Poštnina plačana v gotovini.	Cena številki 1 Dinaf
Leto XXIII.	8. april 1927.	Številka 4
brezmadežna
E. BALKANY1 D. LENDAVA
Pobožen mesečen list.
Vrejuje ga z dovoljenjotn cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rorn „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din ; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov.
»Fantič le gori stani!"
V 5. tali knige modrosti tak čtemo: „Te bodo stali pravični z velkov srčnostjov proti onim, šteri so je stiskali i zaničavali. Pogiibleni pa gda do to vidili, prestrašeni do z velkim strahom i se bodo čudili nad naglo-stjov nepričekiivanoga zveličanja. Puni obžaliivanja i zdihavajoč od stiske duha bodo gučali pri sebi : Tej so štere smo meli v živlenji za norce i njih konec za nečast. Gledajte kak so prišteli med deco božd i njihov deo je med svetniki ! Mi smo pa zablodili z poti istine i sunce pravice nam je ne svetilo i nam je nej vzišlo. Utrudili sino se na poti hudobije i pogube, poti Gospodove smo pa ne poznali. Ka nam je pomagala giz-dost eli bogastvo ka nam je prineslo ? Vse to je odišlo, kak senca i kak ladja, ki reže morske valove, pa se njena sled ne pozna, i kak ftič, šteri leti po zraki, šteroga peroti delajo lejki šum, pa nikšega znamenja poti, eli kak krugla, iz puške streljena, štere sled se ne pozna. Tak smo tudi mi, komaj rojeni naednok henjali biti pa nemarno pokazati nikšega znamenja čednosti, liki smo v hudobiji paginoli. Tak gučijo grešniki v pekli, i (Kniga modrosti V. 1 — 14.)
Dečko, zdaj znaš, ka je čast, i ka je sramota?! 1 O, či bi bio svetnik, ti nebi bilo v sramoto. To je najvekša čast, ki ' si jo more človek želeti!
i Svetniki so najbole spoznali, zakaj smo' na sveti i so po to.m spoznanji tudi sami živeli. Blaženi vsakši, šteri trik takse spoznanje i more tak živeti!
Mati ne joči se!
Mati moja sladkomila Preveč tužna si mi bila. —
—	Gora ne je tak visoka Kak pod križom tvoja toga; Morje nema globočine
Kak so tvoje bolečine; Vekši je kak zemlja, neba Meč ki skoz srca ti sega ; Sunce nemre bit' tak vroče Kak se tvoja diiša joče, Gda ti vmira Sin edini, Naj svet z Bogom pa zjedini. i
*
Mati ne joči se, Jezuš žive, Puno ma blaženstva njegvo Srce ; Zbrao je vse duše odrešene k Sebi, Ki do vso večnost Ga glede v nebi. K tebi se pašči . . .
—	Tu je že mati . . .
*
Njo prvo pozdravlja. —
—	Tak sladko jo gleda, Da njoj spreobrača Vso žalost v nebesa. „Moj Jezuš žive
1 več ne vmerje,
Rešo je svet,
Raj njem odpret . . .
Tak ponavlja vsa radostna V obimanji svojga Sina.
Srce n.
Častitim bratom nadpiišpekom i piišpekom kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencov i Češkoslovaške republike.
Pij XI.*
Častiti bratje! Pozdrav i apostolski blagoslov!
To, ka ste sklenoli sv. Cirila i Metoda Solunskoga obslOža-vati, šteriva sta bila apoštola slovanskih narodov, ar je ravno minolo 1100 let od njegovoga rojstva, mislimo, ka ste prav i jako dobro včinoli. Ravnotak je hvale vreden vaš sklep, obsIOža-vati pri toj priliki tudi spomin Metoda, njegovoga rodnoga brata i tovariša pri apoštolskom deli i oba vkOper kak najlepše počastiti. Vej sta pa bila „tovariša, šteriva sta na Gospodovoj njivi orala isto brazdo."
Gorečnost najmre, v šteroj sta sv. brata tak vskipila, ka razširjata vero po vaših krajaj, ta gorečnost je bila obema tak vkiipna i se je kazala v tak podobnom delavanji, ka je ednoga od dru-goga ne mogoče ločiti. I ravno za toga volo je naš prednik Leon XIII. z okrožnicov „Grande munus" z dnevom 30. septembra leta 1880. oba povzdigno z zgovornov hvalov i zapovedao vsemi krš-čanskomi-sveti, naj obadva časti, kak svetca.
Vsakši pa vidi, ka či tQdi sta sv. Ciril i Metod vsoj cerkvi v čest i hvalo, jiva predvsemi drugimi narodi morejo najbole častiti slovanski narodi, štere sta z velkimi trOdi pridobila za Kj\-stušovo vero. Zato pa trbe skrbeti, častiti bratje, ka se zlasti v tom jubilejnom leti pogosto priporača vernikom, naj častijo sv. Cirila i Metoda. Zraven toga pa naj bo ešče vaša skrb v tom, kak bodete mogli kem več dosegnoti, ka bodo mladenci, šteri hodijo v kakšekoli šole, gledali na teva dva slavniva brata ne-beščana, kak na vzora. Čiravno sta prišla sv. Ciril i Metod iz odlične rodbine solunske i sta se v Carigradi kak najbole vo na-včila, li ne sta kazala niti najmenše gizdosti i nesta se pokvarila na casarskom dvori, gde je bilo vsega v obilnosti. Ešče več 1 Gda sta se navčila služiti Bogi v samoti i sta se posvetila po-punoma službi Materecerkve, te sta se z vsov odločnostjov podala na sveta potuvanja, puna težav i nevarnosti k Saracenom, požarom, Judom i Slovanom i pri vsem tom deli sta mela pred očmi samo čast božo. Da so pa dičile lepe jakosti teva dva apo-štolskiva delavca, to nam svedoči zgodovina. Mela sta najmre
* To lepo pismo sv. Oče naj nas vse pripela na to, da bomo vsi goreče častili sv. Cirila i Metoda, šteriva sta, kak zgodovina svedoči, hodila v našoj Slovenskoj Krajini i ka bomo dosta molili za. zjedinjenje pravoslavnih bratov z katoličanskov cerkevjov. Vr.
velko znanje i bila sta plemenitoga i poniznoga srca. Čuvala sta najskrbnej sv. čistost, i zatajflvala svoje telo/
Či je pa potrebno, ka majo slovenski narodi Cirila i Metoda za vučenika popolnejšega krščanskoga živlenja, je gvušno prav, da sta vsem vašim rojakom ravno teva dva moža/ šteriva so meli negda za prviva sejača krščanske vere, ne samo nebeška čuvara, nego tfldi vodnika v tom, ka si obvarjejo eli dosegnejo blaženost katoličanskoga občestva. Ar sta mela v srce zapisano tisto Kristušovo molitev k Oči po zadnjoj večerji, ka bi njegovi vučeniki bili „vsi edno" i ar sta tfldi dobro znala vse, ka so vzhodni očevje oznanjali od veselne edinosti krščanske cerkve, nesta štela slovanskih ovc prle pasti, dokeč so jima jih ne pokazali Petrovi nasledniki, šterim je Bog zročo vso Kristusovo čredo. Prišla sta tfldi v Rim. Tfl odnet sta bila poslaniva, da vtrdjavata i razširjavata Kristušovo kralestvo i sta prijala od Rimskega papo oblast. Eden je malo pred smrtjov v Rimi napravo redovne ob-lflbe i meščani so jako žalflvali za njim ; driigi pa je bio v Rimi posvečen za pflšpeka. Tfl je bila preiskana i potrjena raba bogo-slflžja v slovanskoj reči,*štero sta vpelala tam, gde sta širila vero v Kristusa. Vsikdar sta gledala na to, ka sta se ravnala po tom, kak so šteli sv. oča v Rimi. Zakaj bi se te čudili, či sta Ciril i Metod — šteriva smemo imeniivati sinova Vzhoda, po domovini Bizantinca, po rodi Grka, po poslanstvi Rimlana, po apoštolskih deli pa Slovena — či sta postanola vsem vse, da vse pridobita za edinost krščanske cerkve ?
I tak, častiti bratje, je ne moglo priti inači, kak da nam je jako drago to ka nameravlete najmre postaviti teva dva lampaša Vzhoda to leto kem najviše na svetilnik, ka svetita vašemi lfldstvi zdaj poveličaniva v nebesaj kak negda, gda sta ešče živela na zemli i ga zoveta i vzpodbujata z čfldovitimi peldami svojih ja-kostih k krščanskomi živlenji. Od blaženih bratov naj se vči duhovščina, včijo naj se redovniki i Bogi posvečene device živeti kak najbole nedužno i čisto i naj popunoma aldujejo svoje živ-lenje v zveličanje dflš. Krščanske družine pa se naj včijo, držati se zakonov gledoč na neločlivost zakona, pravoga navuka i vzgoje dece.
Vsi verniki pa naj so šterogakoli stanu, naj se vsi včijo služiti istini, pravici i lubezni, či ščejo, ka se bode nastano mir Kri-stušov med narodi i med pripadniki istoga naroda i da bode njflva domovina gledala vsikdar lepše čase."
„Dobro znamo",— da se poslflžimo reči Leona XIII. „kelko i kakše težave pridejo na pot, posebno ar je vnogo takših, šteri ♦Tudi prinas je bila slovenska sv. meša, kak je to med našim ljudstvom ešče dnesden razširjeno
nameravlejo obdržati i razširjavati zmoto tistih, šteri so zapOstili vero prijeto, od sv. Cirila i Metoda. Trbe pa bližnjemi na hasek srčno služiti i edinost krščanske vere moremo braniti, zato se pa ne smemo ogibati nikšega trOda." Ešče več, potrebno je celo, kak je isti papa malo prle spomno, ,,ka tiste, šteri so ne v ka-toličanskoj edinosti, pa li ešče majo v česti teva dva svetiva moža i jiva poštGjejo, pregučimo, ka si zaželejo edinosti i zdrflžitve s tov apostolsko v stolicov; premišlavlejo naj, kak je to nespametno, ka so ločeni od občestva z njov, štero sta kak mater i vučitelico poštflvala oviva dva, šteriva sami pripoznajo za svojiva oznanu-valca sv. vere."
No, pa na tom mesti nam je ne telko do toga, ka bi vzbO-jali spomine, kak da po zaslOženji pohvalimo to, ka se je začnolo pri vas delati v toj tak plemenitoj i važnoj zadevi. Tu mislimo na spise i vnoge časopise, štere so pri vas vo dali vučeni i izobraženi možje vaše narodnosti, i na pobožne ustanove, štere, častiti bratje, jako vrlo zove v živlenje pod Našim i vašim vodstvom i varstvom društvo ^Apoštolstvo sv. Cirila i Metoda," štera pravila je po vašem trudi apoštolska stolica ne dugo tomi pregled-nola i potrdila; mislimo posebno na kongrese na Velehradi, gde je Metod mro, šteri se prirejajo tu i tam i štere smo večkrat pohvalili. Potem na ,,Zavod sv. Cirila i Metoda", šteri se je tam spovao, ka bi se mladenci prav zgajali i bi kda med slovanskimi narodi dostojno opravlali apoštolsko službo. Tomi zavodi je naš prednik Benedikt XV. blaženoga spomina dovolo ime i pravice papovoga zavoda.
K zaklučki se vflpamo, ka do po takših jubilejnih slavnostih, štere začnete obslužavati i štere bodo, kak se kaže i kak želemo, pobožno obslflžavali tOdi katoličanci drOgih narodnosti, vaši rojaki goreče nasledflvali pobožne občOtke svojih pOšpekov do sveti bratov i od njih sprosijo krščanskomi Vzhodi, šteroga tere telko nevol, kem največ bože pomoči. O, ka bi se vsi Slovani z ve-seljom spominali i radi spunjavali to, ka je Ciril v zadnjem časi pred smrtjov Boga proso: ,,Gospodni Bog, ki si stvoro vse angelske trume i breztelovne moči, nebo razgrno i zemlo vtrdo. . . povnoži svojo trumo z novimi vnožinami, zdrflži vse v edinosti osvedočenja, zedini zbrano lfldstvo v svojoj istinskoj veri i pravom verospovedanji i jim vlej v srce reč, štero čujejo od Tebe... ka se popaščijo za dobra dela i delajo to, ka je Tebi lQbo !"
Da pa predobrotivni Bog to molitev popunoma posluhne i spuni na hasek vašemi narodi, to naj napravi apostolski blagoslov, šteroga v poroštvo nebeških darov i v znamenje svoje očin-
ske lflbezni vam, častiti bratje, vsem dOhovnikom i Ifldstvi vsak-šega izmed vas iz srca radi v Gospodi podelimo.
Vo dano v Rimi pri sv. Petri, 13. dneva meseca februara 1927. leta,, v šestom leti naše vlade.
__Pij XI. papa.
Liibezen Sv. Frančiška do Matere bože.
Lflbezen do Boga je samo edna, ali ta se deli na več talov vekšo i menšo. Najvekšo mero lflbezni do Boga zovemo Serafin-sko lubezen. Serafini so najvišiši i najsvetejši Angelje. Oni so od vseh korov Angelskih najbliže pri Bogi i med vsemi Angeli gorijo z najvekšim ognjom lubezni do Boga.
Sv. Frančišek Asiski je nej bio Angeo. Bio je človek kak vsi drflgi ludie. I kak človek se je mogeo boriti i odbijati svoje nag-nenje na greh. Telo, svet i satan zvali so ga na hudo, kak zo-vejo tudi nas. Ali on je s pomočjov božov i svojov močnov bor-bov natelko napredflvao v lflbezni do Boga, Jezuša Kjistuša, da njegovo Iflbezen zovemo za serafinsko lubezen. Frančišek je se-rafin lubezni i njegov Red — serafinski Red. Ali sv. Frančišek je nej samo goro z serafinskov lflbeznostjov do Boga Oče, Boga Sina i Boga Sv. Dflha, likiv ravno s takšov lflbeznostjov je Iflbo tfldi BI. Devico Marijo. Što Iflbi Očo, kak bi mogeo biti, da ne bi lflbo najlepšo hčer njegovo ? Što lflbi Sina, ali ne lflbi tfldi Mater njegovo? 1 Iflbezen sv. Duha ne vodi li našo Iflbezen do njegove presvete zaročnice? Prvi živlenjepisec sv. Frančiška, Tomaž Čelanski, pravi, da je Svetec (Frančišek) velko Iflbezen gojio do Matere vse dobrote. Drflgi živlenjepisec sv. Frančiška, sv. Bonaventura, nam piše, da je Frančišek z gorečov lflbeznostjov Iflbo Gospodarico sveta; da je proti Gospodarici goro z neiskaljenov lflbeznostjov i to s tem bole, ar je ravno po njoj postao Bog naš brat i ar je po njoj prišla k nam smiienost boža.
Na dele nam pripovedavle sv. Bonaventura, da je Frančišek vse svoje vupanje postavo v Marijo i njo odebrao sebi i svojemi Redi za pomočnico. Za časa sv. Frančiška je stala pod Asisom na poli zapflščena, siromaška cerkvica po imeni Gospa Angelska. To cerkvico je Frančišek z svojimi žfllami i z svojim stroškami popravo, na telko je goro za Marijino slavo. Ali Gospa njemi je to prvo žrtev preobilno naplačala. Ravno v tistoj maloj cerkvici je malo kesnej po Marijinom zagovori se od-ločo za svoj red. 1 kda ga je osnovno, je včasi pristopilo dvanaj-
set bratov, nadehnjeni po milosti Božoj i jih vseh dvanajset pela k Gospej Angelskoj, da — kak piše sv. Bonaventura — kde se je po Marijinih zaslugaj začno troji red, tO naj bo ž njenov pomočjov njegovo prvo razširjenje. Kak je ravno ona poprijela i rodila Reč
—	Sina Božega — puno milosti i istine, ravno tak je sv. Frančišek z gorečov prošnjov zproso od Matere Bože, da se po zaslugaj njenoga Sina smilenost začne i rodi po svojem redi novi duh evangelske istine. To cerkvico je za Marije volo poštiivao nad vsa mesta celoga sveta, — nadaljuje sv. Bonaventura — a na smrtnoj posteli jo je priporačao bratji kak mesto Mariji najdragše.
Frančišek je jako dosta premišlavao od Marije, posebno pa njeno siromaštvo. Debele skuze so niemi kapale po lici, kda se je zmislo na velko siromaštvo Marijino. Ednok je sv. Oča obedivao z svojov bratjov i je nešterni brat naprej prineso Marijino siromaštvo, kda je na sveto noč povila Jezuša. To Marijino siromaštvo ga je tak v srci genolo, ka je bridko zajokao i od prevelike žalosti je gor skočo od stola, si seo na golo zemlo i tak jo svoj založ krOha.
Frančišek je rad pripovedavao od Marije. Zvao jo je za kralico sveta, za Mater vse dobrote, za hižo božo. Vkup zbranoj bratji piše: Najboše je či Devico Marijo tak častimo, ar je ona nosila v svojem prečistom teli Sina Božega. Ali najraj je pripo-vidavao od Marijinoga siromaštva. .Siromaštvo je zvao za „Kra-levsko krepost" ar je ono prelepo sijalo v Kralici to je v Mariji. V vsakšem siromaki je Frančišek vido gledalo siromaške Marije. Svetec je jako rad proso od hiže do hiže, kak je vsigdar pravo
—	od prošnje je živela preblažena Devica Marija.
Sv. Frančišek je nad vse druge molitve najraj molo k Mariji, najraj se njoj je etak molo: O zagovornica siromakov, daj nam, da mo mogli zvršavati službo tvojega zagovorništva do siromakov vse do dneva, šteroga nam je določo naš oča nebeški. K. molitvam cerkvenoga Oficija je Frančišek vsigdar molo ešče Marijin Oficij.
Brat Bernardo je večkrat vido našega sv. Očo, kak je po cele noči samo molo, malo spao, z molitvov slavo Boga i pre-čisto njegovo Mater Marijo. Tomaž Čelanski v njegovom življenjepisi pravi, da je Frančišek pripovedavao, molo, hvaio z tak gorečim čutenjom svetniške pobožnosti preblaženo Devico, da se to z jezikom nemore povedati, niti s perom opisati. Ka se zdaj moremo navčiti iz te serafinske lubezni i globokoga poštOvanja sv. Frančiška do Marije ?
~ 7 —
Oprvim. Vse milosti, vse bože dare, štere je oča nebeški sipavao na poniznoga sv. Frančiška, je po Mariji zadobo i prek njenih rok sprijeo. Jezuš Kristuš je davao milosti sv. Frančiški ali Marija njemi je ponudila s svojov rokov. Dobro je znao sv. Oča, da skoz Marijinih rok ido vse dobrote nebeške, zato je pa on sebe i svoj troji red njoj zročo, naj njim ona bo zagovornica pred prestolom Božim. ObdrOgim. NasledGjmo sv. Frančiška v poštOvanji Marije. Nasledflvali mo ga pa, či mo radi pohajali Marijine cerkvi, molili pred njenimi kepami, nosili njene škapu-lere i blagoslovlena cecva, molili rožne vence, či se spovemo i prečistimo na njene svetke, vpišemo se v Marijina društva, naročimo i čtemo njene liste, postimo se šteri den, posebno v soboto na čast Marijino. Najvekšo čast njoj pa skažemo,čimo se čuvali vsakoga greha i dobrovolno prenašali vse križe i nevole svojega siromaštva.
Sv. Frančišek podpiraj nas v liibezni do Marije.
Iz „Gospa Sinjska."
Društva i zveličanje.
i.
Prvo pitanje, štero pod to poglavje postavimo je, če so društva potrebna za zveličanje? Niedno ne. To je odgovor vere. Niedno društvo, niedna bratovčina, niedna organizacija niedna družba ne je potrebna za zveličanje. Potrebno je za zveličanje samo edno članstvo i to je da sem goreča kotriga katoličanske Matere Cerkve, ki verjem, ka je Jezuš včio i včinim, ka on za-povedava. To je samo potrebno. To je verski navuk. 1 da je to verski navuk, zato niti papa, niti ptišpecje, niti nieden duhovnik nemajo prava, da štero drOštvo ali bratovčino zapovejo, kak za zveličanje potrebno delo.
Če je pa niedno drOštvo ne potrebno za zveličanje, te se dvoja reč ne sme pripetiti: 1. nišče, ki je v kakšoj družbi ne sme sebe za toga volo za več meti, od tistoga, ki ne je v njoj; i ob 2. nišče ne sme soditi, ka je tisti dOhovnik, ki malo drOštev ma, ali jih nema, če ovak spunjavlje svoje dužnosti, ka je za toga volo pred Bogom menje vreden, kak tisti, ki ma vse puno drOštev.
Dnesden je vnogo pretiravanja v vsakoj reči, pri društvah tudi. Neka norost se opaža v tom dugovanji. Če kde ne Marijine družbe, ti pretiravalci že za pogane majo vse farnike tiste fare z dOhovniki vred. To je velika falinga. Bratovčina živoga
rožnoga venca, večnoga, zlatih rož karmelskoga i drflgi Marijinih škapulirov je tfldi Marijina družba. Glavno je vodstvo, da za želeni sad prinese ne pa ime i parada. Ne pišemo mi proti Marijinim družbam, nego proti krivičnomi pretiravanji i sojenji. Drfi-goč več od toga.
Materin ograček.
Rože, štere smo sami posadili, je pleli i polevali, narn s svojim cvetjom i dišavov napunjavlejo srce z radostjov. Telko, pa ešče dosta več radosti čflti mati, gda vidi sad dobre vzgoje pri svojem deteti.
Ne tajimo. Prav vzgajati je ne Iejko delo. Dete je ne mašin, da bi je lejko vsikdar v edno formo zavrteli kak bi nam bilo po voli. Tfldi se vzgoja več dece ne sme rezati po ednoj mujštri, devati na edno kopito. Vsako dete ma telo i dušo zato je vsako dete za sebe eden mali svet. Kelko dece telko svetov. Mati more vse te svetove vsakšega posebi dobro spoznati i vsakšega tak voditi kak je za njega prav na dušo i telo gledoč.
Motijo se tisti, ki majo vzgojo za nikaj takšega, ka pride samo od sebe tam gde so deca. Mislijo, ka je z grajanjom, ka-ranjom, kaštigov ali pohvalov že vse opravleno. Tfldi si tolažijo dflšnovest rekši: Kunola sam, psflvala pa bila dete, zakaj me pa ne boga, zakaj me na greh napelavle. E, znaš, ka bi te napela-valo na greh! To je ne istina. Istina pa je, ka ti ščeš stirati hfl-doga z Belzebubom. To se pravi: Ščeš dete na pravo pot spraviti pa to delaš tak kak ne bi smela včasi celo z grehom. To tak nede šlo.
Kopaj, sadi, okapli, gnoji, plej, polevaj kak ščeš na svojem ogračeki, či ti Bog ne bi dao sunca pa dežča, tvoje delo je za-badav. To se zgodi z zemlov, z ogradom. Je dete ne več kak zemla? Dete s svojov nemrtelnov i čistov dflšov je več vredno pred Bogom kak ves svet s svojim bogastvom. To vsikdar, tfldi či je lagoje. Je vsikdar stvorenje bože, na štero je Bog mislo od vekomaj i šteromi je v določenom časi posebi navdehno dflšo. To velko bogastvo je potem tebi izročo. Ne zato ka bi je zavrgla, v nemar pustila ali dala v roke takšim, šteri ne vejo vzgajati ali celo dete spačijo. Kelko lepih ogračekov, to je, dece, štera so bila kak lilije, da se je sam Jezuš z veseljom sprehajao med njimi, je na zadnje bilo vničenih, pa to po materinoj krivdi. Ne je zadosta skrbela za dete. Za telo znabiti že, liki za lepoto srca ne.
Vnoge matere posebno pri deklica] gledajo samo na to kak bi je gizdavo oblačile pa kondrale. Takse matere majo ograček, šteri ma lepi plot okoli, nego v njem pa nega nikaj lepoga. Trava, koprive, trnje, to sili gori i dQši lepoto, pa mati nema časa ali pa se njoj mili, ka bi plela. Te gizdavi plot, ta mamliva zvOne-šnjost, vabi bliže mimoidoče, šterim se dopadne. Privabi pa tOdi ropare, tovaje, da notri vderejo i vse odnesejo.
Mati, pazi. Tvoj ograček je v nevarnosti.
Viizemske misli.
Zlata vrata zveličanja so dugo bila zaprta pred človečanstvom. Jezuš je nam je odpro na prvi Vflzem... 1 štera da bi nam mogeo odprti, je trpo i vmro za nas. Nebi bilo zato pravično, či bi prišeo vsaki brez zaslGženja skoz teh zlatih vrat, na šterih se
blišči nedužno prelejana krv božega Agnjeca.
*
Što zna Jezuša sprevajati po bridkoj poti Golgote, on pre-razmi Jezušovo trplenje, i za nezaslOženi, neprecenjeni dar bo
držao zvišeno zalogo našega vstajenja...
*
Takše srce, štero ne najde veselja v svetoj zgodovini Vflzma, je spodobno takšemi drevi, štero či glih požene bateke, razcvesti pa li nemre...
*
Či bi opitao na Vuzemsko jutro ftice, zakaj spevlejo tak glasno, iz srca, ali bi opitao cveteče rože, zakaj razdajajo te den posebno dišavo, bi ti odgovorile, či bi znale gučati: „Pa ne-veš dragi ? Jezušovo vstajenje je postalo zaloga človečega vstajenja !"
„Gori je vstano Kj"istuš na te den!" spevlejo vnogi. Jaz pa tužno mislim, ka v vnogih človečih srcaj izda stoji kmičen i žaloben grob do krvi zmantranoga i na križ razpetega l^ristuša.
Bogoslav.
JEZUSOVA ZMAGA.
Premagan šatan je i smrt.	Vse židovske domišlije
Raj je za nas znova odprt;	I uspehi hudobije,
Gor je počo kamen groba	Kak i vsi peklenski plani
Vživo se je Jezuš znova.	So na Vuzem se razkadil.
Zmagao je Zveličar boži	Kak je lepi i odičen
Po tridnevnom svojem boji;	Zdaj po svetoj zmagi zvišen.
Prenovo svet je s tem lepo	Blagoslavlja ovce svoje
1 odpro sveto nam nebo.	Da do vstale tudi one.
O Zveličar zmagoslaven, Bojdi srčno mi pozdravlen! Vsaki jezik naj Ti spevle Hvalno pesem aleluje!
Bogoslav.
Častitljivo Kristusovo vstanenje.*
Po prestanih bridkostih pridemo nazadnje k veselji ino po posti k Vuzmi.ŽalOvali smo s trpečim, veselimo se z veselim Jezusom, kak nas spomina sv. Pavel rekoč: „Veselte se z veselimi, jočtesez jo-kajočimi." To je znamenje prave lflbezni, če žaluje človek nad nesrečov svojega bližnjega ino če se veseli njegovoj sreči. Ce lu-biš Kristuša, veseli se njegove slave ino njegovoga vstanenja ravnoč tak, kak si sočOtno žaluvao pri njegovom trplenji.
Premišlavaj, kak je častitoga Kristuša dOša svete očake rešila pred peklom ino pelala k svetomi grobi.
Kda je bio Kristus, to je njegova dflša, do sv. VOzma pri starih očakaj pred peklom ostala i je meo napočiti sveti Vflzem, njim je pravo: Zdaj lflbi moji zvoljeni prijatelje, prišla je včra, da te popolnoma rešeni te voze. Hodite zdaj iz temine, prite z menov na zemlo, da bote svedoki čiidam, štere bom delao. Sto more popisati veselje svetih očakov? Na čelom sveti nega veselja, da bi se dalo primerjati s tem veseljom, da je cela zemeljska radost le senca proti njemi.
Premišlavaj si, kak bi se siromak voznik veselio, šteri je že štirideset let zaprejti, če bi se njemi naznanilo, da de zdaj vo puščeni ino postane kralj. Ali ka je to veselje proti veselji svetih očakov, ki neso samo bili štirideset let v vozi, nego ništerni štirijezero let, ino so nezrečeno hrepeneli po odrešenji. To njihovo hrepenenje je bilo vsaki den vekše, kak mali potok, pomali naraste, da je jezero. Ne so samo bili rešeni iz kmične temnice, temveč so bili postavleni za kneze ino krale nebes; iz žalosti vu veselje, iz siromaštva v neskončno bogastvo.
V toj svetoj vnožini se je čfllo ino vidlo veselo popevanje. Pope-vali so vsi 113. psalm: Alleluia, pri izhodi lzraelovim vo z Egipta,
*) Iz knjige: Erhard-Kociančič: »Kristusovo življenje in smrt." F. Celeč.
Jakobove hiže izmed tfljega ljfldstva, je bila Judeja njega svetišča, Izrael njega gospostvo. Bregovje so poskakali kak ovni ino gomile kak ovčice pred Gospodnovim licom, pred licom Jakobovoga Boga. Hiža Izraelova vQpa v Gospoda; on je njiiv pomočnik ino varivač. Mrtvi te ne bodo hvalili, o Gospod ino vsi oni ne ki ido v pe-keo, mi pa ki živimo, hvalimo Gospoda od zdaj do vekomaj Alleluja."
Tu so bili vsi angelski dubovje svedoki, ki so K/istuša od zemle do nebes kak zid obdajali, kak je on sam sv. Matildi raz-odeo. Vsi so s svetimi očaki vred veselo prepevali rekoč: ,»Veselimo se i poskačimo, ar se je približao den veselja, Alleluja. Zveli-Čanje je tu ino moč kralestva našega Boga i njegovoga Sina, Kristuša, Alleluja: Vreden je Agnjec, ki je bio zaklan, prejeti moč, modrost, čast ino hvalo. Alleluja..."
Oh kak veselo ino odičeno odkflplenje: Vnogo jezero angelov je popevalo veselo vflzemsko pesem, i vnogo jezero svetih očakov, ki so šli za njimi, so tudi z veselim glasom prepevali. Na sredi med svetim sprevodništvom je šo Kristuš, kak zmagovalen vitez z velkim veličanstvom, z velkov slavov i pelao je sebov plen, ki ga je sovražniki strgao iz rok, najmre dQše svetih očakov, tistih, ki so bili v vicaj i tistih ki so bili pred peklom.
Premišlavaj, kak je Kristuš od mrtvih stano. Kda je njegova častitljiva duša s vojim svetim sprevodništvom okoli treh po polnoči prišla na goro Kalvarijo, je bio ves tisti kraj razsvetljen, kak popeva cerkev: „Noč bo svetla kak den." Od svetlobe so stražari prestrašeni spokapali na zemlo. Tfl je K"stuš zapovedao svetim angelom, da naj vse njegovo prelijano krv, z vsemi iztrganim vlasmi, odtrganimi deli njegovoga svetoga tela poberejo i prinesejo. Angeli so šli na Olsko goro, na jeruzalemske ceste ino vulice, v Anovo, Kajfovo, Pilatovo i Herodovo hišo, so z najvek-šim poštflvanjom presveto krv pobrali i prinesli na goro Kalvarijo. Cela truma svetnikov je spadnola na kolena, ponižno počastila sveto krv. Tfl je častitliva duša Krtstušova odrešenim dflšam pokazala sveti grob, je prt z dišavami vred od svojega mrtvoga tela potegnola, njim je kazala strašno ranjeno, razmesarjeno, izpremenjeno telo rekoč: Glejte, lflbi moji prijatelje, kak nesmileno je moje lflstvo z menov ravnalo, kak grozno so me ranili i razmesarili. To vse sam trpo za Vaše grehe i za grehe vsega sveta, tak drago sem Vas mogao odrešiti i odkfipiti. Sv. očaki so spadnoli na kolena, sveto telo z najvekšov pobožnostjov počastili i Kfistuši se iz srca zahvalili, da je telko za nje trpo. Oni so se preveč čfldili nad tov žalostnov podobov, iz srca se njim je trpeči Odrešenik smilo. Šli so tiidi i eden za driigom pri-
stopili i z velkim poštOvanjom kušnoli sveto telo, iz šteroga je shajala nekša nadnaravna moč, ki je vse napunjvala z nebeskov sladkostjov.
Potem je v ednom hipi Jezuš vse žile s svetov krvjov na-puno, začelo vse rane svetoga tela i njim je dao lepo podobo da je bilo spodobno cvetočoj roži i njim je pravo: Blagoslovleno moje telo, ti si se junaško vojskovalo, vse trplenje, ves trOd i vse težave si stanovitno prenašalo: zdaj dobiš obilno plačilo. Zdaj stani, slava moja, zbudi se z svojega spanja, začni znova živeti! V ednom hipi se je presveta Jezušova dflša znova s telom zdrO-žila, tak da se je mrtvo telo zbudilo kak iz trdoga spanja, znova živo ino z božov dikov bilo obdano, tak je ves lepi ino častljiv stano iz groba.
TO pomisli, kak neizrečeno veselje je presveta Jezušova duša čutila, kda je bila znova s svojim telom zdrflžena. Vnogo je trpela, kda se je od tela ločila: pa kelko vekše veselje je njeno zdaj. Što more povedati radost Jezušovoga srca, kda se je telo znova zdrflžilo z dušov? Veseli se zdaj, blagoslovleno telo, njemi je znan-kar dflša pravila: „Ka zima je že minola." Nigdar se več neva ločila, vse veselje va vkOp vživala. Od mrtvi vstali Zveličiteo, je mogeo zdaj popravici povedati proroške reči: .Moje žalflvanje se mi je spremenilo v veselje: moje spokorno oblačilo (moje telo) si pretrgao (v mojem trplenji z tolikimi ranami) i obdao si me zdaj z veseljom", da ti speva moja slava i da se (nikdar več) ne žalim (i nikaj več ne trpim). Gospod, moj Bog na veke te bom dičo." Amen.	_
Posvečiijmo svetke.
Leta 1789. se je na Francoskom začnola štrašna revolucija. Katoličansko Cerkev, dflhovnike i svetke so mislili za v#igdar odpraviti. Zato so oskrunili i razdrli cerkve; dflhovnike i vse verne kristjane so spravili na vislice; namesto nedele, sedmoga dneva za počitek so začnoli svetiti vsaki deseti den. Kak je Marijin list poročo od toga pred dvajstimi letmi, se tem brezvercom ne posrečilo odpraviti Gospodovoga, namre sedmoga dneva. Za malo let je to trpelo, pa so vsi pravili: „Tak nemremo naprej."
Iz Prancoskoga se je pa raznesla ta grda navada, da Ijfldje tak malo spoštfljejo i svetijo nedele i svetke. Pa za toga volo je tudi zdaj toliko nesreč, toliko božjih kaštig po sveti.
Na Francoskom sta bila dva pasterčka, brat i sestrica. 19. septembra leta 1846. sta pasla krave v gorah della Sallette. Za-
- -iS -
pazita ne daleč lepo gospo, ki je sedela na pečini i si je z rokama obraz zakrivala, kak da bi se jokala. Jako iepo je bila oblečena i okoli nje je bilo vse svetlo. Prestrašena sta gledala. Med tem je stanola Gospa i k sebi zvala oba. Počasi sta se njoj bližala i sta zapazila, da se njene noge ne dotikajo trave.
,,Mati božja je," sta si šepetala.
,.Jes sam mati Jezušova" njima je pravila lepa gospa, kda sta se njoj približala. ,,Naročam vama, da povejta vsem to: Jes nemrem več nazaj držati roke mojega Sina, šteri vas šče strašno kaštigati. Mate šest dni za delo i sedmoga je Bog odločo za sebe. Vi njemi ga pa neščete dati. To je prvi i najvekši zrok, da vas bo moj Sin kaštigao. Bodo takše nesreče, kakših ešče ne bilo. DrOgi vzrok pa je, da ne vete vfist odpreti, da ne bi preklinjali i mrsko gučali. Vi ste krivi, da je moj Sin tak rasrdjeni."
Kda je Marija tak govorila, mela je skuze v očaj. Žalostna je bila, ar je vidla, kelko nevol i nesreč bo prišlo na svet za volo skrunitve svetkov i preklinjanja.
Pri nas zato držimo svetke; k meši hodimo, tOdi predgo poslOšamo, stare matere pa ešče k večernicam idejo. Ja, to je istina. Liki kak se pa mi tam oponašamo? ldemo že, idemo, samo da dostakrat smo ne pri predigi, raj vinej ostanemo, pa si malo kaj pogučavlemo. V cerkvi pa samo okoli gledamo i iščemo, što bi se nam dopadno i komi bi se mi dopadnoli. Naša dOšna vest nam sama pravi da smo ne pri sv. meši, da smo drflge spačili — da smo oskrunili nedelo i Boga razžalili.
Kaj pa v nedelo odvečera? Jes malo poglednem v oštarijo ali pa k goricam. Že zato ednok pridem domo. Pijan ravno ne sam, če ravno sem malo blaten i to se vidi dobro, ar doma ešče morem preklinjati, kregati se, ves mir pregnati i se ešče zbiti, če mi što pove, ka sem pijan. S tem pa ravno, mislim, neoskrunim Gospodovoga dneva, či ravno sem velki greh včino, ka sem bio pijan, ka sem preklinjao, deco na greh navčo, domači mir zapravo, ženo pa deco k sosedovim stirao. Znam pa dobro, da v nedelo ne smemo grehov delati, meni se je pa posrečilo, da sem jih vse puno včino. — To se pravi, jako si os-kruno nedelo i to ti pravi dflšna vest.
Antijoh poganski kral je Izraelce napadno ravno sobotni den, ar je znao, da se ne bodo branili v svetek. 1 resan jih je strašno premago. — Satan hodi celi teden okoli naše mladine, pa zavolo dela nemajo časa ga poslOšati, samo po večerih ma dosta dela, niti zapisati vsega nemre, ka včinijo. V nedelo pa ma zadosta dela. — Nedela je za dečke šatanov den, ne pa Gospodov!
,.Na, hodi, idemo v oštarijo. Tudi njo povabi, jas sem že ovo." Sam satan je navdihno takse misli i delo. — Lepo spev-lejo. Kaj pa je to? Vino je že malo veselja napravilo, za šinjeke se držijo: Oj z Bogom fara . . . Tudi muzika se že čuje i pete pa podplati se trgajo. — Jaj, tam pa krvavi idejo domo, eli je pa nesejo. Te do pa plačflvali i sedeli. No, vej je zato to vse dobro. So nedelo svetili!
PoslOšajte, ka pravi dušna vest tistoga dečka. „Smrten grdi sem včino, ka sem šo v oštarijo, ka sem njo zvabo. Smrten greh sem včino s tistimi mislimi! Smrten greh na plesi. Smrten greh, ka sam zapojo tisto osebo s tistim grdim namenom. Smrten greh, ka sem se z nožom bio. Smrten greh za svojo, za . .. cela vrsta greha. — Ja, šatan je lepo ponOco nedelo, da je našo dobro mladino vso v svoje pasti spravo i za pekeo zapiso.
Zakaj so povodnji? Zakaj tak mokra leta? Zakaj kflga? Zakaj španska? Zakaj takši strašne dače? — Marija se joče nad nami i pravi: ,,Moj Sin vas mora vdariti, ar ne držite >eč svet-kov. Vi ste gratali več kak poganje, če ravno se kažete za kristjane."
Dragi rojaki, dobri prekmurci—posvečGjmo pobožno, brez greha nedele i svetke. Ne preklinjajmo i z nova bo nad nami božji blagoslov, mir i sreča.
Hvaljen bodi Jezuš Kristuš.
V Bolnišnici v Boni pri Reni je bio betežnik, ki je meo raka na jeziki. Zdravnik je vido, de če šče človeka rešiti, njemi more jezik odrezati. Vse je bilo pripravljeno za operacijo. Zdravnik pravi betežniki: „Dober mož, zdaj povej, kaj misliš še povedati. Ka ti jezik odrežemo, nikdar več ne boš mogeo gučati."
Betežnik malo pomisli: Toliko božnoga in grdoga sem gu-čao do zdaj s svojim jezikom. Strah me je, ka bom morao odgovarjati pred večnim sodnikom. Zato pa naj bo konči moja zadnja reč dobra. I lepo se prigne pa pobožno izgovori: ,,Hvaljen bodi Jezuš Kristuš!" Odrezali so njemi jezik.
Poganski pisateo Plinij piše, da je v nekšem mesti kuga na-stanola. Strašno ljGdi je zbetežalo i vmrlo. Dugo so iskali vzrok te kflge. Najšli so v bližnjih gorah luknje v zemlo. Iz teh lukenj je prihajala smrdeča, strupena sapa. Ona je povzročala toliko nesreče i smrti.
Dragi mladenci i dečki! Kak rabimo mi svoj jezik? Jes i vi vsi mo mogli dati ednok strašen odgovor za vsako nespodobno
reč, za vsakše preklinjanje! Zakaj je okolik nas vse tak za nikaj, zakaj ste vi mali i tOdi nekši inačiši, kak so bili prle naši očevje, matere, dedeki? Strašna kflga je po čelom sveti i tfldi po naSoj miloj prekmurskoj domovini? Vse je puno lflkenj, iz šterih prihaja smrdliva reč nespodobnosti i preklinjanja. Vi to poslflšate i tak se prime vaše blage dflše kflga, tfldi vi tak gučite i tak postanete žrtev smrtnoga greha, smrti. — Grozen odgovor bodo da-vali starejši, ki navčijo preklinjati i gučati mlajše!
Prekmurska mladina, dečki dragi! Začnimo mi novo dobo. Bojfljmo se proti grdomi guči i preklinjanji! Če čfljemo koga preklinjati, opominajmo ga, če pa nemremo, pa iz srca zdehnimo: Hvaljen bodi Jezuš Kristus!
Ste pripravljeni, da mi nastopimo boj proti toj strašnoj kflgi?
— M. Sobota. Dobili smo lepo monštranco, štera je delo mariborskoga zlatara Karola Tratnjeka i košta 12 jezero dinarov. Kakše poštuvanje vživajo naš g. kanonik med farniki se vidi iz toga, da na edno njihovo reč so v cerkvi i tisti den daruvali farniki šest jezero dinarov na monštranco. Svedočijo pa ti dari tudi od gorečnosti sobočkih farnikov, posebno od gorečnosti do presvetoga olt. Svestva. G. kanonik so nam poskrbeli tudi kelih za prečiščavanje, krasno delo više imeniivanoga zlatara za deset jezero dinarov. K tem darom pa pride še en drugi lepši dar, križna pot iz žgane ilovice (terra cotta), štero so posvetili naš prekmurski rojak, O. Siksto Sbiil, kvardijan iz Čakovca. — Vnogo uspeha, lepo cerkveno popevanje želemo novomi našemi g. kantori, Kološa Jožefi i jih prosimo, naj si vkiipspravijo lepi pevski zbor, šteri de tu pa tam popevao, a najbole jih pa prosimo naj vodijo tak pesmi, ka de cela cerkev popevala, ka ta lepa naša stara navada ostane gor.
—	Tišina. Tri dnevne duhovne vaje je mela tu Marijina družba od 25. do 27. marca, štere so vodili Bakan Jožef, naš rojak, salezijanec iz Ver-žeja. Obisk je bio najlepši. Štajarski i Kranjski gospodje so pravili i pisali, ka pri njih nemogoče teliko mladine spraviti vkup za duhovne vaje, za sv. prečiščavanje kak pri nas. Celo so se tožili, ka niti orlovstvo ne je povekšalo kotrig Marijinih družb. Pač vnoga društva, vnoge igre i zabave so duše tam prek omlačile ka so ne tak združene z Jezušom, kak bi mogle biti. Ne gučimo proti driištvam, nego samo to povdarjamo, ka se ta moro tak ustanavljati i voditi, ka duše postanejo popolnejše. To je najmre namen i dužnost človečega življenja. Tišinska Marijina družba se tak vodi, ka najlepši sad čakamo od nje.
—	Nedela. Aprila 1. so dali prek cerkveno oblast novomi našemi g. plebanoši Čirič Antoni mil. g. č. kanonik i ešpereš Slepec Ivan. V svojem govori od cerkve so se spomenili tudi z našega pokojnoga plebanoša Kuhar Alojzija. Pri toj reči se je cerkev pali napunila z glasnim jočom. Apr. 3. so slovesno prevzeli faro novi g. plebanoš. Na farofi jih je po-zdravo v imeni oblasti g. glavar i njim pod vodstvom evangeličanskoga kantora evangeličanski pevski zbor spopevao edno pesem. Nato jih je en deo farnikov po odgovori na glavarov pozdrav z evangeličanskimi ognje-gasci sprevodo do cerkvi, pred šterov so meli predgo od dobroga pa-stira. Po predgi je bila sv. meša, po toj pa obed za par gostov na farofi. Želemo našemi novomi g. plebanoši vse dobro i jih prosimo, naj nas v diihi pokojnoga gospoda vodijo, mi jih ščemo bogati. Pri toj priliki bi meli pa ešče edno prošnjo do njih, to, naj križno pot sami opravlajo i ne prepustijo to pobožnost školniki. Pri nas je takša navada, da se po križ-noj poti, štera je v posti mesto večernic, da blagoslov z Najsvetejšim. Prosimo jih, naj nam to včinijo.
—	Hotiza — V. Polana. V listi „Slovenec" smo čteli, da so si Hoti-žanci kupili lepi novi oltar i zvon v V. Polani se je pa vršo sprejem moškov i žensek v M. družbo. Kotrige dečkovske Mar. družbe so si kupile tudi lepo zastavo, štera se je blagoslovila.
—	„Radič i duhovniki." Pod tem naslovom prinaša list »Slovenec" v v 76. št. od 5. aprila sledečo žalostno novico: Radič kak predsednik okro-žnoga odbora zagrebečke oblasti (okrožja) je etak napadao pali vero: „Diihovniki bi mogli krstiti brezplačno. Laž je, da ide človek v pekeo, če ne dobi popovskoga blagoslova (to je krsta. Vr.) Ešče vekša laž je, da če malo dete vmerje, da je vrag natekne na raženj." — Ka je včino tii pa Radič ? On se je postavo za papo i piišpeka, on šče ravnati v cerkvi. „Dii-hovniki ne trbe plačati, duhovniki trbe zemljo vkraj vzeti," tak guči Radič. Zakaj ? Naj ljudstvo ne bi melo duhovnikov. Če pa nema duhovnikov, zgubi vero. Iz sovraštva do cerkve je lani tudi zbrisao, gda je bio minister plače katehetom, ka bi deca tem menje čiila od Jezuša. — V gornjih rečah se Radič naravnost norca dela z Kristušovih rečih, ka je krst potreben za zveličanje. Radič pravi, ka Jezuš nema prav. — Grdo laž pove Radič od cerkve s tem, ka trdi, ka dete, če brez krsta merje, pride v pekeo. Toga cerkev nikdar ne je včila. Cerkev to vči, ka Kristuš, najmre ka brez krsta nišče ne pride v nebo, malo dete tudi ne. Molimo za toga nesrečnoga zablodjenca i tiste zaslepljence, ki njemi ešče verjejo.
No, pa se nej trbe bojati, ka bi ti bio svetnik. Samo, da bi mogeo biti! Znabiti ne želeš biti? O, jez bi pa rad bio! Znaš pa nejde tak lehko. Vsakomi je ne dano. Ci ftiči ne zrastejo peroti, nemre letati, či se kakšte gor poganja. Oreo leče visiko, zato, ka ma velke peroti. Svetniki so nekši duhovni orli, ki se lehko zdigavlejo v duhovne višine. Kokoš se tiidi zdigne, pa včasi doli sede, ar jo peroti nemrejo nesti. Znaš takše ponižne kokoši v duhovnom dugovanji smo mi, šterim so nam nej zrasle peroti. Tiidi vsaki človek se more tak visiko duhovno zdignoti, kak njemi moči dopuščajo.
Tepa svetnika miiva nova, ne jes ne ti. Samo, da bi mogla lepo, krščansko živeti! Blažen ti dečko, či samo to dosegneš! Tiidi to ti bo v velko čast!
Ja> blažen človek, šteri je lepo mladost resan lepo preživo ! Zapomni si dobro, ka ti zdaj povem : Nega vekše sreče nego lepo preživlena mladost . .. Sče edna vekša sreča je! To je srečen konec živlenja, — srečna smrt. A, što sme pričaktivati te najvekše sreče, či ne tisti, ki je celo svoje živlenje, tiidi mladostna leta lepo preživo. Ve kakše je življenje, takša smrt. Zato smemo ešče ednok praviti: Nega vekše sreče, kak lepo preživlena mladost. Posebno pa šče smemo praviti : Nikaj je ne lepšega, kak mladi pa nedužen dečko. Či so dekle dobre, je lepo," či so pa dečki je pa malo lepše. Ve dekle znam nodo zamerile, či tak pravimo. Nikaj nega lepšega, ti pravim ešče ednok. Jaz sam vido že dosta lepoga na sveti : visike gore, velke države i šorko morje; vido sam lepo naravo, štero je napravila boža roka ; vido prelepe reči, štere je napravila človeča roka: krasne palače i najlepše i najvekše cerkve sveta. Vido sam Rim, Kolin, Lurd i Jeružalem. Pa ti pravim: Za moje oko nega lepšega pogleda, kak je dober i pobožen dečko. Lepi je vednaki i dugi jelič v gori, lepe so visike gore, lepo je sivo morje, lepe so zvezde na nebi, šče lepši pa je dober dečko. O, da bi ti to spoznao i znao. Ednok spoznaš — bole spoznaj zdaj, kda je ešče čas za to !
Ne odlašaj toga spoznanja i te modrosti na stara leta, za štera ne veš, či je boš preživo. I, či jih doživeš, če boš šče komaj te spoznao, kak bi mogeo v mladosti živeti, te de že prekesno. Te boš zdihavao, kak zdihavlejo drugi, od šterih sam ti že/pravo. O, da bi mogeo začnoti šče ednok živeti, zdaj bi inači živo! Eli mladi človek nema pameti! . . . Vidiš, prijateo moj, jaz bi tebe rad obvarvao toga prekesnoga spoznanja, obža-liivanja i zdihavanja, štero več nikaj ne pomaga. Zdaj, zdaj, dokeč si mladi mej pamet! To mladost štero maš pred sebov, to prav ponucaj!...
Te je sram?
Sram te je hoditi za Jezušom ?... Dečko, ti nemaš nikše vere!
Ka vere nemam! Što to pravi?!
Jaz! Pravi mi ti, ka nemaš nikše vere, či se Jezuša sramiiješ. Ne verješ? Li veri mi, ka ti ne delam krivice! Poslušaj me! Kakših ludi se pa sramuješ? Sramuješ se kakšega potepenca, cigana. S takšimi i zatak-šimi te je sram i te more sram biti, ka za njim hodiš. Navadnoga pošte-noga človeka te je pa ne sram, ešče menje bi te bilo sram prijateo biti s kakšim velikim gospodom, najmenje z kralom i papom. Ka pravim : sram. V čast pa v kakšo čast bi si šteo, či bi te krao pozvao k sebi za vodnika. Kak ponosno bi ti hodo, kak bi gledao okoli sebe rekši, ali me vi-
ditc, ali me vidite! Zdaj pa pogledni! Krala te je nej sram, visokoga gospoda tudi ne, niednoga poštenoga človeka tudi ne, sram te je cigana, razbojnika, pretepeča — Jezuša! Eli vidiš, ali čutiš, eli razmiš, kakšo sramoto delaš Jezuši či te ga je sram. Sram nas je samo nepoštenih, nikaj vrednih liidi. Krala vseh kralov — bogme — te ne trbe biti sram!
Či te je jezuša sram, njemi delaš takŠa sramoto kak sv. Peter, gda ga je zatajo i gučao, „s tem človekom nemam nikaj opraviti s tem hiido-delnikom šteroga tli sodite!" Delaš njemi sramoto kak židovje, šteri so ga zasramiivali i njemi v obraz pliivali.
Eli zdaj razmiš, zakoj sem pravo ka nemaš vere či se Jezuša sramuješ ? Zaistina, što verje i zna što i kaj je Jezuš, te se ga nemreš sra-miivati. Krao vseh kralov, sin Boži, žar večne svetlosti, krao veličanstva, sunce pravice, sin Marije device — takšim gospodom prijateo biti, njegov sprevodnik biti,^ za njim hoditi, dečko moj, to je najvekša čast, štero si moreš misliti. Što nema vere, tisti toga itak ne razmi; što ma resan vero, pa more razmiti. Hoj dečko moj, či maš vero, s kakšim ponosom boš stopau za Jezušom, kak srečnoga se boš čiito, či boš hodo za njim! Ne boš se držao nafiicnjeno, ne boš gledao v zemljo, ne čela zakrivao z klobukom, ka te nebi vidili, nego z svetim veseljom boš stopao za takšim Gospodom, šteromi nega para!
Eli zdaj vidiš, kakša zmota i slepota je to, sramiivati se Jezuša!
O, kak jako dečki blodijo, gda se toga sramujejo, ka je čast, ime-nitnost, lepota i najvekša sreča. Ne sramujejo se pa vsigdar zadosta toga, ka je zaistino sramuvanja vredno: grdobije i hudobije. Zaistino što tak misli ino dela, te ma šerblin na stoli, skledo pa z dverami. Hudobija se gizdavi, 6e ponaša. Hodi z visokov glavov, nikoga se ne boji — jakost i pobožuost pa moreta hoditi po prstaj, v zemlo gledati, skrivati i bojati se kak kakša htidodelka.
Ne tak, liki ravno naopak je prav! Greh, hudobija, nečistost i vsakša nejakost se naj skrije i sramuje! Jakost i pobožnost pa liibezen do Jezuša i Marije naj nastopa ponižno, liki brez vsakšega straha i sramuvanja.
(Dale)
VSEBINA.
Mati ne joči se! ................ Stran	1
Častitovim bratom nadpiišpekom i pušpekom ...... „	2
Liibezen Sv. Frančiška do Matere bože.................5
Društva i zveličanje. ..............................7
Materin ograček................. „	8
Viizemske misli........ *....... . ,,	9
Jezušova zmaga, ....... i ....... . „	9
Častitljivo Kristušovo vstanenje. ..............10
Posvečiijmo svetke............... ^ „	12
Hvaljen bodi Jezuš Kristus. ...... i ...... *	14
Glasi iz doma i sveta. ................ «	15