AVSTR. KRŠČ. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE lllllllllillllllllllllllllililil Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— pololetna . . K 2-— četrtletna. . K 1*— Posamezna številka stane 10 vin. Št. 43. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1915. Leto VIII. Ljubljana, 19. oktobra 1915. Ministrski predsednik gz-of Stiirgkh je sprejel 16. t. m. zastopnike nemških mest. V avdienci so se raztovarjali o težavnih nalogah, ki jih nalaga sedanja doba mestom. Ob tej priliki je grof Stiirgkh omenjal, da bodo po vojski pač drugače v carinskem oziru s poljedeljskimi pridelki, kakor se je postopalo dozdaj in da se ne pričakuje odpor od kmečke strani proti uvozu mesa iz inozemstva. Zdaj seveda taki bodoči načrti ne bodo ničesar izpremenili. Recimo pa kar odkrito, da tvoji vojska le izjemno dobo. Ubogega konzumenta, ki bi ga radi nekateri kmetovi hujskači najrajši odrli na meh, le tolaži, ko čuje iz ministrovih ust, da bomo po vojski smeli dobiti meso od drugod, Zdaj, ko čujemo iz Stiirgkhovih ust, da se bo odprl uvoz tuji živini v našo državo, se spominjamo, da smo tudi pred vojsko poznali draginjo. Veliko se je tožilo proti carinski politiki, ki je branila pred vsem veleposestnike, dasi se morajo takratne razmere v primeri s sedanjimi le blagoslovljati in si le želimo, da bi se zopet povrnili tisti časi nazaj. Ko bo končana vojska, bomo hlepeli po uvozu, da: se zopet nasitimo. Gotovo, agrarni sebični sitneži in njih hujskači, ki jim ni drugega sveto, kakor njih dobrobit, ki jim je vseeno, če radi umazanega agrarnega pohlepa po profitu stradajo in umirajo delavske rodbine in njih otročiči, ko se kmečki brezvestni hujskači valjajo po mehkih stolih, kjer kujejo svoje peklenske kmete hujskajoče nečedne načrte, po vojski ne bodo več hujskali, naj se mesu uvoz zapre. Kmet bo namreč sam potreboval živine, ker mu jo je in mu jo Še bo pobrala vojska. Tudi oslabljeni ljudje se bodo morali okrepčati. Farbati po vojski ne bo mogel nihče, zdaj hied vojsko to še gre, ker ojstre kritike Rospodje državni pravdniiki ne dopuste, a po vojski to ne bo šlo. Vojska je nam-reč dober učitelj in nas je naučila), da ^adančno vemo, koliko potrebujemo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh dam je napovedal dobo, ko bomo zopet lahko sedeli pri polnih egipčanskih loncih mesa. Bog daj, da bi ta čas že kmalu napočil. V časih sedanje draginje. Ljubljana, 18. oktobra 1915. Draginja in pomanjkanje trkata z vedno večjo silo na vrata revežev. V teh strašno resnih in hudih časih, ko cene živilom takorekoč samo po sebi naraščajo, se pai dobe še ljudje, ki delajo na to, da bi se umetno povišale cene naj-potrebnešim živilom. Sedanji položaj precej dobro osvetljuje poročilo ljubljanskega mestnega aprovizacijskega odseka podano v seji ljubljanskega občinskega sveta dne 12. t. m. Poročal je dr. Triller, ki je izvajal med drugim: Slavni občinski svet! Delo našega aprovizačnega odseka se je v zadnjem času potrojilo, če ne počveterilo. V avgustu nam je bilai poverjena izključna dobava moke za Ljubljano in pozneje tudi še za Zgornjo Šiško in Moste. Mesečno prihaja 50 do 60 vagonov moke v vrednosti do 300.000 kron v naša skladišča. S tem si je naložil odsek in njegovi organi naravnost ogromno delo, kateremu so se stavile spočetka velike težkoče, ki pa so sedaj srečno premagane, taiko da poteka cela akcija povsem zadovoljivo. Odsek si je ustvaril v nedodelani cerkvi sv. Jožefa primerno centralno skladišče ter ima tudi v mestu samem več filijalnih zalog. Obširna akcija pa je zahtevala popolni preustroj našega aprovizačnega organizma, kateremu smo morali ustvariti posebni kontor, posebno blagajno in knjigovodstvo. Posebne težkoče so izvirale spočetka iz nedostatka sredstev za dovažanje blaga s kolodvora v skladišče. V tem oziru nam je šla izredno na roko vojaška oblast, ki nam je dala konje in vozove, pozneje pa tudi avtomobile na razpolago. Vojaški upravi bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Mestni kruh. Posebno važna za mestno aprovi-zacijo je bila ustanovitev mestne vojne pekarne. Obrat smo morali skoraj po- večati in danes izdelujemo v lastni pekarni iz 6000 do 10.000 kg kruho na dan. Omogočeno nam je to, ker smo najeli veliko strojno Schreyevo pekarno, medtem ko nam služi sedaj Jenkova za rezervo. Po zaslugi naše pekarne je imela Ljubljana tudi v najhujših časih zdrav, tečen, dober in cenen kruh, katerega občinstvo splošno hvali. Žal, da nam potrebna krušna moka ne dohaja tako redno, kakor bi bilo želeti. Zato smo baš zadnje dni morali poseči po finejši moki ter pečemo provizorično bel kruh, ki bo moral biti seveda nekoliko dražji. Občinstvo mora potrpeti — storili smo vse, da dosežemo redno dobavo krušne moke. Krušne karte. iNeugoden vtis bo morda tu in tam izzvala zopetna opozoritev, da se brez krušnih kart ne sme prodajati ne moke ne kruha. 200 g moke na dan je res za marsikoga malo, toda uvaževati moramo resne čase, v katerih živimo. Vlada zahteva najostrejše izvajanje tozadevnih predpisov, ker bi sicer nastale največje neprilike. Pri vojnem žitnem prometnem uradu sem interveniral, ali bi ne bilo mogoče dovoliti vsaj za one, ki morajo izhajati brez mesa in ki opravljajo težjai dela, pomnožitev dnevne porcije. Odgovorilo se mi je, da je izključeno in da bi se dalo v tem oziru kaj ukreniti le v toliko, v kolikor bi se odrekli sloji, ki so z moko založeni, krušnim znamkam. Tozadevna akcija, ni še zaključena in morda le dosežemo kak uspeh. Rekvizicija jajc. Velika kalamiteta za Ljubljano je bila aprovizacija z jajci. Jajca so postajala na našem trgu pravi luksusni predmet. Tu se je posrečilo api’ovizacijakemu odboru dobiti dovoljenje za izključno! rekviriranje jajc po maksimalnih cenah v treh dolenjskeh okrajih. Ta akcija je nekaj časa izborno uspevala; naenkrat pa se je pojavila stagnacija in danes imamo opraviti z neko pasivno resistenco ali celo štrajkom producentov. O vzrokih bom govoril pozneje. Prodaja krompirja. Važno pravico si je pridobil apro-vizacijski odsek ipri nakupovanju krompirja. V kranjskem okraju ima naše mesto prednost pri nakrpovanju tega važnega živila in posrečilo se nam je zasigurati 58 vagonov, katere bodemo prodajali po izredno nizki ceni 9 K za 100 kg. Ker smo se lotili akcije z veliko energijo in ob čim najboljšem času, nam konfuzije, ki so nastale v vprašanju tolmačenja maksimalnih cen vsled izvestnih agitacij, najbrž ne bodo mogle več škodovati. V ostalem pa tudi ta koncesija mestni aprovizaciji ni našla milosti pri deželnem odboru. Manj srečni smo bili dosedaj glede fižola. Obrnili smo se na vojni žitnoprometni urad in upam, da bo imela naša intervencija uspeh. Pravočasno smo nakupili tudi en vagon masti, katero lahko sedaj prodajamo v svoji vojni prodajalni manj premožnim slojem /po 6 K. Tudi glede vseh drugih živil smo storili kar smo mogli in v marsičem je bil naš aprovizacijski odsek prebivalstvu prava opora. Akcija glede premoga in petroleja se nam doslej ni posrečila. Petroleja ni dobiti, ker ni na razpolago vagonov s cisternami, v sodih ga pa gališke tvrdke ne oddajajo, glede premoga smo napravili že spomladi sklep s Trboveljsko družbo, ki nam sedaj pravi, da nima ne blaga ne vagonov. Konferenca pri deželni vladi. Slavni občinski svet! V zvezi z našim aprovizacijskim vprašanjem se mcfc-am dotakniti tudi konference, ki se je vršila dne 1. oktobra na željo kranjskega deželnega odbora' pri kranjski deželni vladi. Te konference sem se udeležil kot zastopnik mesta oziroma načelnik aprovizačnega odseka. Z obžalovanjem moram konštatirati, dai je prišlo pri razpravi o raznih vprašanjih zlasti pa glede mesa, jajc in mleka do jako ostrega nasprotstva med menoj in zastop- niki deželnega odbora, ki so stavili predloge, proti katerim sem moral kot za naše konzumujoče občinstvo skrajno kvarnimi kar najodločnejše protestirati. Zastopniki deželnega odbora so zahtevali predvsem, da naj se razveljavijo maksimalne cene za živino in sicer z ozirom na grozečo — depekoracijo. Ker se je vojaška oblast izjavila proti odpravi maksimalnih cen, so se izrekli zastopniki deželnega odbora za povišanje maksimalnega tarifa ter obenem predlagali, da naj se vsa kupčija z živino poveri posebni vnovčevalni zadrugi pod pokroviteljstvom deželnega odbora, ki naj bi torej imela nekak monopol za nakup in prodajo živine. Tem predlogom sem kar najodločnejše ugovarjal (dobro- in bravo-klici) ter poudarjal, da je nezadovoljnost proti sedanjim maksimalnim cenam umetno ustvarjena (Tako je!), naš kmet ni oderuh in je zadovoljen, če proda po 2 K žive vage. Nikakor pa ni razumeti, kaj ima depekoracija opraviti z maksimalnimi cenami. Pri 2 K žive vage se je bati depekoracije, pri 2 K 50 vin. ali 3 K pa ne? (Živahno pritrjevanje, veseldst.) Ako se naj res kaj stori, da bo ostalo več živine v hlevu, potem naj se morda posreduje pri vojaški oblasti, dai zniža, če mogoče, kontingent živine, ki odpade na našo deželo. Proti tendencam, ki z veliko doslednostjo delujejo za zvišanje maksimalnih cen, moramo mi kot zastopniki konsumujočih širokih mas mestnega prebivalstva in sploh vseh, ki so navezani na pičle stalne dohodke, pravočasno protestirati. (Živahno splošno pritrjevanje na vseh klopeh.) Ako se kaže, da kmet noče več prodajati po maksimalni ceni, potem naj ustreže vlada naši utemeljeni prošnji ter nam da pravico prisilnega nakupovanja živine. Vojaška oblast nima nič proti temu, ako se pridružijo naši zastopniki njenim nakupovalnim komisijam ter prevzamejo po maksimalni ceni blago, ki ga vojaštvo odklanja. Na ta način bi občina preskrbela mestu dovolj mesa in kar je posebno važno, regulirala bi tudi cene in onemogočila vse špekulacije na škodo prebivalstva. (Splošno pritrjevanje.) V konferenci na deželni vladi se je razpravljalo tudi o jajcih. Kakor sem že olmenil, imamo za tri dolenjske sodne okraje izključni privilegij za nakupovanje jajc po oblastveno določenih maksimalnih cenah. Celo akcijo smo organizirali tako, da kupujejo od nas legitimirani jajčarji jajca pri kmetu doma ter nam jih /pošiljajo proti primerni proviziji. Vprizorila pa se je v zadnjem času pravcata gonja, in razni mešetarji ter prekupčevalci, ki so spravljali preje jajca iz dežele ter si zaslužili mastne dobičke, nagovarjajo kmete, da naj ne prodajajo jajc mestni občini, češ, da jih preslabo plačujemo — akoravno oni sami niso kmetu jajc nikdar boljše plačevali. Ljudje so se dali zapeljati in na našem trgu je res začelo primanjkovati jajc. Ker se letos konzumira v Ljubljani zlasti tudi v vojaških bolnicah izredno mnogo jajc, smo prosili deželno vlado, da naj nam odkaže še eden okraj, kjer bomo imeli »jajčni privilegij« — v konferenci na deželni vladi pa so zahtevali zastopniki deželnega odbora, da se nam ta /privilegij sploh odvzame. — Ostra nasprotstvai med interesi zastopnikov deželnega odbora ter kmetijske družbe so se pojavila tudi glede dobave mleka. Kupčija z mlekom naj se izroči po zahtevi deželnega odbora mlekarski zadružni organizaciji, •ki bi imela torej mlečni monopol in bi v sporazumu z oblastjo določila cene, ki bi morale biti po nazorih deželnega odbora za mnogo višje od današnjih. (Čujte, čujte!) Ako bi pa producent, torej kmet, direktno prodajal, potem naj bi bilo to mleko cenejše kakor ono, ki bi ga prodajal potom mlekarne. To se pravi z drugimi besedami producenta prisiliti, da naj gre /po mleko v mlekarno, ki bi potem konsumentu diktirala D. Maksiljevac: Jetnik. Clzvirno.) Negova celica je bila majhna in temna. Skozi malo zami’eženo okno je dohajalo le malo dnevne svetlobe. Če si prišel v njo iz luči, nisi mogel prvi hip ničesar razločiti, šele pozneje, ko so se oči navadile tega mraka si lahko spoznal posamezne predmete: Tam v kotu je stala postelja, ali bolje rečeno; dve stolici, na njih pa par desk, na katerih je ležalo nekaj pesti slame. To ji je bila vsa oprava. Služila mu je v vsem, za stol, mizo in posteljo. Tu je posedal po cel božji dan in razmišljeval, le ko mu je prinesel njegov brezbesedni paznik tisto borno kosilce, se je predramil, vstal je, povžil prinešeno mu hrano in zopet sedel nazaj na stari prostor. (Navadil se je že povsem tega enoličnega, osamelega življenja. Včasih se mu je zahotelo zopet nazaj v svet, nazaj v življenje; toda pri tej misli mu je vedno zadrhtelo telo. Le po njegovih otrocih mu je bilo hudo, po njegovili malih črvičkih s svojimi rdečimi liči-cami. Pri spominu na nje je zaplulo po njem, raztrgal bi ozke okove in šel bi med nje in bil srečen, tako srečen kot je bil nekdaj... Kako lepo življenje je bilo tistikrat. On je imel službo, malo je zaslužil, toda /preživljal je lahko pošteno svojo ženo in otroke. Zjutraj zgodaj, ko so še vsi spali, le njegova žena je bila že na nogah, da mu pripravi za-jutrek, je odhajal na delo, pozno v večer se je ponavadi vračal domov k svoji družini, utrujen je bil od dolgega, napornega celodnevnega truda, toda pri tem je bil vendar srečen in zadovoljen. In potem. Njegov gospodar je popustil tovarno, prišla je v roke tujcu. Odstavil je delavce, domačine, nadomestil jih z drugimi. Med odstavljenci je bil tudi on. Žalostno ga je pogledal, ko mu je odštel težko prisluženi denar in odšel. Zaslutil je ubogi trpin nekaj hudega, nekaj pretresujočega .., Vrnil se je domov, toda ta večer ni bil več tako vesel, kot drugi. Brezskrbno se je vlegel in zaspal, saj je imel službo, in dokler bo zdrav, bode lahko delal, lahko služil denar, da bo preživel družino: a nocoj, vržen je na cesto, brez dela, brez zaslužka. — Denar kmalu poide in kaj potem, ali bo dobil drugo delo? — Ni mogel zaspati, neprestano se je premetaval po trdem ležišču, spati ni mogel, preveč ga je skrbelo. Drugi dan je vstal še bolj zarana in odšel na pot, da si poišča novega dela, novega kruha. Vrnil se je proti noči; ves zaprašen je bil in izmučen od dolgega/ pota, a hodil je zastonj, povsod je bilo dovolj delavnih rok, nikjer prostora zanj. Tako so tekli dnevi, tekli tedni, zaslužka nič, toda jesti so morali. Tu in tam ga je vzel kak kmet za dan, dva, potem pa zopet brez zaslužka. — Denar mu je pošel, a drugega ni mogel dobiti! Bad bi delal, trdo, brez odmora, samo da bi zaslužil, da bi dal lačnim malčkom, ko so ga gledali tako milo, proseče: »Ata, kruha, lačen!« Kako hudo se mu je storilo, kako rad bi jim pomagal, a ni mogel. Obrnil je pogled od njih, da ne bi videli solz na njegovem licu. Neko nedeljo popoldne, dobro se še spominja, je šel k njegovemu premož- cene. Mnenje, da je mlekarniško mleko več vredno, ne velja. V zadnjem času se je razvila po ljubljanski okolici živahna agitacija zai podraženje mleka in zgodilo se je že, da so bile mlekarice na potu v mesto ustavljene in prego-vorjene, da naj ne nesejo mleka svojim naročnikom, temveč v mlekarno! (Čujte !) Tem nakanam se moramo odločno upreti. (Splošno pritrjevanje.) Poskrbeti pa nam je tudi za odpravo nekega drugega nedostatkai. Vojaške bolnice potrebujejo mnogo mleka, tako da je nastalo občutno pomanjkanje tega tako važnega živila. Temu bi se dalo odpo-moči na ta način, da bi prevzele dobavo mleka za bolnišnice nekatere gorenjske mlekarne, ki so danes itak v zadregi za odjemalce. Treba bi bilo v tem oziru konkretnega dogovora deželne vlade z vojaško upravo. Slavni občinski svet! Očitalo se je meščanstvu, da hoče navaliti na kmeta vsa bremena sedanjega težkega časa. Tej trditvi moram tudi s tega mesta kar najodločnejše ugovarjati. Napačna je in krivična od konca do kraja. Niti krvni davek kmeta ni večji kakor krvni davek meščana, relativno je najmanj toliko meščanskeh ljudi na bojišču kakor kmetskih. Peza gospodarske vojne pa leži skoro izključno na ramah mestnega prebivalstva. (Tako je! Splošno Pritrjevanje.) To moramo jasno in odkrito povedati in obrniti se moramo na poklicane faktorje, da nas ščitijo pred zahtevami gotovih prenapetih agrarnih krogov, ki hočejo mnogo več, kakor kmetje sami, kajti, gospoda, naši pametni in pravično sodeči kmetje niso nikdar zahtevali, da jim bodi mučni položaj mestnega prebivalstva, ki je po svoji ogromni večini navezano na iste skromne dohodke, s katerimi je v normalnem času komaj izhajalo, povod in prilika neupravičenih dobičkov. (Živahna pohvala in ploskanje pri vseh strankah.) Govornik predlaga konečno. na-, slednjo resolucijo: Občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi visoko c. kr. deželno vlado: /1. da odkloni vsako nadaljno zvišanje maksimalnih cen za klavno živino, pač pa dovoli ljubljanski mestni občini prisilno nakupovanje za aprovi-zacijo mestnega civilnega prebivalstva potrebne množine klavne živine po obstoječih maksimalnih cenah v zvezi z nakupovanjem klavne živine za c. in kr. vojaško upravo. 2. da razširi pravico mestne občine do izključnega nakupovanja jajc pod sedanjimi pogoji na celi okrajni glavarstvi Litija in Krško ter prepreči z najstrožjimi naredbami vsak izvoz jajc iz imenovanih okrajev; 3. da odkloni vsako diferenciranje cen za mlekarniško mleko na eni in ono, katero oddaja producent neposredno konsumentu na drugi strani; tudi naj ukrene vse potrebno, da bo mleko iz ljubljanske okolice ostalo ohranjeno izključno le za potrebe ljubljanskega prebivalstva, dočim naj se potrebščina vojaških bolnišnic krije iz raznih oddaljenejših mlekarn, n. pr. kamniškega političnega in zlasti brdskega sodnega okraja. PopoLnotma umestna resolucija je bila sprejeta soglasno in so za njo glasovali samoobsebi umljivo tudi zastopniki S. L. S. Glasnik Avstrijske krlčanske tobačne delavske zveze. DOBRA SRCA. V naši tobačni tovarni so doma dobra srca. Odkar je izbruhnila sedanja vojska, naša vrla dekleta pridno delajo cigarete ranjencem, za katere tako po- trebni materijal same kupijo. Seveda delajo v ta dober namen doma ob prostem času. Za cigarete se je darovalo denarja samo v oddelku delovodje gosp. Burgarja in sicer: 13 K 48 vin., 12 K 16 v., 12 K 80 vin., 11 K 89 vin., 11 K 60 vin., 10 K 2 vin., 10 K 75 vin., 11 K 10 vin., 11 K 12 vin., 9 K 86 vin., 10 K 52 vin. in 20 vin. Izročile so pa izdelane cigarete: Habe 965, Erjavc 300, Findeisen 500, Habe 1000, Habe 400, Erjavc 500, Findeisen 535, Habe 600, Findeisen. 500, Škerjanc 400, Habe 500, Findeisen 400, Škerjanc 500, Škerjanc 400, Dolžan 300, Findeisen 400, Erjavc 700, Dolenc 300, Findeisen 400, Findeisen 400, Juršič 1200, Bleje 1000, Findeisen 400, skupaj 126.000. Ranjencem so bile oddane cigarete po delavkah: Šešek 600, Dolenc 500, Forstner 500, Dolenc 500, Forstner 500, Skalar 600, Anžič 400, Dolenc 600, Koprivc 300, Jankovič 300, Jankovič 300, Gerjup 500, Dolenc 600, Forstner 500, Skalar 500, Dolenc 400, Dolenc 400, Koprivc 300, Koprivc 400, Anžič 500, AnžiČ T. 500, Plazar 500, Čamernik 700, Dolenc 500, Forštner 500, Dolenc 400, Dolenc 500. Taka velikanska požrtvovalnost zar služi res splošnoi pohvalo. Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1915. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernice (molitvenik). nemai sosedu, prosil ga je, naj se ga Usmili, naj mu d&. Lahko bi mu dal, bil je bogat, še poznalo bi se mu ne tistih borih par goldinarjev, njega bi pa; le rešil, a kaj njega, če tudi on nič ne je, samo, da dš, svojim malim kaj za prigrizniti. Toda ni mu hotel dati, ni ga boter rešiti stradanja, le rekel mu je odurno: »Za, berače nisem shranjeval denarja!« še ga je prosil, prosil ga v imenu Križanega, naj mu d&. »Če ne bom povrnil, bodem pa odslužil«, mu je Porekel. Toda ne, njegove roke so bile Preskopuške, zato mu ni dal, zato ga ni rešil pogina, vrata mu je pokazal stari trdi skopuh. In tistikrat je vstalo v duši, kot blisk, tako naglo. »Družina ali ti?« Stopil je nazaj k njemu in mu fekel suho: »Daj!« Zakrohotal se je sko-Puh in mu pokazal vnovič na vrata. Nič bi pomišljal, zagrabil je stol in udaril, t^es oblit s krvjo se je škrt zvrnil po tleh. Stopil je k njemu udaril še enkrat, dvakrat, nato mu pobral denar in od-bežal proč od kraja, kjer se mu je pogodila misel o ubojstvu, kjer je izvršil bhior. Hitel je domov, zagrabil denar tb ga vrgel od sebe, da se je z glasnim žvenkom zatrkalikal po rvseh kotih ubožne izbe. Težil ga je denar, zato ga je zagnal daleč od sebe, denar, ki si ga je pridobil po sili, po morilni poti. Drugi dan, ko je prišel orožnik in gai jel izpraševati, nič mu ni zakrival, povedal mu je vse, povedal, da je bil prisiljen, da reši družino gotovega pogina. Pomilovalno ga je pogledal orožnik, smilil se mu je ubogi mož, toda pomagati mu ni mogel, moral je izvršiti njemu dano povelje in ga odvesti v zapor. Nič se mu ni branil, ko ga: je oklepal v železje, ne nič se ni. In ko je njegova žena obupno vila roke in jokala, se mu ni zdelo nič čudnega, še pogledal jo ni; le otroci so se mu smilili, ko so tako začudeno gledali očeta z zvezanimi rokami, pred tem čudnim, tujim možem. Odšla sta. Topo je gledal predse. Ni se upal pogledati po vasi, sram ga je bilo, ko so ljudje kazali za njim s prstom: »Glej morilca žene!« Čudno mu je zvenela na uho beseda: »ubijalec«. Kaj on, on nekdaj najpridnejši delavec v vasi, on je sedaj ubijalec? Spomnil se je včerajšnjega dejanja in pekoč kes se ga je polotil. Rad bi pretrpel naj- hujšo kazen, samo da zaduši ta ogenj, ki ga žge tako neusmiljeno. Dospela sta pred sodnika. Molče ga je pogledal strogi mož in namignil orožniku. Oddal ga je ječarju, ki mu je odkazal temno celico; bilai je slaba, a vendar boljša kot ta v kateri je zdaj, mnogo boljša. In tudi hrane je dobival več in bolj tečna je bila. Toda tam je bil le nekaj časa, do tistikrat, ko še ni bil obsojen, toda po obsodbi so ga potisnili tu sem. Rad bi trpel kazen, saj jo je zaslužil, samo če bi vedel kaj se je zgodilo z njegovimi otroci. Dolgo jih že ni videl, dolgo je že med tem zidovjem. Kakšni so, veliki in zdravi, in ali se še. spomnijo kedaj očeta, ki je daroval za nje svobodo, samo da bi jih rešil gladu, rešil pogina. Utrujen od spominov, je zadremal na trdi jetniški postelji in zaspal. Morda je zasanjal sanje o nekdanjem srečnem in zadovoljnem življenju. Nič ga ni motilo v teh prijetnih sanjah, globok molk je vladal v celici, katerega so motili le izza vrat prihajajoči koraki nemega stražnika... Kdor je doplačal 80 vin. za broš., oziroma K 1.40 za vezan izvod, prejme: Trojka. Družba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Tržaško-koprska škofija. 4. Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija. Ker je vsled vojske promet na Goriško zelo otežkočen, prosimo vse čč. gg. poverjenike goriške nadškofije, katerim je v sedanjih razmerah omogočeno prejemati tovornega blaga, da nam po dopisnici, naznanijo, po kateri poti in na katero pošto ali železniško postajo naj jim pošljemo družbene knjige. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanova-lišča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj z ozirom na sedanje razmere po prejemu »aviza« pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Agitirajte za „Mladost"! Lekm „Pri kronr* Mr. PU. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeCa zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica !0 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčn,' krč, steklenica so v. Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok In proti potenju nog, škatlica 60 v. Hibje olje, steklenica l krono in : kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 v. „Sladin" za otroke, škatla #0 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, ite-klenica 1 krono. Železnato vino, steklenica : kroni 60 v In 4 krone 80 v. m Pozor, slovenska delavska druitva I Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlkn) LJUBLJHim Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. 0 ~ 7/ // /S 7/ // ~"\v xx \V Vv \x KJk E, -SKAEEFMIE, trg St®v. M) j* Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — v, E Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati 'l s izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni J prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. § Priznano nizke cenel J ril Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blago I \ pr č.- -C3 3 s L najbol jša. naisinurneiSa prilika za Sledenje! LiudsKn Posojilnico reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere j*amčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 31 0 4 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.