornja Radgona: O stanovanjskih m drugih problemi!] v šolah in vrtcih Nedavno so v Gornji Radgoni na posvetovanju ravnateljev šolskih in vzgojnih zavodov ugotavljali, kakšni so odnosi šol do samoupravnih organov, in kakšni so stiki s poslanci in odborniki občinske skupščine, ki živijo na območju šolskega okoliša itn. Obravnavali so vprašanja materialne oskrbe šol, vprašanje vlaganja sredstev in določitev prednosti pri bodočih investicijah, dalje problem društvenih ter šolskih knjižnic in šolskih kuhinj, potrebe po učiteljskih stanovanjih in ugotavljali realnost kritiziranja v pogledu izvajanja tehničnega pouka v osnovnih šolah. V občini skoraj ni šole, ki ne bi imela skrbi s stanovanjskim problemom. V zvezi z urejevanjem tega vprašanja so sklenili, da jt. potrebno zagotoviti, da bodo sedanja učiteljska stanovanja prenesena v stanovanjski fond, ki bo prešel v upravo stanovanjskega podjetja, namenjen izključno potrebam prosvetnega kadra. Na podlagi opisov stanovanj, ki jih zasedajo prosvetni delavci, bosta svet za šolstvo in upravni odbor sklada za šolstvo izdelala predlog za gradnjo novih učiteljskih stanovanj. V Gornji Radgoni, Radencih, Negovi in Stogovcih pa Se bodo zavzeli za rešitev stanovanjskih problemov v okviru razpo-olžljivih možnosti, kar pa bo pomenilo le delno in začasno rešitev manjkajočih stanovanj za prosvetne delavce IRa SkepUsko popravljanj© angleških šolskih nalog Iz mariborske pedagoške kronike PREDAVANJA IN PRIČAKOVANJA Daši je težišče pouka angleškega jezika v osnovni šoli na ustnem izražanju, je vendar važ- mače naloge, sestava prostih spi- Pregledala sem njihove poprave Iz razreda sem odšla s prijetno in jim naročila, naj vprašanja in zavestjo., da je bilo teh 45 minut odgovore vadijo še ustno. Nasled- dobro izrabljenih, da je bila po- ^ ^ otvamv. , no tudi pismeno. Eden izmed kouro selijo iz razreda v razred njih 10 minut sem po skupinah prava napisana lepo in pravilno, £akujeioV posTušalči” od 'njilT'1 in'to dognanja pri pedagoškem delu. smotrov pouka tujega jezika v in ni prav nobene ovire za pouk pregledovala poprave, ostale sku- še prav posebno pa sem bila vese- znajo tudi kakovostno oblikovati, Naslednji dan bo pa razvil svoje sov oz. obnov in dr.). Te šole omenjam zato, ker se učenci vsa- Med muhavo zimo je najpri- v ZDA. Kot avtor številnih raz-mernejši čas za razgibano preda- prav in publikacij je znan tudi valno sezono pri večini društev, slovenskim šolnikom, saj v svojih Privlačne teme so predavatelji, delih spretno povezuje teorijo s ki se stvarno zavedajo, kaj pri- prakso in upošteva psihološka osnovni učenec šoli je tudi pridobljeno ta, naj bi v spupinah, ki jih določi učitelj pine pa so medtem ustno vadile, la, da mi ni bilo treba poprav jezikovno angleškega jezika. Ne trdim pa, V preostalih osmih minutah sem pregledovati doma.« prinašajo v vsakdanje delo in misli o programiranem pouku in življenje šolnikov vendarle dokaj učenju v posebnem predavanju znanje uporabljal pismeno brez da taka razvrstitev ne bi bila iz- posamezne učence, ki so se po- Iz poročila tov. Vidmarjeve je D,ot)Ucl in razc učencev je zaradi svoje enoličnosti negativno nem izražanju je zelo primerna drugih činiteljev. takih primerih je uspešnost sku- ena skupina se je pritožila, češ, pinfckega pouka odvisna še od šolska naloga. Od 6. razreda dalje da jim vodja noče razložiti stvari in da pravi: »V knjigo poglej!« Učitelje, ki so bili na sestanku učni načrt predpisuje najmanj po aktiva, sem prosila, da naj to de dve šolski nalogi v vsakem pol- lovno obliko preizkusijo in mi letju. Res je, da napake, ki jih poročajo o poteku šolske ure. Tov. učenec naredi v šolski nalogi niso Maja Vidmar, ki zelo edini podatek o njegovem znanju, poučuje angleški jezik vendar pa šolska naloga pokaže, goli Toneta Čufarja, je izjavila, kako učenec obvlada besedno in da je pri pouku že večkrat upo-slovnično gradivo omejenega ob- rahljala skupinsko delovno obliko uspešno na osn. Uspešen seminar za vzgojitelje OBOGATITI KULTURNO-ESTETSKO VZGOJO VAJENCEV IN DIJAKOV V DOMOVIH pasamezne faze učnega procesa, ki g,a bo treba še dalje psihološko raziskovati, na učence ob primernem delovnem materialu, katerega bo treba še izdelati, ker naši učbeniki tem zahtevam še niso kos in niti niso bili pisani za take namene. V drugi polovici februarja bo o dveh temah razpravljal graški da pa ji nikoli ni prišel na misel skupinski pouk pri popravi šol- ■>2elimo našo prakso lju dodatne priprave, saj mora v mislih učence, ki so za tako učenci vpraševali učence iz dru- smoter dosežen. Skupinsko ne kaze delati vsako uro in tudi ne Praksi~. Vzbude pa le mimo programiranega pouka in je pa lahko skupinski vest, kl.itieen pregled prehojene učenja, če se hočemo rešiti spon poti, včasih pa tudi vznemirijo stare klasične didaktike, kajti učiti se ne pomeni samo »paziji-Vsakomur, ki želi duhovno na- v'0 Poslušati« svojega še tako na- vplivati na učenčevo sodelovanje predevati, je potrebno prepriča- tS^temvS prenesti z učiteljem in zanimanjem za nje, da še tako skrbno interno So1s1qo tabl°- temvec Ponesti Tudi disciplina je bila dobra. Le predmet. Zato nam ta način šolsko delo z otroci strokovno še lahko večkrat pride prav tudi pri ni kraja izoblikovano in da popravi šolskih nalog. je treba biti iz leta v leto pri- Vitka Kolar pravljen na večje ali manjše ko- rekture, to se pravi sproti spoznavati vrzeli in napake ter se z njimi nenehno boriti, da bi jih ob pravem času odpravili. Kar je bilo pred leti še relativno dobro in priporočljivo, utegne postati ... pozneje, če ne že skrajno slabo, prof. dr. Fridrih Hillebrandt, kapa vsaj manj primemo, zaostalo terega delo Temelji nove šole je in preveč šablonsko za novi čas, izšlo 1958 v slovenščini, lani pa za nove potrebe. Okostnelost oz. ie v Miinchnu izdal obširno knji- nr> -ie nrikazal nreko 70 vzeoiiteliem tradicionizem v pedagoški praksi 8° »Elementare Statistik« (300 , ■ , p?~ J® prikazal pre.co 70 zg j e j , nevoren DOiav tako za nedago- strani) s številnimi slikami, dia- kultumo-estetske vzgoje ki so prišli na seminar od Man- ^ihov^ učSn- grami in vajami za urjenje v sta- med vajenci in dijaki se dalje bora do Kopra m od Novega ™ce’ p,a "ečeno da je tistični tehniki. F. Hillebrandt bo kvalitetne.]- mesta do Jesenic, kaj m kako se ce, s čimer pa m rečeno, aa_ je M ., , , pD d l šem izrazu naših prizadevanj« to da še marsikaj izpopolniti, dobro nepremišljeni modernizem sol- PD je bil osnovni motiv za sklicanje organizirati, kako sprejeti nove ?tvu koristen Vsekakor je stalna .j,....' d g d la seminarja, ki sta ga pripravila metode dela, kakšna bodi nadalj- izmenjava izkušenj tanek posluh ^viaual.zanji Ce smo pisali ropravo na tablo, vzgojiteljem Slovenije Zveza kul- na aktivizacija na področju ! ul- 'fe^ ia tj°a°tudi0v poteku duševnega 'dela otrok v turno prosvetnih organizacij Slo- tum Lep izbor po temah, k j.h “tiki oredavani ki terjajo od šoli. Predaval bo sicer v nemščini, veruje in pa skupnost dijasiuh je bila dolga vrsta, je pritegni OD11K1-- predavanj, ki terjajo oa hndn niienvn izvainnia no U7,niitpiip zato ip mnarčp nriča- poslušalcev sorazmerno manjši vendar noao njigova izvajanja po kovati, da bodo izbranim besedam napor kot_pa individualen študij je "šlo zelo počasi, ob koncu ure čuda, da ji tehtno pripravljen se- sledila tudi dejanja na terenu, ^®^vitesZ4es|i Vnega dela tekst za prevod Vsako predava- tretjina razreda ni uspela poprave minar žel med vzojitelji najširše med mladino. Saj .je zdrav, pra- . nje bo dopolnjeno z episkopskimi končati povrh vsega pa je bilo v zanimanje, zaradi česar je bila vilen cut do sveta lepote bogat m V Mariboru je večkrat pnloz-popravah vedno še precej naoak« dvorana v domu tehniških šol v neusahljiv vir do vsega čudovite- most, da poslušamo predavatelje Dne 25 oktobra so učenci Ljubljani iz dneva v dan sedaj, ga, kar ustvarja človeka. Ni dvo- od drugod in lahko rečemo, da . , . OTedavateliev. ustvarjajo v učenčevih glavicah p 1 . med zimskimi počitnicami polna ma, da bodo konkretna navodila, vabil ne odklanjajo. Tako je bil ^ . ^ ^ , . . A 6 c razreda pisali šolsko nalogo. ™“tih™0stešal«v in sodelavcev novi prijemi pedagoškega dela nedavno v gostih Pedagoškega «s, kje so domači strokovnjaki, Učenci so odgovarjali na vpraša- podroejp je š ®®ko saj 7ajcma želi uspeh med tisoči mladih lju- društva zagrebški univ. prof. dr. kl poznajo probleme do- ^ nnr ' Arp vn" wr,t,n39 ™aroC3e Je slr0KO’ saj Zajema di, ki sedaj v dijaških domo- Peter Guberina, ki je v živahni mace srenje, strokovni nivo ljudi vih. in duhoviti obliki razpravljal, ln akutne potrebe določenega te- Vsak vzgojitelj je dolžan, da opirajoč se na lastne izsledke, o rel}f- v®e resnično, toda vsi nosti prav tedaj ko oblikujemo posreduje mladini kulturo, da novih metodah za pouk tujih je- nasi Pedagoški delavci so močno mladega človeka, ko ^3°vzgajamo^ vnaša v svoje vzgojno delo mov so tako vzpostavljeni in perimenti in drugimi nazorih. Da- kovno umetnost, ne zapiramo zele dobiti trajnejšo in popolnejšo leč znani strokovnjak je bil pri- vrat vsemu onemu, kar napi bo vsebino; splošna, načelna vpra- pravljen za tako sodelovanje z sega in kako zna misliti. Mišljenje in pisava sta v tesnem medsebojnem odnosu; če namreč kdo ne zna pisati jasno, dokazuje, da ne zna logično in jasno misliti. Za pismeni preizkus znanja se morajo dobro pripraviti učitelj in učenci, za popravo pismenih izdelkov pa samo učitelj, saj bo samo on poznal vse šibke točke v znanju učencev in se bo po njih pripravil. Učitelj se mora zavedata, da so učenci kritični, da med seboj primerjao napake in ocene, da marsikdaj sami ugotove nepravilno popravljene stavke ali besede, ki sploh niso bile popravljene. Vse te nepravilnosti ske naloge. Ta misel ji je bite droeju zdaj takoj všeč in sklenite je, da bo to stvar ob prvi ugodni pri- obogatiti, težimo po težnosti preizkusite, ker s popravami ni bite nikoli prav zadovoljna. Dalje prapoveduje sama: ?.o mnogi učenci tjavendan pre-oisovali in sami niso vedeli, zakaj tako in ne drugače; če pa je popravljal vsak sam svoje napake domov in domov mladine v poklicnem izobraževanju SRS. Ni slikami. Morda utegne kdo oporekati zmedo. Povfecm razumljivo je, če učitelj, ki zagreši take stvari, v učenčevih očeh ni več avtoriteta. Poprava šolske naloge je resno in odgovorno delo, saj pri pouku ne gre samo za izobraževalne cilje, doe^Tom"go What are you vvriting? Do you go ezn-la po krepkejšem izrazu kul-to school on Sunday? Does Char- turno-estetskega uveljavljanja v les bring wood every day? When "^ih domovtedolgo^ vrsto depiv-to the dairy? temveč tudi za vzgojne. Vzgajamo Pokazali naj bii če ložijo oba šepa tako, da učence navajamo na danja časa, kar je trenutno v 6. red, preglednost, ličnost, natanc- razredu največji problem, most, vestnost, razsodnost, pravic- ... nost in dr. Tov- VldrnarJeva pravi, da je Kako popravljati šolske nate- v tem razredu 30 učencev, od ka- gjasbo slikarstvo, literaturo, ge, da bo čas izrabljen ekonomič- ter,,lh ^ 9 ^encev s solsko nalogo ,,-------- no, da se bo vsak učenec zavedel P;,kaza!o- da snov doka^ dobro so bili ocenjeni s -.movočilo da se otrpVpmri oksn«! šanja bodo dobite svojo specialno našimi učitelji tujih jezikov. lu mi celo z odlično rimentiranja. Hočemo pač na not obdelavo na strokovnih aktivih, Naš naslednji gost je dr. Ivan tudi oceno; 10 učenčev je pisalo nalo- sistematičnJega deia na področju kjer b« šlo za obvladajo, saj prav dobro ali svojih napak, da bodo poprave spisane pravilno in lepo ter da bodo še isto uro napake ustno odpravljene? Na p-rvem sestanku strokovnega aktiva za angleški jezik je vodja aktiva govoril o organizaciji naredila razpored učencev v Sku- go dobro, 7 učencev zadostno in 4 učenci nezadostno. do svoje končne podobe. Končno je v pripravi še III. pedagoški teden. Vzgojne sve« tovalnice, ki bo obsegal vrsto problemov iz družinske vzgoje, otroškega zdravstva in šolskega proučevanje in Furlan iz Zagreba, ki bo 10. feb- življenja. Na posameznih večerih ..... ... rfrvT T ’ I r-v rf i ti »-vtzvt* iti „ predavatelji so vsak s svojega Tov. Vidmarjeva si je ze doma področja osvetlili probleme, ki . . . .... . naj omogočijo današnjemu vzgo- skupinSkega pouka in o delovni pine. Vcdj‘e so bili^ tisti učenci, jitelju, da pride preko splošnih smernic do konkretnega organi- kulturno-estetske vzgoje. Številni študij do podrobnejših meril, da ruarja predaval o svojih vtisih o bo govora o tipologiji mater in važnosti prvih življenjskih let otrok za njihov bodoči razvoj vsebini pri skupinskem pouku katerih natega je bite ocenjena z tujih jezikov. Navodila je navezal oceno prav dobro ali odlično, zacijskega dete med njemu Vsak vodja je dobil tri ali dva verjene dijake in vajence. Na-hana. Skupine so bile sestavljene pačno bi bilo trditi, da tako: 5, 3, 2, 1 ali 4, 3, 2, 2 ju Zavoda za prosvetno pedago- (številke so ocene nateg). ___________________^ ško službo Ljubljana I je več kot O popravi ^ šolske naloge, oprav- Prav obratno. Že so v domovih , kino, foto in mladinski že imajo svoje mesto pre- na članka Milice Ostrovske in Janeza Tomšiča, ki sta izšla v Sodobni pedagogiki 1962. Na območ- se na področju estetske vzgoje v naših domovih ni naredilo že marsikaj. 10 šol, ki so uvedle kabinetni Ijene 28. oktobra, tov. Vidmarje- filmski. klubi. pouk, zato menim, da ne bi bilo va poroča: napak že v začetku šolskega leta porazdeliti učence v skupine, ki bi nastopale kot enota pri oralnih poredila v skupine. Sedem minut ure, bogate se knjižnice, priprav-vajah (vpraševanje po tekstu, po pričetku ure so že sedeli po " »Najprej sem učencem razlo- davanja, tu je smisel za oglede žila, kako bodo delati in jih raz- razstav, za literarne in glasbene branje in dir.) ati ptemenih vajah skupinah in se lotili dela. Čez (poprava domače naloge, poprava približno dvajset minut je prva šolske naloge, preizkus nove do- skupina javila, da so končali. Ijajo akademije. Vendar v nezadovoljstvu je napredek. In prav tu je opravil tečaj svojo pozitiv, no, nadvse pohvalno nalogo, saj bi tako zorelo v domovih prepri- ameriškem vzgojnem in šolskem Čanje o pomembnosti tega dela. sistemu, ki ga je od blizu opazo- , . V. D. val teni ob večmesečnem obisku osebnosti, o nevrozah pri otrocih, njihovi simptomatiki, vzročnosti in terapijo, o nekaterih težjih obolenjih in njih posledicah (meningitis in encephalitis) in o manj razveseljivih učnih uspehih šolske mladine. Probleme teh področij bodo pojasnjevati iz svojih stališč psiholog, psihiater, socialni delavec, pedagog, pediater in zastopniki učencev oz. dijakov. Ob pestrem in aktualnem programu bo nakazanih dovolj dejstev in pobud tako staršem in učiteljem, da se vsi resno zamislimo vzgojne zahteve in probleme »VELETEKSTIL« TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO IN DROBNO LJUBLJANA, MASARVKOVA 17 VABI POTROŠNIKE, DA OBIŠČEJO NJENE POSLOVALNICE V LJUBLJANI današnjega zapletenega časa in njegovega vpliva na mladi rod. — Alže - DRUŽBENA VLOGA PEDAGOŠKEGA DELA Nedavno tega smo biti priče energičnim zahtevam, naj se vzgoja in izobraževanje kot eni izmed najvažnejših družbenih dejavnosti uvrstita na svoje pravo mesto. Če je. bil takrat poudarek na finančnih sredstvih kot na najobčutljivejšem problemu te dejavnosti, nas ne bi smete to zavesti, da bi gledali na problem uveljavljanja vzgoje izobraževanja samo s tega vidika. Zanje bi bil za sedanji čas primeren dokaj poenostavljen zaključek: če smo v sedanjem trenutku, ko je nujno uvesti v gospodarstvu neke posebne ukrepe, deležni istih tudi na tem področju kot proizvodnjo podpirajoče delovno področje, v Skoraj enakem obsegu (obvezne rezerve), je to dokaz, da smatrajo pedagoško dejavnost za nekaj, kar ne more biti neodvisno od gospodarstva. Če pa smo že izenačeni v slabem, zakaj tudi ne bi bili v dobrem, torej tudi takrat, ko gospodarstvo zna in more ustrezno nagrajevati svoje kadre, za prosvetne delavce pa trdi, da ničesar ne proizvajajo, da spadajo v družbene službe itd. Že Sama razmejitev družbenih dejavnosti na proizvodne, gospodarske in družbene službe, ka- mor spadajo javna uprava, zdravstvo, sodstvo, socialno varstvo in prosveta, marsikoga, posebej pa tistega, ki prične te dejavnosti razporejati po važnosti, zavede na napačna pota, na napačne in socializmu neustrezne zaključke. Ni redek primer, da dobi na področju družbenih služb prvo mesto uprava, »ki zbira, razporeja in zagotavlja vsem ostalim področjem sredstva za obstoj«. Vemo, da je uprava še potrebna, vendar pa v pogojih uveljavljanja samoupravljanja na vseh področjih; v nadaljnjem kvantitativnem in kvalitativnem razvoju samoupravljanja mora računati na to, da ni smisel samoupravljanja v tem, da upravljanje podkrepi, marveč, da ga nadomesti. Za kvantitativen in kvalitativen razvoj samoupravljanja pa je vsekakor najvažnejše izobraževanje in vzgoja vseh delavcev, brez ozira na področje njihovega dela. Kakor dobro organizirana zdravstvena služba predstavlja ugoden in nenadomestljiv pogoj za uspešno proizvodnjo in delo na sploh, tako sta izobraženost in vzgojenost tudi pogoj za smotrno delo in kvalitetne rezultate, še posebej pogoj dobremu samoupravljanju. Zato je bilo prosvetnim delavcem ves čas jasno, tako kot jim je sedaj, da se ne morejo in ne smejo izločevati iz celotnih družbenih dejavnosti, oziroma da se morajo uveljaviti kot njihov izvorni, temeljni partner. Na čem smo temeljili svoje prepričanje? Ne bi se spuščal v obravnavo, kakšno vlogo in mesto sta zavzemali vzgoja in izobraženost v različnih oblikah razredne družbe, o čemer je napisano ogromno besed in knjig. V sedanji generaciji prosvetnih delavcev pa bi le rad obudil spomin na čase, ko so nam razni marksistično usmerjeni učitelji z neopisljivo vnemo razlagali družbeni pomen pedagoškega dete v pogojih diktature proletariata in graditve socializma. Za primer bi navedel predavanje za našo generacijo nadvse zaslužnega pedagoškega delavca, pokojnega Jožeta Dolžana, ki ga je imel leta 1947 učiteljskim tečajnikom v Celju o tem vprašanju. Izhodišče so mu bila vse znane družbene dejavnosti od fizičnega do najzahtevnejšega znanstvenega dete, njim ob strani pa je postavil pedagoško dejavnost kot tisto znanstveno utemeljeno praktično dejavnost, ki posreduje mlademu rodu oblike dete, oblike in vsebino znanstvenega delovanja in tiste moralne norme, ki dajejo neki družbi pečat razvitosti, humanosti nenehnega izpopolnjevanja itd. Takšno tretiranje pedagoške znanosti in dejavnosti pa natega delavcem, ki so Se odločili za pedagoški poklic, ogromme natege in ogromno odgovornost. Najsi še tako trdimo, da je ena glavnih nateg socializma odstraniti podedovane razlike med fizičnim in umskim delom, jih ne bomo, če bomo mislili ob tem zgolj na sredstva in predmet dete ter na posledice, rezultate tega dete, na njihovo nagrajevanje, pozabljati pa na spoštovanje delavca v delovnem procesu, na delovne odnose, na delavca kot samoupravljavca' in na njegovo uveljavljanje v prostem času, ko vzpostavlja stike in odnose z delavci na drugih področjih fizičnega in intelektualnega dete. Obseg udeležbe umskega dela pri fizičnem delu ni in ne more biti odvisen zgolj od stopnje razvitosti delovnih sredstev ali predmeta dete, organizacije in od delitve rezultatov dete — proizvodov, razen če nimamo pred očmi le bolj ati manj zaostalo, tehnično nerazvito obrtniško proizvodnjo, v kateri opravlja vsa ta dete en in isti človek. To pa za nas ne more biti izhodišče za uveljavljanje združenega fizičnega in umskega dete, Saj iz dneva v dan bolj razvijamo industrijsko proizvodnjo s tehnično razvitimi sredstvi (tekoči trak, avtomatizacija), marveč je izhodišče lahko predvsem samoupravljanje proizvajalcev, ki ne zajema samo procesa proizvodnje, marveč tudi načrtovanje, proučevanje trga, razdeljevanje in predvsem odnose, ob katerih se ustvarjajo določeni proizvodi. Za socializem gradečo družbo je možno edino tako izhodišče, sicer bi tudi mi mrati ugotavljati to, kar ugotavljajo v razvitih kapitalističnih deželah, kjer je avtomatizacija na višku: da tako delo telesno in duševno biromaši delavca, ga mehanizira, razčloveči v robota. Od takšnega stališča pa vodi ravna pot k ugotovitvi, da je za takšno delo potrebna izobrazba in za ustrezne proizvajalne odnose ustrezna vzgoja in seveda s tem tudi opredeljena, določena družbena vrednost pedagoške dejavnosti. Torej, če bi naj pedagoški delavci razgrinjali pred mladim rodom in v njem uveljavljali tisto najboljše, kar naj bi dosegla in kar more doseči socializem gradeča družba, pote mso obvezani proučevati vse dejavnosti družbe, medsebojne odnose ljudi v njih, jih objektivno ovrednotiti, nevredne pojave ožigosati in zavreči, najvrednejše pa vključiti kot izobraževalno in vzgojno vsebino svojega dela. Potemtakem ne samo, da niso dolžni brez ugovorov prenašati neupravičene kritike na račun svojega dete, podcenjevanja svoje družbene vloge, marveč so dolžni, da po svojih sposobnostih in moralnih močeh ovrednotijo, ocenijo in če je treba javno kritizirajo vse tisto, kar poneumlja, ponižuje in moralno kvari mladino. Jasno je, da predstavlja osnovno delo pedagoškega delavca dete z učenci v razredu in v šoli izven razreda v smislu predmetnika in podobnih učnih načrtov. Kakšno naj bo to delo, je bolj ali manj vsem znano, vsi učiteljski zbori pa bi se morati truditi, da ga čimbolje opravijo. Temeljita strokovna usposobljenost in pripravljenost na učno uro sta pogoj učinkovitemu in uspešnemu delu, ki bo tembolj uspešno, kolikor bolj vključujejo učitelji v učno snov tudi naključno pridobljeno znanje učencev. Prav tako pa bo vzgoja mladega rodu tembolj učinkovita-kolikor bolje bodo poznali pedagoški delavci vse tiste vzgojne faktorje, ki vplivajo nanj izven šole, torej v družini in širšem družbenem okolju. Tako bo sicer od življenja ostale družbe, zaradi proučevalnih nalog, odmaknjena šola pridobite na aktualnost: ‘L-življenjski bližini, saj vemo, da je še tako dobra šola bolj ali manj slaba improvizacija resničnega življenja. In če vemo, da boljše ali slabše pogoje dete v naši družbi ustvarjajo proizvajalci, detevn' ljudje kot samoupravljavci, P0' tem je brez dvoma zelo važno (Nadaljevanje na 7. strani) PROSVETNI DELAVEC radio in Sola Nižja stopnja: 4. februarja ob 14.05 5. februarja ob 8.55 MIL Pa semestralnih počitnicah so šolarji spet zbrani v šolskih klopeh, da bodo živeli in delali drug ob drugem in drug z drugim. Pravo in pošteno tovarištvo ima pri tem neprecenljivo vrednost. To vrednost bi radi podčrtali tudi z našo oddajo — pa smo zato za uvod v novi semester izbrali Kristine Brenkove Azil. Oddaja je vzeta iz arhiva, vendar je vredna ponovitve. Katarina, dedek in mama so trije, ki žive v skromnem, a toplem domu in se imajo radi; očeta je deklici ugrabila vojna. Katarina se vrne tisti večer iz šole molčeča in zagrenjena. Dedku ne mara povedati, kaj jo je bilo prizadelo. Sele ko skupaj prebirata leksikon in naletita na beseda azil, kar pomeni varno zatočišče preganjanih, zažarijo dekletcu oči; našla je nekaj, kar potrebuje: zatočišče. Potem je dedku povedala, da sta jo razočarali sošolka Alena in učiteljica. S to izpovedjo je med dedkom in Katarino spet vse čisto. In da pozabita grenke nevšečnosti, ki jih prinaša življenje, se umakneta, dokler ne pride mama, na samotni beli otok — v azil. Tedaj zapoje na vratih zvonec in vrne oba — deklico in dedka — s sanjskih poti v resničnost. Pred vrati stoji Alena, solzna in skesana: jutri se bo obtožila učiteljici. Katarino prosi oproščenja, prinesla pa ji je v dar svojo punčko, Id odpira in zapira oči. Zdaj Katarina ne potrebuje več azila. Dedek ji ga bo shranil, da se bo mogla umakniti vanj, ko ga bo spet potrebovala. Srednja stopnja: 8. februarja ob 8.55 9. februarja ob 14.05 MOJ LJUBI SIM ČIBI To je naša prva oddaja po semestralnih počitnicah. Otroci v šoli bodo še polni vtisov in spominov iz zimskih iger na snegu in ledu. A za marsikoga bo misel na slabe rede, ki jih je dobil v prvem semestru, težka in žalostna. Prav njim je oddaja Moj ljubi sin Cabi namenjena. V prisrčna zgodbo je vpletena vzpodbudi k učenju, vzpodbuda vsem otrokom, ki bi v življenju vendarle nekaj radi postali. MLADINSKE RADIJSKE IGRE 6. februarja — Franjo Kumer: PISANA ŽOGICA (prva izvedba) 13. marca — Francois Rabelais: VNUK BREZ DEDKA (ponovitev) 20. februarja — Mirče Sušmel: SLIKANICA O FERDINANDU (prva izvedba) 27. februarja: VESELI TOBOGAN — javna oddaja za otroke 6. marca — Marija Cerkovnik: PRAVLJICA O ČEVLJARČKU IN ČEVELJČKIH (prva izvedba) i3. marca — Francois Rabelais: POGACARSKA VOJNA (ponovitev) 20. marca — Friedrich Feld: ČAROBNI LOK (prva izvedba) Nižja stopnja: 4. in 5. februarja: AZIL 11. in 12. februarja: VELIKI, PRIJAZNI KLJUČ 18. in 19. februarja: POJTE Z NAMI... 25. in 26. februarja: POTOVANJE NEKDAJ IN DANES 4. in 5. marca: TUDI ONA NI OSTALA OSAMLJENA 11. in 12. marca: KADAR ZMANJKA ELEKTRIKE 18. in 19. marca: SREČNI METULJ Srednja stopnja: 8. in 9. februarja: MOJ LJUBI SIN CABI 15. in 16. februarja: . IGRAJMO SE ODMEV 22. in 23. februarja: OJ, TI PUST, TI CAS PRESNETI 1. in 2. marca: O LEPEM VEDENJU 8. in 9. marca: CICIBAN — CICIFUJ 15. in 16. marca: BRANKO COPIC JE DOMA POD GRMEČEM Višja stopnja: 8. in 10. februarja: VASCO DA GAMA 15. in 17. februarja: ODKRITJE RADIJA IN RADIOAKTIVNOSTI 22. in 24. februarja: STIL SKOZI CAS 1. in 3. marca: FRAN ŠALEŠKI FINŽGAR 8. in 10. marca: V DŽUNGLAH NOVE GVINEJE 15. in 17. marca: ELEMENTI SE PRETVARJAJO Višja stopnja: VISCG Dl GfiMS 8. februarja ob 14.05 10. februarja ob 8.55 Namen oddaje je, da bi se poslušalci seznanili z osnovnimi zgodovinskimi dejstvi o odkritju pomorske poti v Indijo in bi bolj ali manj razumeli nagibe, ki so silili evropske vladarje v petnajstem stoletju k odkrivanju novih pomorskih poti in novih delov sveta. Poleg tega pa hoče oddaja prikazati, kaj pomeni Gamovo odkritje za poznejše gospodarsko in politično življenje Evrope. Vse petnajsto stoletje in še nekaj stoletij prej je bila vsa velika trgo- vina v rokah italijanskih trgovcev, ki so iz sredozemskih pristanišč, predvsem iz Carigrada, Kaira in Aleksandrije, na ladjah tovorili v Evropo indijske dišave, dragocene tkanine in dragulje. Blago so kupovali od arabskih trgovcev, ti pa so ga dobivali prek Perzijskega zaliva. Že samo bogastvo, ki se je na račun evropskih potrošnikov od te trgovine stekalo v italijanska mesta Benetke, Genovo in Piso, bi moralo slej ko prej roditi zavist v drugih evropskih deželah. K temu pa so se pridružila še turška osvajanja v vzhodnem Sredozemlju. Turki sa prej tako donosno trgovino močno omejili, predvsem pa so zaradi njih močno narastle cene vzhodnjaškemu blagu. Vse te okoliščine so nujno morale vzpodbujati vladarje v iskanju poti. Vsa velika geografska odkritja so posledica tega prizadevanja. Krištof Kolumb je za špansko krono iskal pot v Indijo, pa je odkril Ameriko; še pozneje je portugalski kapitan na poti v Indijo zavil predaleč proti jugozahodu in čisto po naključju zadel na južnoameriško VASCO DA GAMA celino. Med najbolj prizadevnimi vladarji, ki so iskali pomorsko pot v Indijo, so bili portugalski kralji. Portugalski infante Enriko, znan po imenom Henrik Mornar, je vse svoje življenje posvetil izgradnji portugalske mornarice, zemljepisni položaj dežele pa je Portugalce tako ali tako že od nekdaj silil na morje. Boji z Mavri v severni Afriki, s katero so v neposredni soseščini, so jim to celino še bolj približali in nič čudnega ni, da so njihove ladje prodirale vedno bolj proti jugu ob zahodnoafriški obali. Tako se je tudi rodila misel, da je Afriko mogoče na jugu objadrati in nato v vzhodni smeri priti v Indijo. Prvo, namreč objadrati afriško celino, je uspelo portugalskemu kapitanu Bartalomeu Diasu že leta 1487, šele deset let pozneje, in sicer 8. julija 1497, pa je iz lizbonskega pristanišča pod poveljstvom plemiča Vasca da Gama odrinilo majhno ladjevje z izrecno nalogo, naj odkrije pomorsko pot v Indija. Vasco da Gama bi se moral pravzaprav svojim predhodnikom, ki so doživeli poraz, in njihovim izkušnjam zahvaliti za svoj uspeh. Vsekakor pa gre njemu zasluga, da je prvi opravil to, za tiste čase skrajno nevarna in tvegano pot. Bil je’ prvi Evropejec, ki je prišel v neposredni stik s trgovino v indijskih pristaniščih. Po nekaj letih surovega vojskovanja pa so Portugalci iz Indije docela izrinili arabske trgovce in reka bogastva se je brez posrednikov začela izlivati v zahodnoevropska pristanišča. Sredozemska trgovska in pomorska mesta so jela propadati* svet je postal večji, Evropa pa bogatejša na račun prebivalstva v no-voosvojenih deželah. Odkritje pomorske poti v Indijo pomeni rojstva evropskega kolonializma. 15. februarja ob 14.05 17. februarja ob 8.55 11. februarja ob 14.05 13. februarja ob 8.55 VELIKI, PRIJSm KLJUČ fo je priredba Suhadolčanove crtice, z njo pa želimo nuditi malim poslušalcem prijetno poslušanje, hkrati pa tudi drobec v premislek. Gre namreč za čudno velik, a skrivnosten ključ, za ključ, ki odklepa vrata željam; vsakdo pa, ki s tem ključem odpira, mora vedeti — kaj je zaupanje. Navihanca Andrej in Primož že dolgo želita dobiti ključ, ki visi v tetini veži tako visoko, da ga ne moreta doseči. Tistega dne, ko tete ni doma, jima ga sname dobri stric Kruhek, a preden jima ga izroči, jima pove tisto o zaupanju. Fantoma opomin ne gre do živega, ker si ne predstavljata do kraja, kaj pomeni, pač pa brž stečeta, da si izpolnita željo. Prva skrivnost, ki jo raziščeta, je veliko skladišče za trgovino. Polno je čudes, polno lepega, a ko si hoče vzeti Primož lesenega konjiča za spomin, Andrej pa rdeče kolo, pade ključ sam od sebe na tla, da hudo zaropota. Fantiča že malce zaslutita, kaj pomeni tisto o zaupanju, popustita vse, kot je bilo, in skrbno spet zakleneta skladišče. Druga želja pelje Andreja in Primoža v Puhovo garažo. Ko z vsem užitkom ogledujeta lepi, novi avto, je prime nepremagljiva želja, da bi se z njim popeljala. Že se pripravljata, da avto odkleneta, ko ključ spet z ropotom strese njuno vest. V vodni hišici, kjer ju mika, da bi zaprla vodo, da bi je zmanjkalo v vseh pipah v mestu — pa se sama še pravi čas streznita in se zavesta neprimernosti takega početja; in ključu ni treba zaropotati. Še ju mika potep, a obljubila sta stricu Kruhku, da se bosta pravi čas vrnila. In obljuba dela dolg. Okusila sta slast izpolnjenih želja, hkrati pa sta postala bogatejša za spozanje — kaj je zaupanje. Srednja stopnja: 15. februarja ob 8.55 16. februarja ob 14.05 lOKUJMO ES OBME V Oddaja želi prikazati enega od manj znanih metodičnih postopkov, ki jih zahteva sodobni glasbeni pouk. Izhodišče je igra odmeva — ponavljanje glasbenih celot v obliki posnemanja. Igra odmeva, ki lahko nastopa tako v ritmičnem kakor v melodičnem delu, bo tokrat prikazana le v melodični obliki. Pomembna je za vse nadaljnje sistematično glasbeno delo, saj pomeni po ritmični obdelavi besedil in petju pesmi prvo abstrakcijo kot pripravo za zavestno opazovanje glasbenih pojavov. Sili k dojemanju in podajanju glasbenih celot, razvija glasbeni spomin, pripravlja glasbeni narek, lahko pa je tudi ena od oblik učenja , nove pesmi. Igra odmeva razen tega, kakor bo pokazala tudi naša oddaja, neposredno vodi v igro vprašanje — odgovor. To je ena naj preprostejših oblik otrokove lastne ustvarjalnosti, Id razvija smisel za glasbeno oblikovanje in polagoma vodi do širših glasbenih oblik. V oddajo bo vključena znana uspavanka Nina, nana ni, zaspi, otrok, zaspi, ki se bo s preprosto instrumentovno spremljavo in z uporabo poprej pridobljenih otroških ustvarjalnih poskusov razrazsla v širšo glasbeno obliko. Lahki glasbeni primeri in majhna instrumentalna zasedba zagotavljajo izvedljivost tudi v skromnejših razmerah. Srednja stopnja: OJ, TI PUST, TI Pustni torek je v mesecu februarju, ko si že vsak želi, da bi čim-prej prišla pomlad, zato je s tem dnem vezano precej verovanj in vraž. Zima se bo umaknila, mraz in mrak bosta zamenjala toplota in sonce. Slovani so prinesli iz pradavnine svoje dobre in zle bogove. Tudi Pust je eden izmed teh bogov. Seveda ni gotovo, ali so ga prinesli iz pradavnine ali so ga prinesli od prvotnih prebivalcev. Danes imenujemo pri nas pusta: Fašenk, Kurent ali Korant. Marsikje pa so na ime pozabili in slavijo le še pustni torek. Ta- Nižja stopnja: 18. februarja ob 14.05 19. februarja ob 8.55 pojte z mm... PUSTNA ( ^anez Biienc ) Janez Bi fene —'h jy~ /J J 1 . tj e je Ti~ne, 2. Kaj sose^da 3. Tine tev je, kje je Metka, kje je Posfr res ne veste, da ni-kogar Metka miška, Postrž/Lnov zi— nov Rok ? ni do-ma. ? Rok gosak, v jVJr J-)— * ti J ^ j i J. kje je Draga., S- da vsa vas od 3. Draga tiček, Marko,Bine, kjejeMa.ee dot-go-n-og? tu do ceste, v 'pustne maska _ re fe s/a ? Marko mucek, dolgi Mojce pa vo-jak. ODKRITJE RUDIJU IN RUBIGMTIVMOSTI V tej prvi od petih oddaj iz cikla o jedrski fiziki nam avtor pokaže začetne korake v svet radioaktivnosti. Postavi se v položaj raziskovalcev in skupaj z njimi odkriva nove pojme. Začelo se je 20. januarja 1896 na nekem sestanku pariške Akademije, na katerem je znani francoski fizik in matematik Henri Poincare predaval nič manj učenim kolegam. Ko jim je pokazal neko fotografijo, so se učenjaki začudili kot le kaj: na njej je bila naslikana človeška roka — toda kako! Skozi meso so se jasno videle kosti! Nam bi se takšna slika ne zdela prav nič čudnega, saj je Poincare kazal svojim poslušalcem rentgensko sliko roke. Med strmečimi poslušalci je bil tudi fizik Henri Becquerel, ki se je že več let ukvarjal s fluorescenčnimi in fosfo-rescenčnimi snovmi. Po končanem predavanju je odhitel v svoj laboratorij in zbral vse fluorescenčne snovi, ki jih je imel pri rokah. Poskušal je nekaj tednov. Izkazalo se je, da uranove soli oddajajo nevidne žarke, ki počrne fotografsko ploščo tudi v temi. Ugotovil je, da oddajanje teh nevidnih žarkov nima nobene zveze s fluorescenčna. Uran je tisti, ki oddaja nevidne žarke, katere je svet kmalu potem začel imenovati Becquerelovi žarki. Mnogi znanstveniki po vsej Evropi so se začeli ukvarjati z njimi. Najslavnejša sta gotovo angleški fizik J. J. Thomson in njegov učenec Ernest Rutherford. Pa še nekdo drug 22. februarja ob 8.55 23. februarja ob 14.05 ČSS PRESNETI krat se ljudje našemijo in hodijo od hiše do hiše. Včasih so se šemili samo mladi fantje in skoro vsaka vas je imela drugačne običaje. Ženske in otroci niso predstavljali pustnih šem. To je bilo moško opravilo. S tem je bilo združeno verovanje, da s preoblačenjem prikličejo duhove umrlih, ki se vračajo na zemljo. Duhovi umrlih so zlobni, pa tudi dobri do tistih, ki so dobri z njimi. Zato moški, oblečeni v šeme, niso sami svoji gospodarji, ampak se vedejo tako, kot to hoče duh, ki se je vanje naselil. Naj se vedejo še tako čudno, povsod jih lepo sprejmejo. Kdor šeme obdaruje, temu je duh v šemi bodoči zaveznik, pomočnik in prijatelj. Šeme tudi danes obdarujemo, čeprav ne verjamemo več, da bi nam lahko pomagale. In kakšno pomoč so ljudje včasih pričakovali? Najbolj razširjeno je bilo verovanje, da bo debela repa zrasla pri tisti hiši, kjer bodo maškare plesale v hiši z gospodinjo. Tak ples je bil brez besed. Pust je bil pač nekakšen praznik poljedelcev. Novejše, sodobne navade pa so, da ob pustu razglašajo o različnih vsakodnevnih nepravilnostih v različnih krajih. Kritika, pa naj bo še tako ostra, ki je izrečena na ta dan, je dobro sprejeta in dovoljena. Ponekod vozijo s seboj upodobljene težave nekega kraja. Tako se je pustovanje pri nas s takšno obliko javne kritike popestrilo, čeprav je zgubilo precej svoie starodavnosti. 'Ldršna je približna vsebina oddale, ki smo jo nrioravili za nustne dni. Avtorica teksta je Joža Zagorc. se je začel zanimati zanje. To je bila mlada fizičarka Maria Curie. In naša oddaja govori predvsem o njej in njenem delu. Marya Sklodowska, kot se je pisala pred poroko s francoskim fizikom Pierrom Curiejem, je bila doma na Poljskem. Študirala je v Parizu. Njeno življenje se je čisto spremenilo, ko se je spoznala in poročila s petintridesetletnim fizikom Pierrom Curiejem. Tako je dobila tovariša, ki jo je podpiral pri njenem delu. Pri raziskovanju uranovih rudnin je ugotovila, da uranov smolo-vec seva štirikrat močneje, kot bi mogel sevati ves uran, ki je v njem. In tako je prišla na sled novemu elementu, ki je tudi radioaktiven. Po dolgem delu sta zakonca Curie ugotovila, da sta v uranovem smolovcu skrita dva še neodkrita elementa in ne samo eden, kot sta mislila dotlej. Prvemu sta dala ime polonij, po Poljski, drugega pa sta imenovala radij — žarek: torej element, ki oddaja žarke. Krstiti ta element je bilo zelo enostavno, ni pa bilo tako enostavno pridobiti ga toliko, da bi mu bilo mogoče določiti lastnosti. Nazadnje je nekega dne Marie Curie držala v rokah stekleno cevčico, v kateri ga je imela desetinko grama, porabila pa je nekaj ton rude in minila so štiri leta življenja. Ijadijev klorid je bil dvamilijonkrat bolj radioaktiven kot uran. Curiejeva sta dobila za svoje velikansko delo vse priznanje. L. 1903 sta skupaj z Beequerelom dobila Nobelovo nagrado za fiziko. Kmalu nato pa je Pierre umrl in po njegovi smrti je Marie živela le za delo. Leta 1911 je ponovno dobila Nobelovo nagrado, tokrat za kemijo, ker ji je uspelo pridobiti kovinski radij. Prav tako kot je bilo vse njeno življenje povezano z radijem, je z njim povezana tudi njena smrt: umrla je za posledicami stalnega sevanja. Višja stopnja: 22. februarja ob 14.05 24. februarja ob 8.55 STIL SKOZI CHS Naslov oddaje Stil skozi čas bi se moral pravzaprav glasiti Razvoj stila v slovenski književnosti, saj v njej ne bo govora o stilu na splošno, pač pa samo o stilu v književnosti, in to slovenski književnosti. Začetno vprašanje se glasi: Kaj pa je to slog ali stil? Potem ko avtor obrazloži, da tudi v slikarstvu, kiparstvu, glasbi in drugih zvrsteh umetnosti govorimo o stilu, pove, da je to v književnosti način pisanja. V starih časih so pisali drugače, kot pišemo dandanes, tudi pravljica je napisana v drugačnem slogu kot roman, po slogu se ločita med seboj, recimo, Tavčar in Cankar, o nekom pravimo, da ima jasen stil, o drugem pa, da piše nerazumljivo. Ko tako aVtor pojasni, kaj vse je stil, nam s primeri iz slovenske književnosti pokaže, kako se je stil spreminjal skozi čas, in delno pojasni vzroke tega spreminjanja. Ena sama šolska ura je namreč premalo, da bi prišli problemu do dna, vendar upamo, da bo vsaj nakazala problem. Izbrani odlomki gredo od Primoža Trubarja in Janeza Sveto-kriškega, mimo Prešerna pa do Pod-bevška in Kosovela. Oddajo je pripravil Rado Rupar. 25. februarja ob 14.05 26. februarja ob 8.55 Nižja stopnja: 4. marca ob 14.05 5. marca ob 8.55 POTOVANJE NEKDAJ IN DANES TUDI ONA NI OSTALA OSAMLJENA Uvod pripoveduje, kako imamo vedno večje možnosti potovati in kako vedno bolj narašča promet. Kar težko se je že znajti v množici avtobusnih prog in v železniškem voznem redu, celo letalskih linij ni več tako malo. V večjih krajih nudijo potnikom orientacijo posebni potovalni uradi. Telefoni brnijo, ljudem se strašansko mudi. Sploh je dandanes tako, da vsi hitre, kot da bodo kdove kaj zamudili. Tistih starih časov, ko zemlja še ni bila tako prepredena s telefonskimi žicami, železniškimi tiri in cestami, se še dobro spominja babica. Povabimo jo pred mikrofon in babica pripoveduje . .. Babica se še spominja, kako je njen oče z vozom tovoril blago daleč na jug, k morju. Dobro se še spominja dneva, ko je skozi domačo vas stekla železnica. Kakšno čudo se jim je zdela lokomotiva in železna kača je vzbujala strah, dokler se je niso navadili. Zdaj, ko je že stara, so zgradili skozi njeno vas cesto — avtomobilsko cesto, a ta, kako je danes, bo vedel kdo drug. Še je potovanje lepo tudi dandanes, nadaljuje babičino misel pripovedovalec, če je dovolj udobno in če so potniki kulturni in obzirni. Da pa temu ni vedno tako, pokaže mladim poslušalcem sličico iz trolejbusa, kjer se potniki nemarno pre-revijo in jezikajo, pa še z vlaka, kjer se dve potnici, čeprav odrasli ženski, vedeta tako, kot je najmanj prav. Da je krog sklenjen, popelje poslušalca tudi na ladjo in nazadnje še v letalo. bro in slabo stranjo. Tako pravi tudi naš priljubljeni Frane Milčinski-Ježek. Naprosili smo ga, naj nam pripravi oddajo o lepem vedenju. Povedal nam bo v šali, duhovito, da mu bomo zares vsi prisluhnili in si potem marsikaj zapomnili. Osmi marec je v svoji osnovi dan borbenih žena, vendar je pri nas nekako spontano prerasel v praznik vseh žena; zato sodita vanj predvsem toplina in pozornost. Tak odnos naj bi vzbudila v malem poslušalcu tudi tale naša oddaja. Srednja stopnja: 1. marca ob 8.55 2. marca ob 14.05 0 LEPEM VEDENJU V šoli in doma se vedno znova pogovarjamo o lepem vedenju — vsaj opozarjamo na lepo vedenje in naši ljubi otroci nas prav zaradi teh pogostih opominov ne slišijo in tudi mi sami smo jim vedno v dober vzgled? Ljudje smo, s svojo do- Oj ti pust, ti čas presneti. Višja stopnja: X. marca ob 14.05 3, marca ob 8.55 FEAN ŠALEŠKI FINŽGAR Rodil sem se leta 1871, 9. februarja ob treh zjutraj. Nobenega življenja nisem pokazal. Žene okrog materine postelje so pritiskale uho na moje prsi in lovile utrip srca. Tudi moja šibka mamica je bila nezavestna. V ranem jutru so hiteli botri v mrzlo zimo z mano, da bi še živ prejel sveti krst. K materi je bil naprošen duhovnik. Tisti dan je bil dan plahega trepetanja za dvojno življenje. Nihče v hiši ni glasno govoril. Šepetanje so se pogledovali in s strahom čakali. Žene so obupane zmajevale z glavo in prerokovale: »Kar sklenila bosta. — Oba hkrati.« — Oče se ni dotaknil dela. S povešeno glavo in z na hrbtu prekrižanimi rokami je hodil po hiši. Ves ljubi dan tako. Z ženami se je pomenil bolj z žalostnimi očmi ko z izgovorjeno besedo. Prišla je noč, vsa polna strahov in obupa, za vse brez spanja. Proti jutri pa se je prismejala iz kamre v hišo botra: »Fantek je zavekal! — Ona pa gleda in ga išče z očmi. — Rešena sta!« Tako sem prišel v bolečinah na svet, kakor prihaja vsako noč na milijone človeških otrok. Prerokbe žena so bile v zmoti. Šibka moja mati je učakala sedeminosemdeset let, za mano se zapirajo vrata osemdesete zime. Tako je opisal svoje rojstvo pisatelj Franc Šaleški Finžgar, o čigar življenju in delu govori naša oddaja. S tem pa smo o oddaji povedali že vse. Kaj naj zapišemo še drugega? Morda samo to, da bo v oddaji močan poudarek na romanu »Pod svobodnim soncem«, iz katerega smo vzeli daljši odlomek, in da jo je pripravil univ. asistent Jože Koruza. Mati padlega partizana je dolga leta živela v revni kletni izbi, sama, neopažena, zapuščena. Nekega dne pa starko odpelje bolniški avto. Šele to vzbudi prebivalcem bližnje okolice pozornost: šele zdaj se zgane v njih občutek, da so pravzaprav pozabili nanjo. Otroci zvedo, da je bil njihov šolski upravitelj mladostni prijatelj njenega sina Andreja. Gredo in mu povedo, kako je z Uršičevo mamo. Upravitelj stopi v razred in pripoveduje o Andreju. Nazadnje pravi: »Spomniti se je moramo vsaj zdaj, ko jo je bolezen priklenila na posteljo.« In ko so jo v nedeljo obiskali, ji prinesli drobnih daril in rož z njenega vrta, ji obljubili, da bodo ta čas oni skrbeli za njene gredice, da bodo oni nosili cvetje na Andrejev Srednja stopnja: CICIBAN - CICIFUJ 8. marca ob 8.55 9. marca ob 14.05 Sleherni Slovenec pa se zaveda, da je Župančičev delež izreden. Govoriti o njegovem pomenu in njegovem prispevku v zakladnico slovenske besedne umetnosti ter obenem o njegovem dolgoletnem plodovitem grob in da jo bodo hodili obiskovat, ko bo spet doma. In Uršičeva mama je vsa srečna povedala: »Nič več nisem osamljena, prišli bodo, prihajali bodo...« Višja stopnja: 8. marca ob 14.05 10. marca ob 8.55 V DŽUNGLAH M0¥E GVINEJE Nova Gvineja je danes zadnji rezervat, kjer žive ljudje tako kot njihovi predniki iz kamene dobe. Za Gronlandom je to največji otok na svetu, saj meri 772.0C0 km2, vendar pa o njem vemo pravzaprav zelo malo: da je prvi belec, Španec Jorge de Meneses, stopil nanj leta 1526, potem pa so bili dolgo prepričani, da je Nova Gvineja polotok, povezan z avstralskim kopnim; šele slavni Cook je dokazal, da temu ni tako. Na tem otoku je bilo že veliko raziskovalcev, vendar pa še danes ne vemo, koliko ljudi živi na njem. Tako bo naša oddaja skušala vsaj v grobih potezah pokazati to deželo neznanko, menda edini kraj na svetu, kjer še zmerom žive ljudožerci. Da bo ura bolj zanimiva, si je avtor Aleksander Marodič Izmislil napeto zgodbo, ki nas bo popeljala v pragozdove pogorja Cooper. Ob njej pa je nanizano marsikaj, kar je kljub dozdnevni neverjetnosti, resnično. Srednja stopnja: sodelovanju v areni slovenskega kulturnega življenja je mogoče šele na višji starostni stopnji. Oddaja poteka jasno, tako da jo bodo otroci razumeli in čustveno brez težav dojemali. 15. marca ob 8.55 16. marca ob 14>35 MANICO ČOPIČ JE DOMA POD GSMIČEM Naši otroci zelo dobro poznajo Branka Čopiča, in sicer po knjigah za mladino in za odrasle, ki so prevedene tudi v slovenščino: Ognjeno leto, Muhaste pripovedke, Partizanske pripovedke, Doživljaji Nikoleti-ne Bursača, Ne joči bronasti stražar. Iz omenjenih knjig je avtorica oddaje o Branku Čopiču, Neža Maurer, izbrala nekaj najlepših odlomkov. Doma je v gorati Bosanski Krajini pod veliko planino Grmečem. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel v nižjo gimnazijo v Bihaču. Svoje misli je prvič videl natisnjene, ko mu je bilo manj kot štirinajst let. Pisal je na učiteljišču v Banja Luki ter objavljal svoje sestavke v rokopisnem listu »Zem-bilj« (Cekar) in v listu Ogledalo. Učiteljišče je obiskoval v letih krize od 1928 do 1932. Znanja in spoznanja željni dijaki so poleg literature in šolske snovi proučevali in sodoživljali težko življenje delovnih ljudi v kraljevini Jugoslaviji. Zbirali so se v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije, izpovedovali svoje prepričanje in marsikaterega naprednega dijaka so vrgli iz šole. Tudi Branka Čopiča so z mnogimi drugimi vred izključili in tako je nadaljeval učiteljišče v Sarajevu in v Karlovcu. V Beogradu je študiral na univerzi. Leta 1941 je odšel v partizane. In pozneje zajema največ njegovih literarnih del osvobodilni boj. Otroške zgodbe je po vojni zbral v knjigah Partizanske pripovedke in Muhaste pripovedke. Med knjigami, ki so pisane za odrasle, so posebno lepi Doživljaji Nikoletine Bursača. Stran 3 11. marca ob 14.05 12. marca ob 8.55 KiLDilR mmUKR ELEKTEIKE V zvezi z razgovori o vodi in izkoriščanju njene sile dobijo učenci, kakor nam pravi učni program, že na tej stopnji mimo lastnih izkušenj tudi v šoli osnovne pojme o elektriki, predvsem seve o njeni mnogostranski uporabnosti. Današnja oddaja pa naj nazorno pokaže — čeprav to ne bo do kraja vsestransko — kako je takrat, kadar elektrike zmanjka. Avtor ing. Kalin je izbral mesto za kraj dogajanja, ker si je s tem pač zagotovil več raznolikih možnosti. Poslušalca seznani z družino, ki stanuje v desetem nadstropju visoke stolpnice. Trenutno sta fanta sama doma, pripravljena, da prisluhneta radijski oddaji »Nimaš prednosti-«'. Na lepem sprejemnik utihne. Okvara? Ne, tudi luč ne zagori, ko obrne Tone stikalo; zmanjkalo je torej elektrike. V tem se že sliši močno trkanje na vhodna vrata. Pride mati, obložena s težkimi mrežami in vsa zasopla, peš je morala v deseto nadstropje, češ da je pokvarjeno dvigala, povrh pa še stanovanjski zvonec. A niti dvigalo ni pokvarjeno niti zvonec pri vratih — le elektrike ni. In če ni elektrike, bo treba počakati s kuho, ker imajo samo električni štedilnik. Čakajo torej, a pričakajo prej očeta kot pa tok. Ker s toplim kosilom, kot kaže, ne bo nič, bo morda kaj primernega iz hladilnika. V njem najdejo namesto ledu vodo, ker je hladilnik brez elektrike navadna škatla, za pod zob pa razen surovega mesa ni tudi nič primernega. Morajo v trgovino. Na stopnišču zaslišijo klice na pomoč; v dvigalu je ostal med nadstropji sosed. Reši ga šele hišnik, ko na roko spusti dvigalo do vrat nižjega nadstropja. Tudi po mestu je marsikaj narobe. Tudi svetlobnih napisov ni. V ozki, mračni trgovinici si svetijo s svečo. V veliki trgovini se boje mraka brez elektrike, že zdaj pa jim nagaja blagajna, ker dela v redu le, ko je poganja električni tok. Ko se vračajo, je še zmero mrtvo vse, kar je povezano z elektriko. Po skromnem, mrzlem kosilu se razvije med očetom in fantoma razgovor o tem, kolikšno škodo povzroči marsikje prekinitev toka, pa še o tem, kako elektriko sploh pridobivamo, kako jo dobimo v hiše in kako se zgodi, da elektrike zmanjka. Vse to, za učence na nižji stopnji težko razumljivo snov, je avtor razložil res preprosto in nazorno. Kakor dobivamo luč na kolesu iz dinama, tako imamo dinamo stroje v elektrarni, le da so ti neizmerno večji in jim pravimo generatorji, vrti pa jih vodna sila. V elektrarnah pridobljeno elektriko speljejo po žicah k potrošnikom. Ker je ta pot dolga, bi elektrika, kakršno upo- rabljamo, spotoma omagala; spremenijo jo zato v visoko napetostno in jo po daljnovodih pošljejo v svet. Visokonapetostna elektrika pa ni za vsakdanjo rabo, ker je premočna; v transformatorjih jo spremene v navadno pohlevnejšo vrsto in to napeljejo v hiše. Kaj se tu sploh lahko pokvari? Lahko se pokvari na primer stikalo za visokonapetostno elektriko; v takem primeru zmanjka luči za široko področje. Če zmanjka toka v ožjem okolišu, je navadno kaj narobe v transformatorju. Oba fanta vesta zdaj več o elektriki in z njima vred tudi mali poslušalci. Z njima vred si tudi oddahnejo, ko zagori spet luč in zapoje radio. Višja stopnja: 15. marca ob 14.05 17. marca ob 8.55 ELEMENTI SE PIETVHFJ1U0 Elementi da se pretvarjajo. Ta trditev je nezaslišana. »Elementi so vendar nespremenljivi; lahko se vežejo drug z drugim v kemijske spojine, toda prav tako lahko jih spet razdružimo in dobimo iste elemente,« so pravili. Da pa bi . elementi razpadli, se spreminjali eden v drugega — neumnost! Mladega angleškega fizika Ernesta Rutherforda, ki je trdil, da elementi niso nespremenljivi, so primerjali s kemiki v srednjem veku, ki so hoteli spremeniti svinec v zlato. Ko je na kanadski univerzi Mc Nižja stopnja: SREČNI METULJ 18. marca ob 14.05 19. marca ob 8.55 Čeprav je to zgodba, ki pripoveduje o prijateljstvu in ki priča o tem, da si srečen samo, če nisi sam, bomo z njo vendarle skupaj z mladimi poslušalci pozdravili prvi dan pomladi; saj nam bo pomlad spet prinesla pisane metulje in ptice in vse tisto polno življenje, ki si ga želimo; prvi pomladni dan je obet, dasi tudi bo morda zasut s snegom in ga bomo morali presedeti za pečjo. Mala Hanka je imela rojstni dan. Od prijatelja slikarja si je izprosila v dar sliko — srečnega metulja. In je slikar naslikal prelepega metulja na prelepem cvetu, a metulj ni in ni bil srečen, četudi mu je dorisal dva polža in hišo, dve ribi v potoku in barko pa cvetoče drevo z gnezdečimi pticami; ni bil srečen, dokler ni Hanka sama narisala še enega metulja. Saj si srečen lahko samo, če imaš še koga svojega kraj sebe, če nisi sam. Pripovedka je ljubka in upamo, da jo bo v dobri izvedbi prijetno poslušati. TV v šoli Naša šolska televizija je že dobila določene oblike, marsikaj pa je še ostalo kot obet in perspektiva Prav gotovo lahko zapišemo, da se je slovenska šolska televizija v preteklih treh letih že uveljavila kot nepogrešljiv, učinkovit in sodoben učni pripomoček povsod tam, kjer ga šole redno uporabljajo. Seveda so tudi tu še želje in pripombe. Vendar naletimo na drugi strani tudi na mnenja, da naša TV šola še ni dovolj upravičila pogojev za svoj obstanek, da je šolska praksa še ni ratificirala. Tu pa se srečujemo s pojavom, ki ga podobno opažamo tudi v gospodarstvu, to je klic po novih investicijskih sredstvih: na šolah za sprejemnike, naročnino, dodatne učne prostore itd., pri naši televiziji pa verjetno podobno. Ta zahteva je prav gotovo utemeljena v vsej naši prosveti in izobraževanju. Letos bodo potekla tri leta naših šolskih TV oddaj in redakcija že začenja s programskimi pripravami za sezono 1966-67. Po dosedanjih rezultatih in izkušnjah v šolah lahko napišemo morda ravno pravi čas nekaj misli za bodočnost. Najprej o konceptu programa. Oblikujeta ga predvsem programska komisija in uredništvo oddaj, posredno tudi avtorji in šole kot uporabniki oz. ocenjevalci. Njegova kakovost je odvisna še od danih materialnih pogojev. Svoj smisel pa dobi program šele ob uporabi v šolski praksi. Merili sta tu obseg in kvaliteta izkoristka, ki ga z oddajami dosežemo v učno-vzgojnem procesu. Ta efekt je razen od kvalitete programa odvisen od zavzetosti šol pri organizaciji udeležbe in od didaktične izrabe televizijskih šolskih ur, tehten pogoj pa so mu spet razpoložljiva materialna sredstva. V ves ta splet je torej povezana vrsta elementov; obravnavali smo jih že večkrat in na raznih mestih, tudi v našem listu, vendar se mi zdi, da premalo povezano. Saj nam niso znani niti razni kvantitativni podatki, še manj pa njihovi recipročni odnosi. Ze svoj čas smo se zavzemali za izmenjavo posameznih šolskih oddaj z Zagrebom. Te so nam sicer razen naših domačih edine dosegljive že sedaj, vendar vpadajo v čas, ki se ne ujema z našim razporedom ur, namenjenih televiziji. Lani je PD objavil program in želimo, da bi še nadaljeval. Nekatere učne enote so bile prav kvalitetne. Oddaje so zanimive tudi zato, ker se v svoji strukturi deloma ločijo od naših GUI, kjer je leta 1898 komaj sedemindvajsetleten nastopil kot profesor in prvič predaval o svojem odkritju, so se stari učenjaki zgražali. In vendar ... Ernest Rutherford je s svojim mladim sodelavcem Frederickom Soddyjem odkrival skrivnost za skrivnostjo. Leta 1903 je Soddy odšel v London in na njegovo mesto je prišel mladi nemški fizik Otto Hahn, ki je bil štirideset let prav tako slaven kot njegov učitelj. Ko je leta 1907 Rutherford odšel iz Kanade, ker je sprejel službo profesorja na univerzi v Manchestru, je bil že zelo slaven učenjak, čeprav je bil star komaj šestindvajset let. O tem čudovitem življenju Erneste Rutherforda in o njegovih odkritjih bo pripovedovala naša oddaja. in bi zato popestrile naš program vsebinsko, metodično in morda še izvedbeno. Verjetno ne bi bilo tu nepremostljivih ovir niti glede jezika niti finančnih ali tehničnih. Program bi lahko popestrile tudi aktualne oddaje, ki jih sicer ni mogoče programirati vnaprej, bile pa bi dobrodošle ob raznih domačih in svetovnih dogodkih. Včasih moramo spregovoriti o njih tudi v šoli, nimamo pa pri roki ponazorilnega gradiva, za kakršno bi lahko najbolje poskrbela televizija. Predlagana izmenjava šolskih ur in uvedba aktualnih oddaj bi najbrž narekovali bolj elastično shemo programskega razporeda. Morda na ta način, da bi eno od štirih mesečnih ur rezervirali za take spremembe. Tako bi tudi odpadle zadrege z nepredvidenimi rokadami. Uvedbo televizije v šolo smo svoj čas pozdravili kot mnogo obetajoč, sodoben premik v našem pedagoškem delu. Namenili smo ji tudi znatna skupna družbena sredstva. V dosedanjem razdobju je že dobila določene oblike, marsikaj pa je še ostalo obet in perspektiva, kot je ugotovila ob začetku šolskega leta tudi urednica TV šole tov. Weingerlova v svojem intervjuju za PD. Prav bi bilo, da bi postopoma slišali še druga mnenja in stališča iz spleta vseh tistih faktorjev, ki sem jih omenil spočetka. Gre torej tudi za boljšo medsebojno informiranost vseh zainteresiranih in sodelujočih. Risto Rožek Miroslav Krleža — »Balade Petriče Kerempuha«. Tretji natis »Balad Petriče Kerempuha« Miroslava Krleže je na Slovenskem izšel pri Pomurski založbi z ilustracijami Jožeta Horvata-Jaki j a. Raznoteri literarni opus Miroslava Krleže je dovolj poznan, zato naj zadostuje znana literarnozgodovinska in estetska ugotovitev, da zavzemajo »Balade Petriče Kerempuha« posebno mesto ne le med Krleževimi leposlovnimi deli, temveč tudi v jugoslovanski književnosti. To delo je spričo tedanjih razmer izšlo prvič 1936 v Ljubljani! (Natis Pomurske založbe navaja letnico 1937.) Krleža se je poslužil kaj-kavsko-zgodovinskega jezika, da je pristneje predočil mozaik podob iz hrvaškega življenja v času Matije Gubca. Kljub povratku v preteklost pa je prisotna puntarska ost tudi ob času nastanka in izida knjige, pogosto z aluzijami na tedanje pojave. Ta svojstveni, originalni pandan Tillu Ulenspieglu je kljub patini starodavnosti (še posebej zavoljo jezika, kot ga mojstrsko rabi Krleža) in težki prevodljivosti doživel nekaj prevodov bodisi v odlomkih bodisi v celoti. Tudi ta natis »Balad Petriče Kerempuha« je ohranil originalno jezikovno obliko. Ob koncu knjige je prepotreben slovarček manj znanih izrazov, fraz in tujk, ki ga je sestavil dr. J. Jurančič. Pomurska založba je poskrbela za impresivno, lahko rečemo, razkošno izdajo z ilustracijami samouka Jožeta Horvata-Jakija. Ilustracije k »Baladi Petriče Kerempuha« so seveda povsem svobodne, na besedilo skorajda nevezane fantazice in inačice figuralike bestiarija, ki se tudi prepleta z ornamentaliko. Vzdušje ilustracij razgrinja sivino in umiranje, variirana imaginacija živalskosti pa deluje sugestivno. St. 3 PO KONGRESU INDOLOGOV V ZAGREBU PRIZNANJE DELU Dr. KARLA GLASERJA Dr. Vid Pečjak: Poglavja iz psihologije Slovenci imamo le malo del, čeprav zgolj elementaren vpogled učiteljiščih, kakor tudi vsakomur; ki bi obravnavala osnove obče v to vejo znanosti. ki ga zanimajo sodobni dosežki j*temJX&F5S2£ ŽKSssssnssrs^ »? '^Sf;r5SU „ ažrsjsr sms? ±.*sk sasaar^-ais ass ““ dr- assfc sr^feiss* sssss.is: rvaskn.*« m — * , , , slovstva, epskih in indijskih ne Windsordske. Krotitev zle takn bornem kniižnem trmi 7atn n^Hmpntrvv" Prvi kolokvij jugoslovanskih pripovedkah, komentarje k Rig- žene, Sen kresne noči Kai hoče- m + u i ■ ^ em t[gu- Zat0 P^r™entov^ v indologov, ki je bil 5„ 6., in 7. de- vedam, poročila o indoloških kol- te. Morda so prav njegovi me- Za ^ k P«21^3^ tf: odprl^^azstevo Jugoslovani in°In- SšSJSL vzp^dbudm0 žuSi^a ŽSenotsSP^ ^=^t?mS?!o: poz&t asr^so “ :S~A« izzvenel^tr^v zahfevoS dov. PrCCe3Sn3° P°etlCn0St ^ pUajal ?eT šSčSeTtaSf: S Smo^da^nam p"lujL?a' Ilf s^M^kl ^ jih t delo^nieco^^mn GlaTrjeV0 " SlaViSt f pahle.va itd- klasični lilo- knjiga’ nudi mnogo ve" kottola avtor ^‘Sval pri p\s^jusvo- deio m njegov pomen za sloven- pisal zelo obširno prvo zgodovino log je pisal razprave o primer- videz obeta nien zadržani in ie kniiee Sk0 “r0! n • H-1 i?!rk%a rstvak-nal ialnem jez,ikoslovju’ grškem- in- skrbni ntlo"Jesaj f^vtor na J Kof taka bo knjiga uspešno Dr. Karol Glaser se je rodil 15 let) v stir h zvezkih. Zgodovi- dogermanskem in španskem jezi- 210 straneh v ja-snem in klenem služila ne samo študentom psiho- 1845 v vasi Reka blizu Maribora no je razdelil po velikih svetov- ku pomemben pa je tudi kot slogu obdelal tako rekoč vse gra- logije, temveč tudi predavateljem kot sm kovača Franceta Glaser ja mh dogodkih, napisal kulturno- primerjalni literarni zgodovinar, divo, ki je potrebno za temeljit, tega predmeta na gimnazijah in in Ane, roj. Trstenjak. Gimnazijo zgodovinske uvode in literarne Glaserjevo življenje je bilo je obiskoval v Mariboru. V gi- preglede, pisatelje pa razvrstil precej nevsakdanje in izredno mnaziji in na univerzi je dobival okrog osrednje osebnosti ali vo- bogato. Pridnost in sposobnost štipendijo »Terezije Magerle«, ki dilnega glasila. Dodal je tudi sta mu zagotovili velik uspeh in mu je omogočila_ temeljit in vse- kratko vsebino romanov in dram, priznanje v tujini, medtem ko so stranski študij. Študiral je slavi- vpletel citate in pisma. V roko- na Slovenskem njegova dela še stiko in klasično filologijo, vzhod- pišu je ostala prva slovenska an- vse premalo poznana. Naloga šene in zahodne evropske jezike, tologija lirike, prevedena v nem- danje generacije indologov je, da Ko je dobil 1. 1883 ponovno dve ščino, za katero je zbral vse že jih pravično oceni, leti državne štipendije, je promo- prevedene pesmi, ostalo pa je M. Stante viral pri slovitem indologu Buh-lerju in postal prvi doktor sanskrta na Slovenskem. Kljub želji, da bi dobil stolico za sanskrt in indologijo na univerzi, mu to ni uspelo. Služboval je kot profesor na gimnazijah v Leobnu, Ptuju, To je naslov skoraj 150 stra- Družba ima dovolj možnosti, Kranju, Weidnau, Trstu in (v po- ni obsegajoče knjižice, ki se je da lahko vsaki družini v vzgoj- mnaijfna^^gSmtrodu Sa Pred kratkim P°jaVila na naŠem nem pogledu uCinI«>vito pomaga. Moravskem. Umrl je osamljen in knliznem trgu. Izdala jo je Zveza Ena izmed takih oblik je tudi šo- pozabljen 18. junija 1913. leta v delavskih univerz Slovenije. la za starše. Osnutek okvirnega graški bolnišnici. Namen knjižice je vsaj delno programa vsebine predavanj za Na kratko bi takole označili zapolniti vrzel, ki obstaja v naši starše vsebuje tudi naša knjižica, ,Sodobna družina in vzgoja* kila'jcrj pVolegk''svSrUspešnega ~ ne preveč bogati ~ Pedagoški ki v njem zajema tak0 rekoč ce-pedagoškega dela našel tudi čas Eteraturi, posebno še s področja lokupen bio-psiho-socialen razvoj za znanstveno delo. Postal je pio- obravnavanja družine in družin- mladega bitja od predporodne nir kar na treh področjih: kot ske vzgoje. dobe do mladeništva. Knjižico prevajaiec sanskrta je osnoval Knjižica ima 5 povsem samo- zaključuje obširen seznam novej- objavil prevode sanskrta, Kalida- stoJnih- dasi P° Problematiki med sih člankov, razprav, vidnejših seboj močno sorodnih poglavij, revij in pomembnejših knjig s Ta so: sove drame, Urvaši, Malavika in Agnimitra, Sakuantalo, epske indijske pripovedke, Damjantico — Spremembe v sodobni druž- pedagoškega področja in sorodnih torišč, kar predstavlja skrbno iz- ST i: š!eT®ia otrok Wr'Franc F- br"° »««•" «* p-***» E EhTŠTTTS družbi mTmL bST - dn# čakajo na oceno. Objavil je _ .. __________________— Družina in njene vzgojne naloge (dr. Stanko Gogala) f ■ " ? ■ .... :~m Menimo, da bi moral po navidezno skromni, vsebinsko pa — Izobraževani* starSev CTnže doka:i b°gati knjižici seči vsak ValenUnST 3 ^ P°kkcni Pedagog in vsak socialni delavec, k razmišljanju pa bo Dragocenost knjižice je v tem, spodbudila tudi naše starše, ka-da je v njej, ob skupnem priza- terim je — bolj ali manj direkt-devanju sodelujočih avtorjev, no — v prvi vrsti tudi namenje-uspelo v sorazmerno neobsežnem na- (Knjižico lahko naročite na besedilu plastično prikazati pro- naslov: ZDLU Slovenije, Ljublja-blemsko podobo današnjega časa na> Dalmatinova 4.) in z njim združene zunanje in notranje spremembe v sodobni družini, kot tudi vlogo, možnosti in metode današnje družinske vzgoje. Osnovna misel, ki kot rdeča nit vodi skozi vsa poglavja, je, da napredujoča civilizacija in rastoči kulturni napredek naravnost silita starše, naj se za uspešnejše vzgajanje lastnih otrok seznanijo vsaj z osnovnimi pedagoško-psi- "ni r-vnc-rl ^^ X • VIATOR Jože Horvat — Jaki: Berač, 1965. (Iz monografije, ki jo je izdal;: Pomurska založba ČZP Pomurski tisk v Murski Soboti) Knjige za mladino Nada Kraigher: Nina na Cejlonu . .. - ^-----u—- Lepa oprema in privlačen na- včasih kot navadna bistra dekli- Marxu, pesniku Tagoreju. Saj ne nojoskimi poglavji s področja slov pritegneta človekovo zani- ca. Poleg tega so njena vpraša- kaže preveč nergati nad knjigo, družinske vzgoje, saj se jim ta, manje za to knjigo (Nada Krai- nja včasih nujno nenaravna, če ki je vendar redkost. Tudi ni res. zaradi vse večje zahtevnosti in gher Nina na Cejlonu; potopis za hoče avtorica s tem prijemom da si želim kakega starodavnega kompliciranosti, nemalokrat iz- otroke; Mladinska knjiga 1965). povedati vse, kar želi. Tudi pri- potopisa z nujnim kronološkim re- muzne iz cujecin rok. Ko odpreš naslovno stran in opa- povedovalka govori neenotno, dom; tudi ne vzdihujem po Erjav- ziš pod naslovom še »potopis za Včasih ji pripoved res lepo in du- cu. Res pa je, da dvomim (neka- otroke«, se že prav razveseliš, za- hovito steče, a že čez nekaj tre- teri redki mladi bralci na šoli so ^\\\.xxxxxN.x.xxNvxxxvsNx-.vxvbxxxNNxxxNxxxxxxxx\.x\.NVNxxxNxx\N\vNxxvxxxsw.vxvxNNVNvx'xsxxNxxxvoo kaj leposlovnih knjig, ki bi go- nutkov meditira o velikih rečeh mi to že potrdili), da bo lahko ta vorile o Cejlonu, pač ne najdeš prav tako mimogrede in površno potopis z nekaterimi odtenki ari-(Nanadljevanje s 4. strani) na drugih delovnih nndročiih se !?itro v slovenščini, potopisa pa (posebej na koncu), ali pa v svoji stokratstva nudil odraslim in pa tudi -7 -„i_ i-nirs,.™ „v,c-o, lahko sezn-ii ur, 7 mai-cičnrr, Ver 86 ce^° ne- In P°tem prve strani goatobesednosti zapiše reči, ki ni- mlajšim bralcem zaokroženo po- X OH M ’ nref ^ ta kS nri šolskem deb, živahnega kramljanja med odra- so potrebne. (V stilu: »Trg svete- dobo tega zanimivega otoka. Za- a od kdaj naprej uvaja mladi |™bražev^ie fn vzgoia lastni sl° žensko in deklic0 Nina G°- 2a Petra ie natačno S™ien, da kaj res je, da knjiga nima prave h j drož j ih "v^* k at eri ^ pokaže ^ svoj otrok - priv tem pa iihčl drog stobe8edni duhoviti odgovori na ga še danes vsakdo občuduje. To hrbtenice, duhovitost kramljanja intero • ’ a , V- P f + ne more želeti holiše gostobesedna otroška vprašanja, pa cisto zares.« in gostobesednost pa postajata od ^teres in svojo aktivnost. Na ta ^ Prav prijetno branje> toda... Morda je površnost in nepo- strani d0 strani vedno minj stil ^ne ciUe srSvlja^adina’ smiselno vključevanje izobraz- Toda se ut™diš, zani- polnost občutila avtorica sama, in vedno bolj manira. Skoda, saj kak* 6 CUje S1JP?StaViJa ,,.na’ bene in vzeoine vsebine W n^- manje popušča in nevztrajnezi ker je na koncu spregovonla (tu- so izvirni potopisi z izvirnim odnne 56 ^fdeljuje in kakšne srednega žjvlienia nenado" labko celo omagajo. Saj res, da je di nekoliko prisiljeno) še o geo- ustvarjalnim prijemom redki. liko dobrot ta asltae«akaškuši merljivo' dopolnili programira- PriPovectal prijem zanimiv, a vse- grafskih podatkih Cejlona Me- prav zaradi tega pa tudi priču- ooPrega an slabega sKusa Selškem,, riein bma Postaja neorganizirana — mm tudi, da ni bilo potrebe pi- jočega ne kaze prestrogo soditi ,zcrnatl °d odraslih in uve- 1 ' pač kramljanje, žensko, gostobe- sati ob koncu še na hitro o In- ali odkloniti, kljub napakam. h„ l3*1 v svojem delu. Tako Le tako bo osnovna sola za- sedno. Saj res, da zveš nekaj o diji, Pakistanu, verah in religiji, Tone Partljič del ob spremljanju njenega dostila zahtevam družbe, ki so življenju na cejlonski ulici o - Ia spoznavali vire in vplive, zgoščene v_ drugem členu zakona džungli, o oblačilih in jedeh, obi- —____________________________________________________________________________________ ob spremljanju njenega dostila zahtevam družbe, ki so življenju na cejlonski ulici,' o na džungli, o oblačilih in jedeh, obi-njj, — podvrženi, jih kre- o osnovni šoli in ki med drugim čajih, vremenu... Med vse to pa tir ce so Pozitlvni, in argumen- poudarjajo, da »osnovna šola So pomešane pripovedke, bajke, an0 zavračali, če izkrivljajo in uvaja učence v spoznavanju od- pravljice, legende. dClSo naše družbene cilje. nosov med liudmi v socialistični kakSov, iQ katerim q " -o------ ' -------------- o. vzvum. xvcn.xvov^ix UGIilCIA i ^ seveda pa je za takšno delo družbi in jih navaja na ustrezno Ali zveš dovolj o Cejlonu ali ni j Jno poznati gibanja, strem- ravnanje« in da »razvija v učen- Vse skupaj kljub gostobesednosti uačine i|n življenja cih moralna svojstva njihovega nekam površno? Ali lahko ta, si- ^nja _ ......... ............... ............_ ^laveev z drugih delovnih pod- značaja ter sposobnost moral- cer zanimiv, pripovedni prijem J.,Pedagoški delavci ne mo- nega presojanja in kritičnega (avtorica pripoveduje o Nini, ka-Ijip če želijo dobro oprav- ocenjevanja odnosov med ljudmi, ko bi se ta — Nina torej — ob-bui1 sv°je_ poslanstvo., ne smejo oblikuje v učencih čut enako- našala, če bi prišla k avtorici na d-N sami vase, v lastne pravnosti med spoloma v družini obisk, ko je bila na Cejlonu) nu- VoriOVn? kolektive in v svoje za- in družbi, razvija v njih zavest di dovolj možnosti za kvalitetno dci ^arsihdo bo morda očital, družbene odgovornosti in spo— mladinsko pisanje, ki mora vse— ng ze ob itak obsežnem delov- štovanja družbenega premože- bovati tudi kanček napetosti? Sinov nalagamo neke nja«. cer pa prične s takim pripovedo- lav dolžnosti pedagoškim de- Torej: kdor naj bi navajal vanjem šele blizu polovice knji-&t ^5rn> ne da bi pomislili na mladino na kritično ocenjevanje ge in je knjiga tudi v tem ne-v ykturo, na dejstvo, da 80 in odnosov med ljudmi, mora biti enotna. de? °dsitotkov vseh pedagoških sam sposoben presojati in kri- Predvsem si nisem na jasnem st) VCev Predstavljajo žene, ki tično ocenjevati družbena doga- z Nino. Po eni strani ji šele Iz-ter V V6^ini gospodinje in ma- janja, obenem pa biti toliko po- padajo zobje, mlečni seveda, in .lih6’ t°re'’ tudi vzS°jiteljice svo- gumen, da svoje ugotovitve tudi je njeno pripovedovanje in pov-Vr otrok. Toda prav zato, ker v javno pove. Tudi od tega bo od- praševanje temu primerno, po lk> večini živijo v družbenih visna družbena vrednost in cena drugi strani pa že ve za demo-», oPnostih z možmi, ki sd zapo- pedagoškega dela. ne, Budo, rikše, oceane... Vča- 6!eni in življenjsko zainteresirani Ivan Berce sih govori kot pravičudežni otrok, A Pri Državni založbi Slovenije 30 IZŠLI RAČUNSKI LISTKI za dodatno pomoč pri pouku matematike v osnovni šoli. Pripravljeno je gradivo za šesti, sedmi in osmi razred, na trgu pa je že del učne snovi za sedmi razred (Številski izrazi). Računske listke je mogoče uporabljati pri rednem šolskem delu, zlasti pri ponavljanju, pri delu v krožkih, pa tudi doma pri utrjevanju. Ti listki mnogo pomagajo pri krepitvi samostojnosti in spodbujajo aktivnost učencev. Kolekcija stane 700 starih dinarjev. Državna založba Slovenije v Ljubljani. Knjigo vsem prosvetnim delavcem toplo priporočamo. Vojan Arhar Nove knjige Radakrišnan — »Indijska filozofija II«. Beograjska založba Nolit je ob koncu preteklega leta natisnila v zbirki Biblioteka savremene filozofije še drugo knjigo Sarvepalija Radakrišnana »Indijska filozofija«. Kot prva knjiga je tudi druga nastala v predvojnih dneh, ko je bila Indija še kolonija. Radakrišnan je kot izredno prodoren poznavalec indijske filozofije tudi v tej knjigi zelo zgoščeno, zahtevno in tudi primerjalno (npr. Kant, Bergson) zajel bogata, razvejana področja filozofije, ob tem pa ohranil vso potrebno objektivnost in proporcionalnost. Zaključna knjiga o indijski filozofiji je tem bolj pomembna kot avtentično, znanstveno pričevanje. France Koblar •— »Dvajset let sIovensKe drame II«. V enajstem zvezku zbirke Razprave in eseji je pri Slovenski matici izšla druga knjiga Koblarjeve Knjige »Dvajset let slovenske drame«. Novoizišla knjiga obsega obdobje od 1931) do 1939 in odraza dvojno podobo: z ene strani težnjo po vsebinski in estetski tehtnosti v kulturi dramskih uprizoritev, po drugi plati po lahkotni zabavnosti. Gotovo je posredi tudi neugodni čas, ki v družbeno in ideološko nemirnih časih ne dopušča svobodne kreativnosti, ko se stopnjujejo diktatorske omejitve, nacionalistične težnje velesrbske bur-žoazije, čemur vse bolj nasprotujejo napredne sile s socialnim in socialističnim programom. Te prepletajoče, ravnorodne silnice se odražajo tudi v umetniškem življenju, prav tako gledališkem. Pod vplivom naprednih sil tudi osrednji gledališki hram vse izraziteje odraža svoj čas, duhovni nemir, in se socializira. Gospodarski pretres okoli 1933—1935 je očitno prizadel tudi Dramo; tedaj so pač uvrščali na program podpovprečna dela, boreč se za obstoj. France Koblar v svojem tehtnem delu ni mogel vključiti vseh gledaliških uprizoritev, kar bi sicer povečalo obseg knjig, a je vseeno obžalovati to dejstvo, čeravno gre pri izpuščanju za molopomembna tuja, a menda tudi domača dela:* Koblarjevo poglobljeno in kritično dela ostane tudi v taki obliki zelo dragocen pomnik gledališke omike našega osrednjega gledališča. Mnoge fotografije dajejo barvitost in dokumentarno ilustracijo besedilu. Tone Pavček — »Ujeti ocean-«« Založba Lipa v Kopru je z novo pesniško zbirko Toneta Pavčka "■Ujeti ocean« ustregla ljubiteljem vezane besede. Od »Pesmih štirih«, ki pomeni tako za Pavčka kot za ostalo trojico prvo afirmacijo, v razvoju povojne lirike pa ob zbirki Ade Škerl določeno prelomnico, dc »Ujetega oceana« ni le očitna časovna razdalja, marveč tudi vidni slogovni in metrični premiki: te sc da razpoznati že ob površni primerjavi, čeravno ne gre za globalni prelom z dosedanjim načinom pesniškega izpovedovanja nasprotno; Pavček je ostal zvesl motiviki, ki mu je blizu, tudi for-malni elementi koreninijo v prvotni osnovi, le da so obogateni, metaforično bolj slikovito, metrične bolj razgibani, pevni., Štirje ciklusi — Spomin na zemljo. Morje, Gluhonem. Ujetost — so dovolj ubrano strnjeni, v nekem smislu tema-tlčni. Eksistencialna vprašanja bivanja so zdaj meditativno razpoloženjsko ubrana, zdaj miselno podčrtana, preveva pa jih trpko spoznavno občutje, vendar ni moč govoriti o resignaciji Cas enkratnega bivanja je z izkustvom osebnegž življenjskega spoznavanja v Pavčkovih pesmih nedeljivo vezan ; različno niansirana doživetja z različno težo. Cesare Pavese »T.epo poletje«. — Cankarjeva založba je natisnila tn kratke roman? — »Lepo poletje«. -Vrag na gričih«. »Eenske med seboj« — pod skupnim naslovom pc prvem delu. Pavese, pred petnajstimi leti umrli književnik, je zavzemal eno najvidnejših mest v sodobni italijanski literaturi Izhajajoč iz meščanske družine, živeč v velemestnem ritmu, se tudi kot pisatelj nenehno povrača v ta svet. Iščoč človeka in človečnost pod lupine zunanjih dogajanj in izgledov. Bil je eden prvih, ki so vnesli napredne ideje v italijansko književnost nove dobe, zato so ga oblasti obsodMe 1936 na večletno konflnacijo v Kalabriji. Pisatelj je napravil samomor nekaj tednov potlej, ko je prejel nagrado Strega. Pričel je kot pesnik, izoblikoval se je kot pripovednik modernega kova. Prevedeni kratki romani dajejo pronicljivo psihološko sliko ljudi: pisatelj je opustil klasično fabuliranje in marsikje daje zgolj nujni zunanji okvir, bistveno pa se mu razkrivajo ljudje v razpoloženjih, čustvovanjih in miselnih pregibih — torej dinamična introspekcija. Močni liki, pa tudi-po obsegu jim je posvetil večidel posameznih -zgodb«, so ženske osebe. Pavese je zelo daleč od tipizacije, vsaka oseba živi lastni svet v sklopu splošnega. Erotika mu je elementarna sila, ki jo ne predimenzionira: prav naravno zaznavanje in gledanje na ljubezen kot življenjsko nujo nudi Paveseju obilo neprisiljenih možnosti, da izrazi raznotere nianse in raznolike poglede izkustvene narave v mejah realnega. Če se ponudi primerjava — Moravia je v tem pogledu suh epik erotike, Pavese tankočuten lirik, mnogo bolj pronicljiv, nikoli senzacionalen. Bržčas je tudi zato doživel sorazmerno kasno priznanja izven domovine. ŠOLSTVO PO SVETU - V SLIKI IN BESEDI Uredništvo mladinske barvne revije Pionir obvešča V prejšnjem šolskem letu je bilo v neki angleški osnovni šoli G5 % otrok emigrantov in od tega večina sploh ni govorila angleško. So različnih starosti in prihajajo v vse razrede osnovnih šol. Nekatere kar vključijo v redno šolo, za druge pa imajo posebne razrede. Cim mlajši je otrok, tem prej ga vključijo - -- - • • x---—x-1' ^iz Zahodne Indije in Turčije v redno šolo. Na sliki: trije Grki, deček iz Jamaike, Italijanček, deček <>^><0>-<><><>-<><><>-<><><><><><>'0--<><><><><> <><><><><><> A h o p AVTO -HOTEL! V dveh letih smo pridobili 20.000 novih naročnikov. Ota drugi številki letošnjega letnika smo naklado povečali od 25.000 na 30.000 izvodov. Za naročnike in poverjenike smo ob 20-letnici izhajanja revije razpisali 489 lepih nagrad. Se vedno se lahko naročita na letošnji letnik. Upoštevali vas bomo pri nagradnem žrebanju. Žrebanje bo aprila v prostorih založbe Mladinska knjiga v Ljubljani. Nagrade smo hoteli izžrebati že lani v novembru, svoj namen pa smo morali opustiti, ker se je število naročnikov bolj povečalo, kot smo pričakovali. Prva številka je razprodana, druge številke pa so ':e v zalogi. Pri nagradah bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, tudi tiste, ki se bodo naročili najkasneje do 5. aprila le-tos. Nagrade so med drugim tele: fotoaparat, Pionir-mikroskop, Elektro-pionir, nalivna peresa, kotalke, knjige, tempera barvice, rezbarsko orodje, perjanice, žoge, družabne igre. Vsi tovariši učitelji, profesorji in drugi, ki skrbe za širjenje našega Usta, so zelo prizadevni, zato dovolite, da se jim, posebno letos, ko smo imeli težave, na tem mestu javno zahvalimo. Za tiste tovarišice in tovariše, ki so pri svojem delu imeli največ uspeha, pa smo pripravili enodnevni izlet v Avstrijo. P 0 o $ o — CARIGRAD in SOFIJA — 9-dnevno avtobusno potovanje koncem junija z zanimivimi krajšimi izleti — na Črno morje, s parnikom na Prinčevo otočje, v azijski del mesta Skutari; — AŽURNA OBALA, Chamonix, Aosta — 6-dnevno avtobusno potovanje v aprilu z ogledom svetovnoznanih letovišč Ažurne obale, francoskih planin pod Montblancom, najlepše italijanske doline in severnoitalijanskih velemest, ___ BOLOGNA — 4-dnevno avtobusno potovanje za obisk mednarodne razstave knjig predšolske in šolske mladine — ogled najstarejše evropske knjižnice. vseh poslovalnicah KOMPASA lahko dobite programe galska telovadba je včasih pomenila samo obvezno šolsko uro. Vaje so bile stalne in stare, odvisne tudi od Tetnib časov. Isto trpljenje je šolska telovadba pomenila tudi telovadnim učiteljem. Nekateri trpijo še danes, kajti med njimi je še vedno nekaj nešportnih tipov. (Tako pravijo v Angliji, od koder je tudi gornji posnetek plezalne vaje v neki šoli v Birminghamu) Imena nagrajencev bomo objavili v Prosvetnem delavcu in reviji Pionir. Prosimo vas, da priložite morebitnemu novemu skupinskemu naročilu še seznam novih naročnikov. strokovnih in turističnih potovanj. V Angliji je ETA (Educational Travel Association) že od 1. 1928 znana organizacija, ki organizira šolske izlete, s katerimi koli prevoznimi sredstvi ali pa tudi z lastnimi avto-hoteli, ki imajo po 36 ležišč s prvovrstno opremo. V njih je tudi dovolj prostora za garderobo. Avto-hotel je elektrificiran in ima kuhinjo in toaletne prostore. Za šol. leto 1985/6C so predvideni izleti v razne dežele, tudi v Jugoslavijo. Na vsakih 10 udeležencev gre lahko eden zastonj. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3 Kot vsako leto, bodo tudi v letu 1966 V ELITNI ZBIRKI LEVSTIKOV HRAM izšle štiri obsežne knjige. Letošnji izbor prinaša tri avtorje: ALEKSEJ TOLSTOJ: PETER VELIKI L in II. del Delo ni samo biografija tega neutrudnega ru- l siU . ■. ;.vf,,,;.. Poskusna šola v nadstropjih skega reformatorja, ampak tudi zgodovina ruske države, ki je za časa njegovega vladanja postala vodilna sila v severni Evropi. V Islingtonu v Angliji bodo dva razreda s 40 učenci. Sola bo aprila prihodnje leto začeli gra- dograjena septembra 1967 in cediti eksperimentalno osnovno lotni stroški bodo znašali 144.200 FRANTISEK KOZlK: NUJ VEČJI PIES0T Roman sodobnega češkega pisatelja je zgodba o najpopularnejšem igralcu francoske mimične igre v prvi polovici 19. stoletja — Janu Kaspa-ru Debureauju in o njegovi umetniški poti iz trpljenja in siromaščine. BRUNO APITZ: SOLI MED VOLKOVI V strašnem taborišču Buchemvaldu se dva meseca pred osvoboditvijo pripravlja organiziran upor. Nebogljeno židovsko detece, ki ga neki interniranec v kovčku pritihotapi v taborišče, zaplete problem. Treba se je odločiti: ali postaviti na kocko uspeh akcije ali izročiti otroka gestapu. Zmaga človečnost, čeprav terja usmiljenje težke žrtve. šolo. Otroci bodo prihajali v vstopni razred ali celodnevno ali samo delno in vstop v šolo ne bo več vezan na njihov 5. rojstni dan. Namestili jih bodo v dve starostni skupini, ki bosta delali skupaj. Na ta način, upajo, da bo postal prehod od nižjih razredov v višji lažji. Razred oz. šola bo trinadstropna in gornje nadstropje bo za resnejše, tiho delo, spodnje pa za praktična, hrupna dela. V gornjem nadstropju bodo učni kotički, kjer bodo otroci, ki potrebujejo posebno pozornost, pod nadzorstvom vzgojiteljev. Iz teh kotičkov bo učitelj lahko nadzoroval ostali del razreda. Gornji in spodnji prostori bodo povezani s stopnicami, kjer bodo otroci lahko sedeli in opazovali, kaj se dogaja spodaj. Spodnji prostor bo prehajal direktno v odprti prostor. Pod zgornjim nadstropjem pa bo jedilnica, oblačilnica in sanitarije. Šola bo sprejela 320 učencev, vsak trakt bo imel po funtov (okrog 43 milijonov starih dinarjev). Letna naročnina zbirke vezane v platno je 140 N. din, vezane v polusnje 180 N. din. Prva knjiga bo izšla v aprilu. Posamezne knjige bodo v prodaji znatno dražje. Na zbirko se lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih ali v prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 4 PROSVETNI DELAVEI List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Tzide štiri-najstnevno med šolskim letom -Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722, int. 3G3 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva L telefon 22-284 — Poštni preda) 355-VII — Letna naročnina za posameznike LOGO din (10 ND), za šole in ustanove 2.000 din (20 ND) — Številka tek. računa 503-8-16 — Tisk CZP »Ljudska pravica« Duševno zaostalim otrokom posvečajo v Angliji vso pozornost, zlasti imajo veliko ur telesne vzgoje. Učijo jih tudi plavanja. — Pa tudi v Rusiji se zelo zavzemajo za duševno zaostale otroke. Učitelje posebej pripravljajo za take šole, tudi plače imajo višje. Posebno težke primere (idiote) v posebnih zavodih usposobijo za kakšno koristno delo in ni nobenega problema o njihovi bodoči zaposlitvi