PO KATOLBKIM 601etnica g. apostolskega nuucija. Dne 27. marca je dovršil 60 let svojega življenja papežev zastopnik v Beogradu g. nadškof Pellegrinetti. Rojen 27. marca 1876 v Camajore v Italiji, je bil 1. 1898 posvečen za duhovnika. Med svetovno vojno se je zavzel za slovenske begunce iz Goriškega ter se je njim na ljubo naučil slovenščine, da jih je mogel spovedovati ter jim razlagati božjo besedo v materinem jeziku. Leta 1917 je postal vojaški duhovnik v Firenci, kjer se je veliko trudil za slovenske in hrvatske vojne ujetnike. Ko je monsignor Ratti, sedanji papež Pij XI., bil imenovan za papeževega nuncija na Poljskem, je postal g. Pellegrinetti tajnik nunciature v glavnem mestu Poljske, v Varšavi. Meseca maja 1922 ga je sedanji papež imenoval za svojega nuncija v Beogradu. V dobi 14 let si je prevzvišeni g. nuncij pridobil mnogo zaslug za urejevanje odnošajev med državo in Cerkvijo in pospeševanje interesov 6 milijonov katoličanov naše države. Poznajo ga vse pokrajine naše države, ker je povsod prisostvoval verskim manifestacijam. Povsod si je prido- oil ljubezen in spoštovanje. Bog ga ohrani v zdravju in milosti še mnogo let! Petrov grob. Sv. Peter, od Kristusa postavljeni vidni poglavar katoliške cerkve, prvi papež, je umrl v Rimu mučeniške smrti, bil je leta 67 v Neronovem eirkusu križan. Njegovo mrtvo truplo so kristjani prenesli v baziliko apostolov, sedaj sveti Sebastjan, kjer je bila hiša, ki je v njčj sv. Peter stanoval. Tam je truplo ostalo 1 in pol leta, dokler ni bilo napravljeno zanj primerno grobišče. Ko je bilo to zgotovljeno ob vznožju Vatikanskega griča, so tjekaj položili leta 69 telo prvega papeža. Prvi krščanski cesar Konstantin Veliki, ki je sv. Petra zelo častil, je odredil, da se stari sarkofag obda z bro- nom; v to svrho je bilo porabljenih 300 ton brona. Nad grobom je cesar dal zgraditi veličastno baziliko, ki je bila leta 321 posvečena. Iz strahu pred Goti in Vandali, ki so prihrumeli v Italijo, so Petrov grob v 5. stoletju zaprli, da bi ga obvarovali onečaščenja. Pod papežem Sikstom m. (432—440) in Gregorjem Velikim (590—604) je bil grob prenovljen in olepšan. Po vpadu Saracenov (Arabcev) l. 846 so grobnico zasuli ter dohod do nje zadelali. Ko so 1. 1549 gradili novo cerkev bv. Petra in v njej nov oltar, se je svetlikal skoz špranjo veliki zlati križ, ki ga je dal cesar Konstantin Veliki napraviti na bronasti oblogi sarkofaga (kamenite rakve) sv. Petra.