P‘K“pS£“l Umf - Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 65 (8771)	TRST, nedelja, 17. marca 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKAJ JE BILO TO POTREBNO ?
Jugoslovanska vlada je italijanski vladi izročila protestno boto (objavili smo jo včeraj) V odgovor na njeno noto z dne
11.	marca t. L, v kateri itali j an-®’Ka vlada označuje posamezne uele SPR Jugoslavije kot italijansko ozemlje. Jugoslovanska vlada v svojem odgovoru naj-prej ugotavlja, da sta obe drža-vi z mirovno pogodbo, sklenje-n° 10. februarja 1947 med zavezniškimi in združenimi sila-^ in Italijo, ter s spomenico 9 sodelovanju, soglasno sprejeto v Londonu 5. 10. 1954, sporazumno določili jugoslovan-- italijansko mejo. Ugotavlja nadalje, da je ta rešitev omogočila razvijanje dobrih odnosov med obema državama, 'la si je Jugoslavija s svoje strani nenehno prizadevala te odnose še poglabljati, da pa 2adnji italijanski korak ustvarja dvom, da tudi italijansko vlado vodijo ista načela spričo dejstva, da se sedaj stališča italijanskih iredentističnih in re-vanšističnih krogov vključujejo v okvire uradne politike italijanske vlade. Jugoslovanska bota končno ugotavlja, da so sporazumi med obema država-bia o ureditvi skupne državne bleje po drugi svetovni vojni sestavni del ureditve Evrope
porazu fašizma in nacizma Ib da si ponovnega načenjanja tega vprašanja ni mogoče Targati drugače, kot da gre za Poskus spodkopavanja te med-barodne ureditve, s tem pa tudi miru, varnosti in stabilnosti v Evropi in da tako ravna-bje tudi ne prispeva k procesu popuščanja mednarodne napetosti in k utrditvi sodelova-bja in razumevanja v medna-bodnih odnosih sploh.
Očitno gre v italijanski noti sa tezo o italijanski suverenosti had bivšo cono B Tržaškega ozemlja, ki je vse doslej služila Iredentističnim in revanšistič-bim krogom v državi za nete-bje protijugoslovanske gonje in za notranjo mobilizacijo desničarskih sil v državi. Prav zato ''zbuja stališče italijanske vlade začudenje, ker so dosedanja bjena dvoumna stališča dopuščala razlago, da so taka zato, da pripravljajo javnost na to, da je sedanja ureditev meje bled obema državama dokonč-ba. Prav tako preseneča to sta-Ušče, ker so se tudi tukajšnji vPlivni politični dejavniki že javno opredelili za tezo, da je današnja razmejitev dokonč-ba, s čimer bi olajšali tudi u-strezno odločitev centralnih organov.
Spričo vsega tega se seveda samo od sebe postavlja vprašanja, katere so politične sile, *i so sedaj prevladale v stališčih italijanske vlade oziroma bjenega zunanjega ministrstva bi zakaj je bil izbran prav sedanji trenutek za objavo teh stališč v obliki diplomatske note- Odgovor na ti vprašanji go-tevo ne more biti težak. Gre 2a sile, ki jim očitno ni do badaljnjega utrjevanja odnosov bled obema državama in ki so prav v času, ko se pripravlja konferenca o evropski var-bosti, ki bi morala potrditi tu-
nedotakljivost sedanjih meja, hotele zavreti in v nasprot-bo smer obrniti razvoj sploš-be smeri političnih in mednarodnih odnosov, ki je sedaj v Evropi v teku.
Jasno je, da so take težnje, ko najdejo mesto celo v urad-bdh stališčih neke vlade, zelo bevame in da vzbujajo utemeljeno zaskrbljenost. Še bolj razumljivo pa je, da vzbujajo taka stališča zaskrbljenost pri bas, med prebivalstvom, ki živi °b meji za katero gre in Id danes ob vsaki priložnosti in °b vsakem koraku na podlagi Povojnih izkušenj ugotavlja, kako sta nam mir in dobro sosedstvo nujno potrebna Prav te povojni čas je v ozračju, ki so ga ustvarili sporazumi med obema državama, omogočil, da so se doslej stkale neštete vezi v kulturnih, gospodarskih, Upravnih in človeških odnosih, da je obmejno sodelovanje u-trdilo spoznanje o medseboj
ni gospodarski odvisnosti in da je sožitje ob meji, ki velja za eno najbolj odprtih v Evropi, postalo zgled za splošne meddržavne odnose v povojni Evropi.
Vsako odpiranje problemov med obema državama, posebej pa še spravljanje v dvom sedanjo razmejitev, te, s potrpežljivostjo in politično daljnovidnostjo stkane veži, trga v škodo obmejnega prebivalstva, lahko povzroča boleče pretrese, na drugi strani pa obuja iredentistične in revanšistične apetite in podžiga odkrito rovarjenje fašističnih sil.
Posledice konfliktov bomo občutili vsi prebivalci obmejnih področij, še posebej boleče pa jih bomo občutili Slovenci, ki smo — kot potrjujejo izkušnje — vedno prva žrtev poslabšanja meddržavnih odnosov. Zato smo prav mi še posebno zainteresirani na tem, da se končno to vprašanje u-redi tudi s formalno potrditvijo sedanjih meja, da se s tem odstrani vsaka možnost špekulacij desničarskih in prevratniških sil tudi v interesu krepitve demokracije in demokratičnih sil v državi ter da se pri nas ustvarijo trajni pogoji za prijateljsko sodelovanje in ustvarjalno sožitje.
Preiskava
o petrolejskem škandalu se širi
GENOVA, 16. — Karabinjerji so včeraj napravili preiskavo po nalogu glavnega rimskega državnega pravdnika Siotta v uradih brodarja Filippa Camelia, v njegovem stanovanju in v stanovanju njegovih dveh sinov, na sedežih družbe «ISAB» (Industria siciliana asfalti e bitumi) in na sedežu petrolejske družbe «Shell». Karabinjerji so zaplenili mnogo dokumentov in so jih danes zjutraj pripeljali iz Genove v Rim. Tukaj bodo vse zaplenjene listine izročili državnemu pravdniku, ki se ukvarja s preiskavo o goljufijah v zvezi s trgovino z naftnimi proizvodi, ki so jo začeli genovski pretori Almerighi, Brusco in Sansa.
«Primorska poje» v Kulturnem domu
PRVA SEJA RUMORJEVE VLADE
Sinoči se je v Kulturnem domu začela letošnja revija «Primorska poje» s prvim od sedmih nastopov. V uvodu sta v imenu prirediteljev. Slovenske prosvetne zveze in Združenja pevskih zborov Primorske, spregovorila Mirko Kapelj in Ivan Silič (na sliki)
Imenovani ministrski podtajniki Ostra opozicija KPI proti vladi
V intervjuju «l'Unità», Berlinguer obrazložuje stališče komunistov do pete Rumorjeve vlade
r?TM, 16. — Nova Rumorjeva vlada je imela danes prvo sejo, na kateri je imenovala 42 ministrskih podtajnikov. Imenovani ministrski podtajniki bodo prisegli v ponedeljek popoldne v palači Chigi. Z imenovanjem nove vlade so zmanjšali tudi število ministrskih podtajnikov od prejšnjih 58 na 42. Od teh je 31 poslancev in 11 senatorjev takole razdeljenih: 22 demokristjanov (10 manj kot poprej), 12 socialistov (3 manj) in 8 socialdemokratov (1 manj), ponovno sestala
Vlada se bo v sredo ali najkasneje v četrtek dopoldne, da preuči in odobri osnovne točke programa, ki ga bo predsednik Rumor obrazložil v četrtek popoldne najprej v poslanski zbornici, nato pa v senatu. Na predlog predsednika vlade so imenovali za državnega podtajnika pri predsedstvu vlade in za tajnika vlade demokri-stjanskega senatorja Adolfa Sar-tija.
Med socialdemokrati se je vnela ostra polemika med levo strujo bivšega predsednika republike Saragata in vodstvom stranke,
ki je zavrnilo udeležbo omenjene struje v vladi. Bivši socialdemokratski ministrski podtajnik An-grisani, ki ga stranka, ni vključila v seznam svojih ministrskih podtajnikov v sedanji vladi, je brzojavno protestiral pri predsedniku stranke Tanassiju. Angrisa-ni pravi, da ga je Tanassi «kaznoval, ker pripada Saragatovi struji, da je to represalija, ki dokazuje, da Tanassi ni vreden voditi stranke».
Obenem pa je tajništvo Saragata objavilo polemično sporočilo v zvezi s pisanjem demokristjanske-ga glasila «B Popolo», ki je obso-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHilfiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiVfnifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiuiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO ODSTAVITVI NAČELNIKA GLAVNEGA ŠTABA IN NJEGOVEGA NAMESTNIKA
Vrsta uporov med pripadniki oboroženih sil proti portugalskemu kolonialnemu režimu
Uporna kolona prodrla do lizbonskega letališča, 20 km od središča mesta - Republikanska straža obkolila vojašnice - Več bombnih atentatov
LIZBONA. 16. — Razkol v vrstah portugalske vojske se je v zadnjih urah poglobi). V Lizboni odkrito govorijo o vojaškem uporu, ki pa je kot kaže pod nadzorstvom čet, ki so ostale zveste fašistični vladi ministrskega predsednika Gaetana. Vlada je izdala ukaz, da morajo vojaki ostati v vojašnicah.
V jutranjih urah je četa kakih dvesto vojakov, baje pod poveljstvom samega bivšega namestnika poveljnika glavnega štaba portugalske vojske generala Spinola, korakala proti Lizboni. Vlada je takoj poslala proti omenjeni četi velike sile republikanske straže, ki so jo prestregli pri lizbonskem letališču, kakih dvajset kilometrov od središča mesta, častniki nasprotujočih si sil so se nekaj časa pogajali, nakar se je kolona voja-
kov vrnila v kraj Caldas da Rain-ha. Po povratku v vojašnico, ki so jo med tem obkolili močni oddelki republikanske straže, so vojake razorožili, straža pa je aretirala več častnikov in vojakov. Po nekaterih vesteh naj bi kolono sestavljali študentje, ki so jih pred kratkim vpoklicali pod orožje.
Tako se je v Portugalski po odstavitvi poveljnika glasnega štaba Coste Gomesa in njegovega namestnika Spinole razširilo nasprotovanje do osrednjih oblasti, do kolonialne politike Marcela Gaetana, ki terja od vseh državljanov velike gospodarske žrtve, saj mora Portugalska imeti v Angoli, Mozambiku in v drugih čezmorskih kolonijah kar 150 tisoč vojakov. Želja po svobodi se izraža tudi v številnih stavkah, ki
liiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiwniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiimiiiiiuiiiuiuiiiiimuiiiiniimiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiHiHiiii»
NA ZASEDANJU DRŽAV PROIZVAJALK PETROLEJA
NA DUNAJU ODLOČAJO O NOVI CENI NAFTE
V drugem trimesečju 1974 se bo cena petroleja po vsej verjetnosti zvišala - Danes bodo razglasili ukinitev embarga za ZDA
DUNAJ, 16. — Zjutraj se je začela izredna konferenca držav izvoznic petroleja, ki bo trajala še jutri. Obenem se bodo na Dunaju sestali arabski ministri za petrolej, ki bodo uradno napovedali ukinitev zapore nad izvozom arabskega petroleja v ZDA za poskusno dobo dveh mesecev. Izjavo o tem je dal saudski minister za petrolej Jamani po avstrijski televiziji.
Glavne točke na dnevnem redu izredne konference OPEČ zadevajo določitev nove cene nafte za drugo trimesečje letošnjega leta. določitev dolgoročnih cen na podlagi priporočil in podatkov finančnih izvedencev gospodarskega odbora OPEČ ter končno pripravo kapitala za ustanovitev sklada za pomoč državam v razvoju.
Na vprašanje novinarjev, ali se bo morda cena petroleja znižala, je minister za petrolej Venezuele izjavil, da ne vidi, zakaj bi morali znižati ceno tega proizvoda, saj se položaj, ki je privedel do podražitve nafte, v bistvu od takrat ni spremenil. Pred začetkom zasedanja je alžirski minister Ab-dessalam izjavil, da bo govor bolj o zvišanju, kot o znižanju cene petroleja. Edini, ki se je izrazil za znižanje cene je bil saudski minister Jamani, ki je dejal, da bo zagovarjal svoje stališče zelo odločno. Dejal je, da ie zastopal to stališče že januar-
ja, a mu takrat ni uspelo.
Po sedmih urah razprave se je današnje zasedanje konference zaključilo, nadaljevalo pa se bo jutri. Danes še niso dosegli sporazuma o novi ceni petroleja za drugo trimesečje letošnjega leta.
Po seji je iranski minister za finance Amuzegar v pogovoru z novinarji izjavil, da se cena petroleja v nobenem primeru ne bo znižala. Vprašali so ga, ali je prišlo do nesoglasij med delegati o novi ceni, Amuzegar se je spretno izognil vprašanju in dejal, da je bilo na dnevnem redu preveč perečih vprašanj, kar je povzročilo preložitev konference na jutri.
Generalni tajnik OPEČ Khene, ki je sporočil, da se bo konferenca nadaljevala jutri, ni hotel reči, ali se bo nadaljevala pred zasedanjem držav OAPEC ali po njem. O ukinitvi embarga za izvoz petroleja v ZDA piše danes tudi kairski list «Al Ahram», ki pravi, da bodo jutri prav gotovo uradno razglasili ukinitev.
JolM*rt
odpotoval iz Italiji1
FOGGIA, 16. - francoski zuna nji minister Jobert je odpotoval s posebnim letalom v Pariz po zaključku neuradnega obiska v Ita
liji, kjer je imel vrsto pogovorov s svojim italijanskim kolegom Mo-rom. Oba ministra sta razpravljala predvsem o vprašanjih obojestranskega interesa in o sedanjem mednarodnem položaju.
KAIRO, 16. — Kairski dnevnik «Al Ahram» zagotavlja, da se bo vodja palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat udeležil tretjega zasedanja mirovne konference v Ženevi. Arafat naj bi ob tem obširno razpravljal z egiptovskim predsednikom Sadatom.
pretresajo državo. Costa Gomes in Spinola sta javno izrazila svoje nasprotovanje do vladne politike, kar je povzročilo negodovanje reakcionarnih krogov tako v vojski kot med politiki Veliko negodovanje je povzročila tudi knjiga, ki jo je napisal general Spinola in v kateri trdi med drugim, da je v kolonialni vojni nemogoče zmagati s silo in da portugalska kolonialna politika duši državo. Knjiga je dosegla velik uspeh, saj so v prvih dveh dneh prodali več deset tisoč izvodov. Kriza med Costa Gomesom in Sninolo na eni strani ter najbolj reakcionarnimi krogi v obrambnem ministrstvu je izbruhnila, ko sta oba častnika odrekla udeležbo na manifestaciji, cilj je bil izpoved zvestobe režimu, zaradi česar sta bila oba razrešena svojih funkcij.
Kot poročajo v Lizboni se močni oddelki republikanske straže, pol-vojaške organizacije, ki je popolnoma zvesta režimu, zbirajo v predmestju portugalske prestolnice. V Lamegu je odstopil eden herojev portugalske kolonialne vojne. Gre za podpolkovnika Bruna, ki je bil odlikovan z najvišjim odlikovanjem za hrabrost. V Vi-lafranci de Xira je prišlo do bombnih atentatov, ki so povzročili več ranjencev. V Montachi-queju vojaki kopljejo strelske jarke, v Santarmeju pa naj bi bila vojaška garnizija v stanju pripravljenosti.
RIM, 16. — Osrednji statistični zavod sporoča, da so se cene potrò š ne ga blaga za delavske in u-radniške družine v januarju povišale za 12,4 odst, v primerjavi z januarjem lani in za 1,3 odst. v primerjavi z decembrom leta 1973.
Obenem so na osrednjem statističnem zavodu že izračunali, da se bo po dosedanjem povišanju cen od februarja dalje draginjska doklada v maju povišala najmanj za 8 točk, kar bi predstavljalo največje povišanje, odkar obstaja draginjska doklada. Vzrok za to je nodražitev tekočih goriv, sladkorja, olja, sira in raznih saiam, ki jo je odobrila prejšnja Rumorje-
Resolucija OZN proti portugalski kolonialni politiki
NEW YORK, 16. — «Odbor 24» — odbor za dekolonizacijo, ki deluje v okviru OZN — je včeraj odobril resolucijo, v kateri zahteva od Portugalske, naj takoj preneha s svojimi kolonialnimi vojnami in z drugimi represivnimi dejanji proti ljudstvom Angole in Mozambika. Dokument zahteva od Portugalske naj u-makne svoje čete tako iz Mo-
zambika kot iz Angole ter naj že preneha s svojo politiko, ki krši neodtujljive pravice tistih ljudstev.
Odbor tudi poziva vse države, ki imajo tesne gospodarske vezi s Portugalsko, naj si prizadevajo, da bi slednja spoštovala resolucijo svetovne organizacije.
Jugoslovani na sestanku odbora neuvrščenih držav
BEOGRAD, 16. — Člani jugoslovanske delegacije, ki bodo sodelovali na sestanku koordinacijskega odbora neuvrščenih držav so odpotovali danes zjutraj v Alžir. Jugoslovansko delegacijo vodi namestnik zveznega tajnika za zuna-
nje zadeve Jakša Petrič. V delegaci jič so med drugimi svetnik zveznega tajnika Berislav Baturi-na, načelnika političnih uprav Mit-ke Halovski in Gabru Perovič in drugi funkcionarji in strokovnjaki zveznega tajništva za zunanje zadeve.
WASHINGTON, 16. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je popoldne sprejel zahodnonem-škega veleposlanika von Stadena, ki se je pred kratkim vrnil iz domovine. V uradnem sporočilu zunanjega ministrstva ne govorijo o temi pogovorov, po vsej verjetnosti pa sta Kissinger in von Staden obravnavala zadnje neumestne izjave ameriškega državnega tajnika o evropskih državh.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiumnuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiniiu
VEDNO VEČJA DRAGINJA
Osem točk draginjske doklade v mesecu maju?
V januarju so se življenjski stroški povišali za 1,3 odstotka v primerjavi z decembrom lani
Na včerajšnji seji vlade so I-menovali 42 ministrskih podtajnikov. Med njimi je 22 demokristjanov, 12 socialistov In 8 socialdemokratov. Dosledno z napovedanimi odločitvami je vlada imenovala 16 podtajnikov manj, kot jih je bilo v prejšnji vladi. Jutri bodo novi podtajniki prisegli pred predsednikom vlade v palači Chigi. Vlada se bo ponovno sestala prihodnji teden, da prouči programske točke, ki jih bo Rumor prečita! v četrtek v zbornici in senatu. Glavni tajnik KPI Berlinguer je v intervjuju listu «Unità» izjavil, da bo KPI vodila proti sedanji vladi odločno opozicijo, ker vsebuje vse negativne značilnosti, ki ! h je vsebovala prejšnja vlada v zadnjih dneh svojega življenja
pred odstopom. Pantani pa je i-mel včeraj govor v Vidmu, kjer je poudaril, da je naloga vseh demokristjanskih voditeljev, da pojasnijo prebivalstvu vrednote referenduma za ukinitev zakona o razporoki.
Upor v vrstah portugalske vojske se širi. V teku včerajšnjega dne je večkrat morala poseči republikanska straža, organizacija, ki je popolnoma zvesta režimu ministrskega predsednika Caeta-na, da bi prestregla vojaško kolono, ki je korakala proti Lizboni ter da bi obkolila nekatere vo-
jašnice, v katerih bi lahko vsak trenutek izbruhnil upor. Prišlo je do več bombnih atentatov.
Danes bodo na Dunaju določili novo ceno petroleja in bodo po vsej verjetnosti proglasili ukinitev zapore nad izvozom petrolejskih proizvodov v ZDA.
Fašistični založnik Giovanni Ventura, ki je skupaj s Francom Predo eden od glavnih obtožencev za pokol v kmečki banki na Trgu Fontana, je poslal milanskemu sodišču vlogo, v kateri zahteva naj preiskovalnemu sodniku dr. D'Ambrosiu odvzamejo preiskavo. Zahteva je očiten poskus, da se prepreči zaključek preiskave preden zapade rok preventivnega zapora, tako da bi bila Freda in Ventura 21. marca avtomatično osvobojena.
va vlada tik pred odstopom. Obenem pa je treba opozoriti, da se cene nekaterih vrst blaga stalno višajo, zlasti še tistega blaga, ki ni pod neposrednim nadzorstvom.
Že sedaj so izračunali, da bi povišanje draginjske doklade za 8 točk obremenilo italijanska industrijska in ostala podjetja za skup no 480 milijard lir, in sicer 400 milijard lir industrijo, 80 milijard lir pa trgovino, kmetijstvo in bančništvo. Vsaka točka draginjske doklade prinese 50 milijard lir več za plače delavcem v industriji in 10 milijard lir več za plače delavcev in uslužbencev na drugih področjih.
Čilska junta podaljšala obsedno stanje
SANTIAGO DE CHILE, 16. - Čilska fašistična vlada je sporočila, da je podaljšala obsedno stanje v vsej državi do 11. septembra. Čilska ustava predvideva, da obsedno stanje lahko proglasi parlament, ker pa so generali parlament razpustili je odločitev o podaljšanju sprejela vojaška junta.
KAIRO, 16. — V egiptovskem glavnem mestu poročajo, da bodo Italijo in Zahodno Nemčijo vključili v seznam «držav prijateljic», kar jima bo omogočilo dobavo petroleja za popolno kritje njunih potreb.
dilo Saragata in njegovo strujo, da sta proti novi vladi. Sporočilo pravi, da to ni res, da pa je struja skupina svobodnih ljudi, od katerih ima vsakdo pravico, da izrazi svoje mnenje. Pri tem sporočilo poudarja, da so člani t« struje, ki so tudi člani osrednjega vodstva stranke, dosledno in odgovorno odobrili sporazum za sestavo nove vlade leve sredine. Obsojajo pa vodstvo stranke, ki je zavrnilo udeležbo leve struje v vladi.
Tajnik KPI Berlinguer je dal listu «l’Unità» intervju, ki bo objavljen jutri, v katerem pojasnjuje razloge neizprosne opozicije proti novi vladi, ki je v nasprotju z opozicijo «drugačne vrste», ki so jo komunisti vodili do prejšnje vlade. Berlinguer pravi, da je bilo stališče do prejšnje vlade politično zelo važno in celo naravno, potem ko je bila zrušena desnosredinska vlada in so se u-stvarili pogoji za važne politične spremembe, ki naj bi omogočile najstrožji boj proti neofašizmu in začetek nove gospodarske in socialne politike. Berlinguer priznava, da je za časa prejšnje vlade prišlo do nekaterih sprememb, saj so bili fašisti popolnoma odrezani od ostalih političnih sil in se je ustvarilo takšno politično ozračje, ki je dovoljevalo sprejem nekaterih ugodnih gospodarskih u-krepov. Kljub temu, ugotavlja Berlinguer, je ta politika pozneje u-sahnila in vlada je stopila na drugačno in zgrešeno pot.
Glede «nove razvojne» politike je Berlinguer dejal, da je vlada o tem mnogo govorila, nič pa ni naredila. Vse gospodarske t» žave je zvrnila na ramena delavskih množic in ni znala uskladiti proizvajalne dejavnosti. Temu je treba še dodati sklep tajništva krščanske demokracije, da se razpiše referendum o razporoki. Ta odločitev je pomenila razbitje z levico in je bila sprejeta prav v trenutku, ko so naraščale gospodarske težave in je bila potrebna solidarnost vseh demokratičnih sil.
Nova vlada, pravi Berllngu«, vsebuje vse negativne značilnosti, ki jih je vsebovala prejšnja vlada v zadnjem času svojega življenja pred odstopom. Zato, pravi tajnik KPI, bodo komunisti vodili ostro opozicijo proti vladni gospodarski in socialni politiki za obrambo življenjskih pogojev delavskih množic, da se prepreči, da bi celotno krizo zvrnili na delavce in njihove družine in da se prepreči, da bi vse skupaj povzročilo večjo brezposelnost. Berlinguer ugotavlja, da imajo sedaj špekulanti in paraziti odprto pot. Zato bo vodila KPI odločen boj v parlamentu in med ljudskimi množicami proti vsem tem škodljivim pojavom za izboljšanje življenjskih pogojev. Berlinguer nato poudarja, da je pomen odločne komunistične opozicije pobuda za osnovno spremembo sedanje politike, da se odpre pot resnični demokratski preobrazbi, za drugačno gospodarsko in socialno politiko, za boj proti politični degeneraciji, da se zavre fašistično nasilje in delovanje vseh sovražnikov demokracije.
Glede kampanje za referendum pa je tajnik KPI dejal, da se to tiče tudi stališča vlade in strank, ki jo sestavljajo. Po njegovem mnenju je zelo dvomljivo, da bo vlada spoštovala nepristranost med referendumom v trenutku, ko je večinska stranka sprožila močno kampanjo proti državnemu zakonu. To kampanjo demokristjani vodijo soglasno s cerkveno hierarhijo.
Tajnik krščanske demokracije Fanfani pa je imel v Vidmu govor ob odprtju tečaja o vprašanjih družine za pokrajinske voditelje krščanske demokracije. Fanfani je posvetil svoj govor demo-kristjanskemu stališču do referenduma o razporoki, poudaril, da krščanska demokracija mora biti navzoča med svojimi člani in med katoliškimi množicami in mora pojasniti to kočljivo vprašanje v duhu njene 30-letne politike. Fanfani je zaključil svoj govor s pozivom na vse demokristjanske voditelje, naj se udeležjo pobud za pojasnjevanje prebivalstvu doslednega stališča stranke o vprašanju referenduma. Vse demokristjansko pisanje mora biti v skladu s soglasnimi sklepi osrednjega vodstva stranke, je dejal Fanfani, da se prepriča prebivalstvo, da se na osnovi zrele presoje odloči za ukinitev zakona Basiini Fortuna. Tako, je dejal Fanfani, bo odprta pot resnični, popolni, demokratični in «lotni odločitvi o sestavi družinskega prava in bo preprečena vsaka nevarnost, «ki bi lahko grozila družinski kreposti in enotnosti».
TRŽAŠKI DNEVNIK
17. marca 1974
ŽIVAHNA 9EJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Polemične razprave o petroleju Brand ežiji in centru za tumorje
Značilen primer gradbene špekulacije, katere edine žrtve so najemniki stanovanj
Seja tržaškega občinskega sveta je bila včeraj posvečena trem zanimivim vprašanjem: novim govoricam o krepitvi petrolejske industrije, usadu na Brandežiji in centru za rakasta obolenja.
Komunistična svetovalska skupina je že pred časom vprašala župana, ali so točne vesti, da je neki univerzitetni profesor, ki je istočasno tudi viden predstavnik petrolejske industrije, med predavanjem na u-niverzi izjavil, da so lastniki petrolejskih podjetij plačali stranke zato, da so dobili dovoljenja za razširitev petrolejskih naprav. Na to vprašanje je odgovoril župan Spac-cini, da o tej izjavi občina seveda ne more ničesar reči, da pa občinski odbor nima nobene zveze in da seveda ničesar ne ve glede plačevanj strank s strani petrolejskih mogotcev.
Tajnik federacije KPI Rossetti je izjavil, da je zadovoljen zaradi stališča občinskega odbora, ki je zanikal, da bi karkoli vedel glede možnih protizakonitih dejanj. Ugotoviti pa je treba, ali so bile res izrečene obtožbe, če te obtožbe odgovarjajo stvarnosti, ali če ne gre za izjave, ki pravzaprav težijo za tem, da se umažejo vse politične stranke. Na vsak način pa je treba petrolejski industriji zavrniti kakršnekoli olajšave, kakršnekoli prispevke ali kakršnakoli dovoljenja.
Nato je že v nekoliko razgretem ozračju prišla na dnevni red gradbena špekulacija na Brandežiji, ki jo je župan označil kot «grenak dogodek». Župan Spaccini je nato pre-čital zelo dolgo pismeno poročilo, v katerem je podrobno navedel celoten postopek izdajanja gradbenih dovoljenj in številnih omejitev, ki jih je zahtevala občina. Župan je ugotovil, da so 24.12.1971 prepovedali nadaljevanje gradnje in da je podjetje gradilo naprej. Sledile so nadaljnje proršnje, sestanki in številni ukrepi ter prepovedi, ki pa jih podjetje Cumin ni spoštovalo. Sedaj se je usad ponovno premaknil in preti nevarnost za ljudi, zaradi česar je bil župan prisiljen, ponovno ukazati, da se ogrožena stavba izprazni.
V daljši razpravi, v katero so po-
lagal, da se za nekaj mesecev preselijo stanovalci v hotel, in to na občinske stroške, da se njihova stanovanjska oprema shrani v občinskih skladiščih in da se skupaj z drugimi zainteresiranimi ustanovami doseže, da se bo za stalno rešilo vprašanje.' Župan je zahteval, da se vse skupine izjasnijo o tem predlogu. V imenu KPI je Monfal-con dejal, da se s predlogom strinjajo, toda pod pogojem, da se bo nadaljevalo s kazenskim in upravnim postopkom proti resničnim krivcem in da se prizadetim jamči, da ne bodo ostali v hotelu predolgo. Z županovim predlogom so se strinjali predstavniki vseh skupin, z izjemo MSI.
Odbornik Dolhar je nato predlagal sklep, da se podaljša konvencija med pokrajino, občino in splošno bolnišnico o konzorciju za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj do 15. maja. S tem pa se hočejo samo urediti nekatera formalna vprašanja in vključiti zdravljenje rakastih obolenj v organski okvir osnovnih zdravstvenih centrov, kolikor pa to ne bi bilo mogoče, pa začasno v okvir neke druge ustanove.
Tudi okrog tega vprašanja se je
razvila daljša razprava zlasti na osnovi posega svetovalca KPI Mor-guttija, ki je dejal, da je center za tumorje v resnici klasičen primer klientajizma, slabega upravljanja ter delitve oblasti, katere ko šček ima v tem primeru v rokah PSDI. Morgutti je navedel tudi druge primere slabe uprave, zaradi katerih je že posegla sodna oblast.
Pomembno zasedanje o razvoju kampingov
Na zasedanju, ki ga je priredil včeraj tržaški merkantilni konzorcij T—club v sejni dvorani trgovinske zbornice, so ustanovili deželni odsek združenja FATTA, ki skrbi za razvoj kampingov. Do ustanovitve je prišlo v kritičnem trenutku, ko preti tržaški pokrajini zapora treh kampingov, dveh pri Fernetičih in enega v Sesljanu. Zasedanju je prisostvoval vsedržavni predsednik združenja Mori,
V okvir tega zasedanja sodi tudi razstava najnovejših modelov prikolic, ki si jih bodo Tržačani lahko ogledali danes na Trgu U-nità.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Prvi nastop v okviru letošnje pevske revije «Primorska poje»
Nastopilo je deset zborov z obeh strani meje . Uvodna nagovora Mirka Kaplja za Slovensko prosvetno zvezo in Ivana Siliča za Združenje pevskih zborov Primorske
Peta, jubilejna revija pevskih zborov «Primorska poje», se je začela sinoči s prvim od sedmih koncertov v tržaškem Kulturnem domu, ki je za to priložnost sprejel veliko število ljubiteljev zborovske pesmi. Nastopilo je deset zborov. Vsak je zapel po tri pesmi proste izbire, le zadnji iz Izole je za zaključek dodal še eno priložnostno v potrditev prijetnega vzdušja.
V	uvodu je očinstvo in pevce pozdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj in poudaril, kako se je skromna pobuda pred petimi leti razvila v mogočno vsakoletno manifestacijo, ki nas upravičeno navdaja z optimizmom in vero, da slovenska pesem ne bo utihnila, pa čeprav se mnogokrat zdi, da v ritmu potrošniške in motorizirane družbe zanjo skoraj ni več prostora. Še posebej za zamejstvo pa velja, da je zborovska pesem toliko bolj potrebna, ker z njo naš človek manifestira svojo bit-nost.
V	imenu Združenja pevskih zborov Primorske, ki je skupno s SPZ soorganizator revij «Primorska po-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||iill||||||M||||l|||,,||||,|||l,l||l|||||l,|irmilll||,munì,um
ZUPAN V BISTVU SPREJEL ZAHTEVE STANOVALCEV
DANES NA CESTAH AVTOMOBILI Z LIHO ŠTEVILKO NA TABLICI
Danes bodo lahko vozili avtomobili, katerih evidenčna tablica se konča z eno naslednjih številk:
1 — 3 — 5 — 7 — 9
V torek, 19. marca bo prepovedana vožnja vseh motornih vozil.
Danes se bodo verjetno izselili iz ogroženega poslopja na Brandežiji
V Ul. Valerio se družina krčevito upira izgonu ■ Nujno je treba utrditi zemljišče
segli predstavniki vseh skupin, je za KPI inž. Costa ugotovil, da so edini oškodovanci družine, ki stanujejo v ogroženi zgradbi, in da se prav za te družine še nič ni naredilo. Costa je zahteval, da morajo javne oblasti narediti vse potrebno, da se sanira celotno področje. Nato je nadaljeval, da gre za značilen primer gradbene špekulacije, ki jih je zelo mnogo v Trstu, in da je bilo v tem primeru že v naprej jasno, da zemljišča ne bodo utrdili, ker bi drugače postala gradnja predraga.
Ob zaključku razprave je župan na predlog svetovalca KD Saia pred-
Sinoči so se stanovalci ogroženega poslopja v Ul. Pagliericci 53 in 53/1 sporazumeli in, če ne bo novosti ,se bodo izselili že danes popoldne. Stanovalci so prej postavili vrsto zahtev: 1. v stanovanjih bodo ostali do 21. marca; 2. vselili se bodo v hotel «Valrosandra» in ne v tistega, ki ga je občina predlagala; 3. vsa oprema bo ostala v stanovanjih; 4. vsak dan bodo lahko odšli v svoja stanovanja eno uro in pol, ob spretn^vu gasilcev in 5. župan mora podpisati obvte-zo, da se bodo v roku nekaj mesecev od začetka tehnične sodne preiskave začela 'dolar za, utrditev, terena.
Proti večeru je občina v bistvu sprejela vse točke, razen prve, od katere so sami stanovalci odstopili, in so pripravljeni, da že danes ob pol devetih zapustijo svoja stanovanja. Ostaja pa še vprašanje zadnje točke. Kaže, da se bo župan obvezal samo za oričetek del mesec dni po zaključku preiskave in ne po pričetku, kot zahtevajo stanovalci. Zato danes utegne priti do preselitve, pa tudi do poostritve spora in nadaljevanja «barikad».
Medtem ko se zdi, da se je uredil položaj devetih družin iz Ul. Pagliericci, je na vrhu zemeljskega usada v Ul. Valerio, ki je od včeraj zjutraj izmenično enosmerna, zadeva še vedno neurejena. Ob 16. uri se je dokončno izselila iz stare hiše štev. 91, petčlanska družina Croci, ki se je bila pred časom nezakonito vrnila v ogroženo hišo. Občina jo je preselila v trisobno stanovanje IACP v Ul. Farinelli 4. Dvočlanska družina Maiocco, ki stanuje v novi dvenadstropni hiši v Ul. Valerio 97/1, pa je odklonila.
da bi se izselila, in bo vsaj še ne- 27-letni univerzitetni študent Fran-
kaj časa ostala v hiši, ki je od vseh najbolj ogrožena.
Kot poročamo v drugem članku, so o tej zadevi obširno razpravljali v občinskem svetu. Začasna rešitev nikakor ne sme postati stalna in je treba brez odlašanja zaustaviti usad in utrditi zemljišče, tako da bodo lahko mirno živeli ne samo tisti, ki jih sedaj usad- ogroža, temveč tudi stanovalci sosednjih hiš- Zato,je,potrebno, da se ne bo nadaljevalo premetavanje odgovornosti z enih pleč na druga in da se bo ukrenilo vse. kar je potreb-,no^ ne„ glede,,na: zaključek sodnega postopka.
O zadevi bo razpravljala na svoji prihodnji seji tudi rajonska kon-zulta pri Sv. Ivanu, ker spada Brandežija v njeno območje.
Nočni požar zajel Bošket
Sinoči so gasilci morali poseči v Bošketu zaradi obsežnega požara med Rotondo in Lovcem. Požar je izbruhnil istočasno na treh krajih, zaradi česar sklepajo, da ga je kdo nalašč zanetil.
Gasili so še po polnoči, ker je pretila nevarnost, da zajame borov gozd pod Lovcem. Na kraju je 20 gasilcev pod poveljstvom podčastnika Selle in tri motorne brizgalne.
Smrtna nesreča pri Sv. Andreju
Prejšnjo noč, malo pred 2. uro, ! je na Sprehajališču Sv. Andreja pripetila huda prometna nesreča: avto vrste citroen, s katerim se je peljal proti nabrežju
co Morandi iz Imperie, je zavozil s ceste, trčil ob drevo in se prevrnil. Nesrečo je po vsej verjetnosti zakrivila prevelika hitrost, tako da je avto zaneslo z ovinka.
Morandija so izvlekli iz razbitin reševalci Rdečega križa in so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je bilo kritično, tako da so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. Kmalu po .5. uri pa je Morandi, kije študiral v našem mestu, izdihnil zaradi posledic hudih udarcev v glavo, prsi in trebuh, zloma desne ste-gpftnice in drugift poškodb,
SPD Tabor in člani pevskega zbora čestitajo Nedi in Zoranu Sosiču ob rojstvu prvorojenke
EVE
Družino Grudna je Se mlado Matej z Matejko zdaj obiskal. Očetovo naj hranita navado naj bi pri zboru vsak zavriskal Pevci zbora «Igo Gruden»
V sredo, 13. t.m. je diplomiral na videmski fakulteti iz književnosti in tujih jezikov z odličnim uspehom in pohvalo
IVAN VERČ
Mlademu doktorju čestitajo prijatelji in znanci.
■■iiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiiiiliiliiliuiliniiiiiiiiifiniiiiiiiiiiitliMiiliiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillliniiiiiitiiliiil
Danes, NEDELJA, 17. marca
JERICA
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 18.12 — Dolžina dneva 11.58 — Luna vzide ob 2.47 in zatone ob 11.55
Jutri, PONEDELJEK, 18. marca EDVARD
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 7,4, ob 19. uri 11 stopinj, zračni pritisk 1007,7, ustaljen, veter 3 km na uro, severni, vlaga 50-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. marca se je Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 65-letna Anna Poc-kar vd. Ortalli, 74-letni Natale Di Pinto, 78-letna Emilia Colan-gelo por. Zagaria, 71-letna Maria Pajer por. Caselli, 82-letna Maria Cernez, 26-letni Franco Morandi, 62-letni Vittorio Pampanin, 41-let-ni Giorgio Zoldan, 48-letni Renato Dimicich, 82-letni Giovanni Zan-colich, 2-letni Stefano Bussani, 75 letna Maria Pockar vd. Vecchio, 67-letna Rosina Teliini vd. Vamerin, 66-letni Dušan Kosič, 78-letna Margherita Giordani vd. Dell Orto,
Včeraj-danes
TRSI-UI.Moziini 57
62-letna Giasella Cec vd. Fragia-como, 89-letna Maria Miletich vd. Visinko, 78-letna Luigia Chelleris roj. Polli in 90-letna Viktorija Hmeljak vd. Batič.
OKLICI:	zapriseženi stražnik
Giovanni Salerai in gospodinja Concetta Bologna, zobotehnik Mario Romanelli in trg. pomočnica Patrizia Indrigo, uradnik dr. Aldo Piego in uradnica Mariella Manzutto, hidravlik Guerrino Jurincic in uradnica Elisabetta Lovrecich, mehanik Guido Svara in uradnica Ca-tema Finotto, stražnik javne varnosti Stefano Martucci in trg. pomočnica Liviana Crevatin, mizar Giorgio Ponis in natakarica Vera Milanovic - Vasiljevič, finančni stražnik Lorenzo Di Maro in čistilka Livia Dekovic, uradnik dr. Liviero Sverco in uradnica Letizia Pečenko, mesar Savino Bisiac-chi in otroška negovalka Anita Toscan, pomožni strojnik Giorgio Ronchese in trg. pomočnica Maria Rizzitelli, železničar Miloš Košuta in bolničarka Loredana Trevisan, delavec Edi Simonetti in delavka Germana Sain, inženir Paolo Fran-doli in učiteljica Maria Cristina Benussi, funkcionar družbe Fiat Giorgio Marsich in učiteljica Luca Chirico, trgovec Fabrizio Fei in uradnica Lucia Codan, trg. pomočnik Dario Eriani in trg. pomočnica Patrizia Marcon, učitelj Stojan Corbatti in učiteljica Nataša Škabar, tehnični uradnik Giorgio Umari in uradnica Marisa Giurco, uradnik dr. Ezio Longhi in uradnica Lucia Mauri, delavec Fabio Abbondanza in gospodinja Rosangela Del Vecchio, finančni stražnik Lorenzo Sparapano in uradnica Denis Fur-lanetto, financar Paolo Dominici in gospodinja Silvana Fiore, učitelj Mario Lombardo in uradnica Ambra Taddeo, finančni stražnik Giuseppe
Gulioso in trg. pomočnica Maria Cattunar, litograf Giuseppe Sancin in uradnica Inaura Salimbeni, inženir Silvano Covelli in univ. študentka Patrizia Della Mattia, finančni stražnik Vittorio Corda in delavka Maria Grazia Delben, šofer Luigi Desko in gospodinja Fulvia Marchesi, avtoličar Ettore Labinaz in trg. pomočnica Ada Stefani, uradnik Fabrizio Tonrizza in uradnica Manuela Latzel, stražnik javne varnosti Giorgio Talotti in trg. pomočnica Piera Pellegrini, delavec Michele Della Valle in gospodinja Antonia Lolito, sodnik Gaetano Marini in študentka Liliana Aloisi, univ. študent Guido Tuveri in biolog dr. Laura Martelli, strugar Sergio Mondo in trg. pomočnica Roberta Bigolin, uradnik dr. Giorgio Grebello in tehnična risarka Snežana Popovič, bolničar Gaetano de Gioia in trg. pomočnica Sonja Sila, pristaniščpik Alan Canzian in trg. pomočnica Tiziana Radoicovich, zidar Luigi San-tomauro in trg. pomočnica Fulvia Peratello, trg. pomočnik Giovanni Canciani in frizerka Patrizia Sfregola, univ. študent Ovidio Posa in učiteljica Rosanna Da Col, delavec Gino Crepaldi in delavka Maria Cucci, pristaniščnik Bruno Pauluzzi in gospodinja Mirijana Klarič, delavec Guido Brancaleoni in bolničar-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠ1VK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 196-30)
Viale XX Settembre št. 16/111
ka Ileana Verbanaz, finančni podčastnik Antonio Laudani - Fichera in učiteljica Laura Chrevatin, delavec Giampaolo Bolzan in bolničarka Nedda Tassan Mazzocco, šofer Dario Fiorino in trg. pomočnica Danica Marinkovič, univ. študent Enrico Norbedo in univ. študentka Loredana Messi, pristaniščnik Giuseppe Zitani in bolničarska Maria Angela Candotto, delavec Elio Vigini in gospodinja Anna Labinjan, pristaniščnik Silvano Cecchi in frizerka Patrizia Curcuruto, elektrikar Bruno Degrassi in bolničarka Liliana Cicute, uradnik Mauro Petrucci in gospodinja Smilja Kovačič, šofer Albino Biloslavo in delavka Alma Ruzzier, pristaniščnik Nevjo Jakomin in trg. pomočnica Nevia Jurincic.	—
je», je spregovoril njen predsednik Ivan Silič. Pomembno se nam zdi iz njegovega govora povzeti osnovne podatke, ki pričajo o razrastu pobude: 17 skupinskim nastopom v desetih krajih v petih letih se letos pridružuje še pet v novih krajih; poprečno število nastopajočih je tisoč 500 pevcev, skupno z letošnjo revijo pa se je število vseh nastopajočih dvignilo nad čez 7.500 pevcev. Za številkami je še trdo, požrtvovalno delo pevcev in pevovodij, ki iz gole ljubezni do slovenske pesmi premagujejo težave in iz roda v rod podaljšujejo tradicijo, ki ima zlasti na Primorskem globoke korenine.
Prvi se je nato predstavil moški zbor «Fantje izpod Grmade» pod vodstvom Iva Kralja, čeprav maloštevilen je zbor svoje tri pesmi zapel zelo ubrano in v očitnem prizadevanju za kulturno interpretiranje. Moški zbor iz Kobarida, ki ga vodi Vlado Volarič, je prinesel pesem svoje ožje domovine pod Krnom, pesem Hrabroslava Volariča in pesem o Soči. Prijetno je presenetil s svojo številčnostjo (blizu 40 pevcev) in s svojo zvočno polnostjo. Moški zbor iz Bukovja je pod vodstvom Frančiške Milavec pokazal kljub številčni omejenosti veliko prizadevnost, ki dobro obeta, moški zbor «Valentin Vodnik» iz Doline pa je pod vodstvom Ignacija Ote potrdil svoje že znane lastnosti in vse tri pesmi, zlasti pa «El Grillo», zapel prepričljivo. Moški zbor «Lijak» iz Vogrskega, ki ga vodi Branko Marvin, je segel po preprostih pesmih in v Foersterjevi Napitnici še najlejše pokazal svoje zmogljivosti, moški zbor «Ciril Silič» iz Vrtojbe pa je pod vodstvom Franca Župančiča zlasti v Gregorčevi «Marko skače» v celoti potrdil svojo izvajalsko raven, ki mu omogoča dinamično interpretiranje in seganje po zahtevnejših skladbah. Mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jericijo, je posegel po polifonski zakladnici Da Vic-torie in Gallusa, najučinkoviteje pa je svoje pomembne izvajalske zmogljivosti pokazal v Vrabčevi «Prihod».
Moški zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela se očitno vrača v staro «formo» čeprav ima manj pevcev, kot pred časom. Lepo je zapel zlasti Mirkovo «šumi potolč sumi» in pa Otovo «Soudaško» v narečju. Ubald Vrabec nam je spet predstavil svoj mešani zbor «Jaeobus Gallus». Res škoda/'da 'je nastopil tako skrčen (le 20 pevcev in pevk), kajti pri večjem številu pevcev bi njegova nesporna tehnična kvaliteta prišla učinkoviteje do veljave, zlasti Gallusova «Nemo placet», ki naravnost kliče po zvočni masi. Zato pa je Ukmarjeva «Žoge» prišla do polne veljave.
Revijo je učinkovito zaključil o-krog 40-članski mešani zbor «Svoboda» iz Izole pod vodstvom Mirka Slosarja. Odlično pripravljen in glasovno svež v vseh vokalnih skupinah, je najbolj zablestel v Vrabčevi «Polka je ukazana». Tako zapete najbrž še nismo slišali. Dodal je še Vrabčevo «Bratci veseli vsi».
Za celotni sinočnji nastop (o katerem bo spregovoril tudi naš strokovni kritik) pa velja prijetna ugotovitev, da je bila splošna raven petja višja kot v prejšnjih letih in da so mnogi zbori nastopili znatno pomlajeni.
Občinstvo je vse zbore nagradilo z aplavzi priznanja, prireditelji pa so pevovodjem poleg cvetja poklonili še pravkar izšlo pesmarico Venturinijevih pesmi za mešane in moške zbore, ki jo je uredil Ignacij Ota.
Naslednja revija bo že danes popoldne v Vipavi.
tič, ki je prinesel v Trst na ogled dobra dva ducata svojih slik, tipičnih Murtičevih olj močnih barv. Kot po navadi se je v galeriji zbralo na otvoritev lepo število Tržačanov, seveda v glavnem tržaških likovnikov. Na otvoritev razstave je prišel tudi sam umetnik. Razstava, ki zasluži vso pozornost, bo odprta do konca meseca in je občinstvu na ogled po običajnem urniku galerij.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
Danes, 17. t. m. ob 16. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» — abonma red F okoliški.
Uprava SSG v Trstu sporoča cenjenim abonentom reda F (okoliški), da bo danes, 17. t. m., ko je na sporedu predstava «Božič pri Cupiello-vih» za omenjeni abonma, stavka avtobusov za vse izredne proge. Vsem abonentom bodo pri blagajni Kulturnega doma povrnjeni stroški za avtobus. Lepo prosimo za razumevanje.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes, ob 19. uri ponovitev Wagner-jeve opere «Somrak bogov» — Dirigent Georg Alexander Albrecht.
Danes bodo začeli prodajati vstopnice za prvo predstavo Bellinijeve opere «Capuleti in Montecchi», ki jo bo gledališče Verdi predstavilo prihodnji petek tržaškemu občinstvu. Jutri bo gledališka blagajna zaprta, v ponedeljek pa bodo ponovno na razpolago vstopnice.
ROSSETTI
Ob 20. uri — Bocensko stalno gledališče — Shakespeare: Hamlet.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 61 54
62
85
90
38
21
70
76
77 31
68 86 50 41
42 40 1 51 45 29 15 34 60
ENALOTTO
2 X X 1 X X 11X X 1 2 KVOTE: 12 točk — 6 milijonov 18 tisoč lir; 11 točk — 257.900 Ur; 10 točk — 19.400 Sr.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 14. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, All’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari • Grotti, Ul. Tor. S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea. Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec (tel. 228 124); Bazovica (tel. 226 165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225 141); Božje polje — žgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesijan (tel. 209-197): Žav Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124).
I gu loriji Forum razstavlja Edo Mu rt id
Od sinoči razstavlja v tržaški ga leriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 znani jugoslovanski slikar Edo Mur-
PD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL iz Nabrežine
vabita člane in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER
ki bo jutri, v ponedeljek, 18. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gbmer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej .jfSelrpa Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
V torek, 19. marca ob 16.
Mali oglasi
HIŠNO POMOČNICO veščo vseh del, v centru mesta išče boljša družina. Pogoji po dogovoru. Telefon 69110.
Vsi pevci in orkester Tržaškega partizanskega pevskega zbora, naj se gotovo udeležijo pevske vaje, ki bo v sredo, 19. t. m., ob 20. uri v Bazoviškem domu.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 24. marca izlet na Učko. Prevoz z avtobusom do koče, od tam v Opatijo in ob obali do Moščeniške Drage. Planinci bodo sestopili z vrha Učke peš do Moščeniške Drage. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri ZSSD1 do 20. t. m. od 9. do 12. ure.
Slovensko prosvetno društvo Tabor priredi v nedeljo, 24. t. m., izlet v Dobrovo. Izlet je v sklopu pevskega zbora Tabor, ki ob tej priliki na stopa v Dobrovem na reviji «Primorska poje». Ogled vinske kleti. Odhod z Opčin izpred prosvetnega doma ob 8. uri. Vpisovanje od jutri dalje v trgovini pohištva Renar.
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica CavaNi, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
PLINSKE NAPELJAVE utekočinjenega plina in metana z najsodobnejšimi napravami LANDI. Maksimalna rentabilnost in ekonomičnost. Montaža na vse avtomobile avtomehanična delavnica BRUSAEERRO, Ul. Revol-tella. 63 tel. 741-984,
Žepni elektronski računalnik HEWLETT - PACKARD za znanstveno in finančno rabo Izključno pri tvrdki CRASSO — Galleria Rossoni (Kor-zo Italija).
AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «POVERJENI ZASTOPNIK ZA ALFA ROMEO» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 30-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. ALFA ROMEO 2000 berlina 1972; alletta 1973; 1600 super 1971, 70; giuba 1300 super 1972; giuba 1300 TI 1970; GT 1300 junior 1968; alfa-sud 1973; alfasud TI 1974; 128 berlina 4 vrata 1970; 128 berlina 2 vrati 1971; 124 special TI 1400 1972; 124 šport coupé 1600 1971: AUTOBIANCHI primula 65c 3 vrata 1969; NSU TT 1000 1970; AUTOBIANCHI A 112 nova, takojšnja dobava; citroen 1000 club 1. 1972; simca 1000 GLS 1973. POZOR, USPEŠNO SE NADALJUJE DO 31. MARCA 1974 PRODAJA NAŠIH AVTOMOBILOV Z ŽE PLAČANIM PROMETNIM DAVKOM ZA ENO LETO «V NAŠE BREME». OBIŠČITE NAS!
AUTOSALONE FIEGL - Reška cesta 19 — tel. 766880 — pooblaščen zastopnik znamk Lancia in Autobian-chi razpolaga z veliko izbiro revizio-niranih rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti v teku dneva.
IŠČEM dvosobno stanovanje v katerem koli večjem kraju na Primorskem. Pismene ponudbe na ADIT p. p. 171 Ljubljana.
Nimate vozniškega dovoljenja? Na voljo vam |e z revolucionarnim «System car» za samih 9.900 lir in poštne stroške Pišite na: Autoscuola Nazario Sauro box 187 98100 — MESSINA.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 17. marca ob 16. uri RED E okoliški
TABORNIKI R M V
prirejajo 18. marca 1974 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
TABORNIŠKI VEČER
z diapozitivi in filmom.
V foyerju balkona bo do 21. marca 1974 od 18. do 20. ure odprta razstava panojev in slik.
Vabljeni!
Razstave
Kino
Ariston 15.00 «Joe Hill». V glavni vlogi igra Thommy Berggren. Barvni film.
Nazionale 14.30 «Il bacio della morta». Silvia Donisio, Orso Maria Guerrini in Peter Lee Lawrence. Barvni film.
Excelsior matineja 10.00 in 11.30 Risanka «Pinocchio».
Excelsior 14.30 «Il viaggio». Barvni film z Sophio Loren in Richardom Burtonom.
Grattacielo 14.30 «Noa Noa». Režija Ugo Liberatore. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice matineja 10.00 in 11.30 «Il prigioniero di Zenda».
Fenice 15.00—22.20 «Una magnum per l’ispettore Callaghan».
Eden ob 14.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li, Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz ob 14.00 «Jezus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona.
Aurora 14.30 «Amarcord». Barvni film.
Capitol 14.00 «Papillon». V glavni vlogi Steve McQueen. Barvni film.
Cristallo ob 14.00 «Polvere di stelle». Monica Vitti, Alberto Sordi. Barvni film.
Impero 15.00 «La schiava io ce l’ho e tu no». Landò Buzzanca. Barvni film.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3 D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vstopnina 1.500 lir.
Moderno 14.30 «Preparati la bara». Terence Hill. Barvni film.
Ideale 15.00 «Campa carogna... la taglia cresce». Gianni Garko, Stephen Boyd in Tereza Gimpera. Barvna kavbojka.
Vittorio Veneto 15.00 «Una breve vacanza». Fiorinda Bolkan in Renato Salvatori. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Un avventuriero a Tahiti». Igrata Jean Paul Beimondo in Stefania Sandrinelli. Barvni film.
Astra. 15.00—21.20 «Ludwig». V glavni vlogi Rommy Schneider in Helmut Hefger,, Barvni film., Prepov# dano mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «L’Etrusco uccide ancora»,, Mex Corde in Samantha Eg-gar,;, Barvpi film, ,,„ /.J.J ,. / ; ;
V	Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del slikar Orlando Poian ki bo razstavljal do 19. marca.
V	galeriji «Forum» na Ul. Coroneo 1, je odprl razstavo svojih del jugoslovanski slikar Edo Murtič.
V	galeriji Tergeste razstavlja tržaški slikar Sergio Micalesco. Njegova razstava bo trajala do 22. t. m.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški slikar Lido Dam-brosi, ki bo razstavljal do 21. t. m.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo 2, je odprl razstavo svojih serigrafij, temper in stenskih preprog tržaški umetnik Ennio Steidler.
Razna obvestila
Združenje staršev na Državnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu vabi starše dijakov na predavanje pedagoga prof. Jožeta Valentinčiča o «Mladostniku in starših». Predavanje bo v prostorih šolskega zavoda v sredo, 20. t m. ob 18. uri.
Jutri, 18. t. m. ob 20.30 bo važna seja odbora Tržaškega partizanskega pevskega zbora v Bazoviškem domu v Bazovici.
Prosveta
SPD Tabor z Opčin vabi članstvo na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu.
ZAHVALA
Ganjeni nad izrazi sožalja ob izgubi našega malega
Marka Sedmaka
se iz srca zahvaljujemo g. župniku Šibeniku, športnemu društvu Primorje, vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so z nami sočustvovali.
Starši in sorodniki Prosek. 17. marca 1974
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sočutja ob izgubi našega dragega
STANISLAVA KOŠUTA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala č. g. Stanku Zorku.
Žalujoča družina
Trst, 17. marca 1974
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
IVANA D0LJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali in spremili pokojnega k večnemu počitku.
Sin Marčelo in hčere Vanka, Milka, Berta in Marčela
Samatorca, Repen, Salež, 17. marca 1974
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z mano ob bridki izgubi drage žene
IVICE EUKAVLC
Posebna zahvala dr. Ukmarju, dr. Starcu, ŠD Primorju PK, FK Primorju in njihovemu odboru, sorodnikom, vaščanom ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Žalujoči mož Pepi
Prosek, 17. marca 1974
ZAHVALA
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta, nonota, tasta in brata
IVANA MARIJE (MIČETA) GOMBAČA
Žalujoča sinova Silvo in Mario ter hči Dora z družinami
Lonjer. Katinara. Konkonel, Ljubljana, 17. marca 1974
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
MARIJE KOROŠEC por. SANCIN
Posebna zahvala dr. Lasperanzi, ki jo je zdravil v zadnjih letih, pevcem pogrebnega pevskega zbora, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin.
Mož Angel, sinova Mario in Danilo (odsoten) ter hči Angela z družinami, sestra Nanca ter brat Josip
Boljunec, Boršt, Gulfport, Koper. 17. marca 1974
VČERAJ POPOLDNE V NAŠEM UREDNIŠTVU
Javno žrebanje dobitnikov nagrad med naročniki na Primorski dne vnik
Izžrebanih 40 nagrad v vrednosti 2.300.000 lir - Barvni televizor tokrat na Opčine
Sinoči je bilo v prostorih našega Uredništva najavljeno izžrebanje nagrad, ki jih naš dnevnik razpisuje ■ued svoje naročnike. Ob navzočnosti predstavnika finančne intendan-c« je bilo med naročnike z žrebom razdeljenih štirideset daril, ki jih je . žreb kar primemo razdelil, saj jih je šlo nekaj v samo mesto, nehaj pa na podeželje. In tudi kar zadeva glavno nagrado, smemo re-da je bil žreb nepristranski. Lani je namreč poslal barvni televizor v Gorico, letos pa na Opčine, glavni dobitek je torej ostal na Tržaškem.
V naslednjem objavljamo seznam nagrad in dobitnikov, in sicer po vrstnem redu, kot smo ga objavili v včerajšnji številki:
1.	Angela Šuligoj, Opčine, Prose-ška 67
2.	Avguština Škabar, Repnič 32
3.	Dragotin Daneu, Opčine, Ulica Cardi 3/1
4.	Karlo Drufovka, Oslavje 5- Alojz Peric, Praprot 8
6.	dr. Pavel Marc, Trst
7.	Milivoj Zužič, Prosek 14
8.	Mirko Gabrovec, Mavhinje
9.	Viktor Pernarčič, Štivan 18 M. Drago Smel, Trst
H. Valerija Mihalič, Boljunec
12.	Anica Štoka, Prosek 550
13.	Vladimir Kukanja, Trst
14.	Marija Terčon, Sesljan
15.	Stanislav Petaros, Boršt 79 18. Angel Blažina, Prosek 20
17.	Milan Komar, Domjo
18.	Prane Černjava, Gabrovec 60 13. Josipina Kjuder, Lonjer 430
20.	Stanko Franovič, Trst, Ul. Pi-randello 14
21.	Ivan Novak, Trst, Ulica Barba-riga 2
22- Maks Kalc, Trst, Katinara 350
22.	Viktorija Čuk, Trebče
24.	Zoro škerk, Gorica, Ulica III Armata 56
25.	Magda Pečenik, Boljunec 260
26.	Danilo Petaros, Trst 2č Silvano Košuta, Križ 40
28. Ada Caharija, Nabrežina 133
OSMICA
Lovrenc Žerjul, iz Lonjerja toči belo in črno vino.
SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine
priredi v nedeljo, 24. marca, ob 17. uri v društveni dvorani
SLOVENSKI KULTURNI VEČER
Spored: recitacije, glasbene točke, nastop domačega pevskega zbora, Stanko Kosmina pa _bo govoril o slovenski1 rhStlm’ 'Ufe-nemu pomenu in njeni nalogi. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST
vabi v sredo, 20. marca na svoj
20. OBČNIZBOR
ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa, 9 ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju z običajnim dnevnim redom.
ODBOR
člani lahko poravnajo letno članarino v Tržaški knjigarni.
POTOVALNI URAD AURORA
vabi na
PRVOMAJSKO POTOVANJE V MOSKVO IN LENINGRAD
Odhod iz Trsta 27. aprila, povratek 3. maja. Cena 168.000 lir.
Za veliko noč prirejamo izlet
v Velenje, Rogaško Slatino, Ptuj in Maribor.
Odhod 14., povratek 15. aprila. Izlet velja 18.500 lir na osebo.
Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
29. Jakob Šemec, Križ 14 36. Pavel Lazar, Trst, Str. per Ba-sovizza 38
31.	Marjeta Pahor, Sovodnje, Ulica Impero 93
32.	Marija Pavletič, Prosek 273
33.	Valerija Pšenička, Trst, Ulica Querele 12
34.	Olga Rebula, Repnič 2
35.	dr. Drago Štoka, Prosek 576
36.	Karel Kalc, Gropada 22
37.	Josip Blažina, Briščiki 26
38.	Mirko Guštin, Repen 54
39.	Franc Gravner, Gorica, Ulica Campi 18
46. Josip Umek, Erta S. Anna 145
Sporofito odbora za spomenik padlim v Bazovici
Na prvem sestanku dne 28. januarja so bivši borci, aktivisti, politični deportiranci in zaporniki na družabnem večeru ob obletnici masovne aretacije vaščanov leta 1945 sklenili, da bodo v Bazovici, ob podpori celokupnega prebivalstva, postavili spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni. Imenovan je bil akcijski odbor, ki je pričel takoj z nabiralno akcijo. Takoj nato, to je 30. januarja 1971 smo sklicali prvo sejo in sestavili odbor, ki naj bi izpeljal zadano nalogo. Na poti do cilja smo naleteli na hude zapreke, posebno glede lokacije spomenika. Odbor si je zastavil nalogo, da mora spomenik stati na trgu ob cerkvi, to je v centru vasi, tako da bi bil vsem, posebno mlajšim, vedno pred očmi.
V	trdni veri, da moramo do cilja in da nas ne zaustavi nobena sila, smo se vrgli na delo. Med vsem delom pa je bila z nami vsa vas in vsi smo čutili isto, da moramo podpirati akcijski odbor. Na več kot 60 odborovih sejah smo reševali vse tekoče delo in delo naših zastopnikov pri raznih intervencijah na mestni občini in drugod. Naprosili smo arhitekta Jagodica, da nam napravi osnutek spomenika. V Ja-godičevo zamisel je akademski kipar Stojan Batič iz Ljubljane v sredino celokupne arhitektonske postavitve uskladil bronasto spominsko kolo, v katerem je vklesana naša zgodovina. Vsekakor zelo posrečena zamisel obeh umetnikov, arhitekta in kiparja, ki sta tako skladno položila kraški kamen in bron na kraška tla našim pokojnim v večen spomin. Naj gre obema graditeljema naša prisrčna' zahvala. Posebna zahvala vsem, ki so nam stali ves čas gradnje ob strani z denarnimi prispevki. Hvala vsem vaščanom, ki so nam pomagali na kakršenkoli način pri graditvi, vsem darovalcem in dobrotnikom od blizu in daleč. Ne smemo pri tem zahvalnem dopisu pozabiti na naše vrle kamnoseke, ki so z ljubeznijo in mojstrstvom položili načrt v otipljiv in lep spomenik, ki bo pozne rodove opozarjal na trnjevo pot, ki so jo morali prehoditi naši očetje. V sredini spomenika je monolit, na katerem so vklesana imena žrtev s posvetilom:
«Ne, nismo mrtvi, sebe smo vsejali!
V	globokih brazdah naše setve
zelenijo,
o, bratje, bratje, mi zato smo pali,
da se obzorja temna vam zjasnijo.»
Sedaj, ko je odbor po treh letih dela z uspehom dokončal svojo zadano nalogo in se je v četrtek, 14. marca 1974, po poravnavi vseh računov in dolgov, po pregledu blagajniške knjige razpustil, pošilja javnosti gornje v vednost in zahvalo.
Odbor za postavitev spomenika NOB v Bazovici
Praznik žena v Borštu
Kot vsako leto, smo tudi letos žene iz Boršta in Zabrežca proslavile «Praznik žena» in sicer v nedeljo popoldne.
Letošnji praznik je bil posebno veličasten, priredile smo ga v večjem prostoru. Naši gostje so bili člani godbe na pihala iz Brega, kateri so poskrbeli za dobro voljo in ples. Ob tej priliki se jim še enkrat zahvaljujemo in upamo, da so se med nami dobro počutili in nas bodo tudi prihodnje leto zopet razveselili s svojo prisotnostjo.
V	PRIREDBI NARODNE IN STUDIJSKE KNJIŽNICE
Zadnji dve predavanji o UMETNOSTI NA SLOVENSKEM
V	smdo 20. t.m. bo predavala dr. Breda Missia o SLIKARSTVU OD IMPRESIONIZMA DO DRUGE
SVETOVNE VOJNE
Kot smo že poročali, je bil ciklus predavanj, ki jih prireja o UMETNOSTI NA SLOVENSKEM Narodna in študijska knjižnica v Trstu, prejšnji teden zaradi nepredvidenih tehničnih ovir prekinjen. Predavanja se bodo nadaljevala prihodnjo sredo 2«. t. m. in nato še v sredo, 27. marca ko bo z zadnjim predavanjem ciklus zaključen.
V sredo, 20. t. m. bo predavala dr. Breda Missia, kustos v Narodni galeriji v Ljubljani, o SLIKARSTVU OD IMPRESIONIZMA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE.
Zadnje predavanje tega ciklusa pa bo imela dr. Melita Stelè pod naslovom: SODOBNA UMETNOST NA SLOVENSKEM.
Predavanji bosta, kot prejšnja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 .
Vstop je prost.
Na našem prazniku je bilo 67 žena, med katerimi je bilo veliko mladih. Praznika se je udeležila tudi najstarejša vaščanka Ivana čač, ki bo v kratkem dopolnila 89 let. Zelo je bila zadovoljna in tudi zaplesala je s svojim nečakom. Vsi ostali plesalci so se jima umaknili in po končanem valčku so ji vsi prisotni veselo zaploskali.
Zahvaljujemo se tudi domačemu pevskemu zboru, ki je zapel več narodnih pesmi, in mladim recita torkam.
Da je praznik lepo uspel, gre zasluga in zahvala požrtvovalnim ženam, ki so sodelovale pri pripravah in pri prazniku samem. Prav tako najlepša hvala ženam iz Zabrežca za poklonjeno cvetje in štirim ženam iz Boršta za «plenjer fanc-Ijov».
Praznik nam bo ostal v lepem spominu in upamo, da ga bomo prihodnje leto zopet proslavljale.
Milka Žerjal

ZA SPOMENIK PADLIM
V	NOB V KRIŽU Angel Bandel 2.000 lir, Franc Kenda 1.000 lir, kriške žene zbrane na veselem družabnem večeru v gostilni Nazio 10.000 lir, vesela skupina moških za dan žena 12.000 lir.
Namesto cvetja na grob Romea Verginele darujeta Giulio Žerjal in Marčela 3.000 lir.
Ob 6. obletnici pok. brata Mirkota daruje Nadal Pachioni 20.000 Ur.
V	spomin pok. Marice Guštin daruje Ženska zveza in Križa 5.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Stanislava Košute darujeta Angel in Karla Košuta 2.000 Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM
V	NOB V MAČKOLJAH Rihard Šturman 25.000 Ur, Marjan Žerjul (Prebeneg 39) 1.000 Ur, Benjamin Novak (Mačkolje 122) 1.000 Ur, Rodolfo Možina (Skedenj)
1.000	Ur, družina Šturman (Skedenj)
5.000	Ur, Mario Bandi (Prebeneg)
3.000	Ur; ob priliki praznika žena v Mačkoljah darujejo žene 23.850 Ur.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Godbeni orkester Prosek 10.000 Ur, Ženska zveza Prosek 200.000 lir.
V	počastitev spomina Ivice Bu-kavec darujeta Ivan Regent 5.000
Med včerajšnjim žrebanjem v našem uredništvu
Darovi in prispevki
PROSVETNO DELOVANJE NA OPČINAH
Sobotna premiera mladinske igre in razstava umetnikov amaterjev
Priprave na občni zbor, ki bo 27. marca
Po kratkem premoru, ki ga zahteva vsako leto «Kraški pust» na Opčinah, se je v torek sestal odbor SPD Tabor in načel bodoči delovni načrt.
Prva naloga odbora je poskrbeti, da bo sobotna premiera mladinske igre dobro uspela. Mladi igralci so pri taki pobudi vredni vsestranske podpore, saj so naša dragocena zakladnica bodočnosti.
Važna postavka vsakega društvenega življenja je vsakoletni občni zbor, ki bo letos v sredo, 27. t.m. Dosedanji odborniki so si prizadevali skozi vse leto, da bi izpolnili v celoti izkazano zaupanje članov na prejšnjem občnem zboru.
Veliko truda je bilo treba za popravilo odra in preureditev kleti Prosvetnega doma. Dela sedaj gredo h koncu, čeprav niso stekla tako hitro kot se je predvidevalo. S pridobljenimi prostori v kleti je brez dvoma dvorana bogatejša in prikladnejša za razne prireditve. Ob tej priliki ne bi smeli pozabiti na važno in nujno nalogo, pregledati in popraviti streho dvorane.
SPD «TABOR» — Opčine Mladinski dramski odsek uprizori v soboto, 23. t. m. ob 20.30, in v nedeljo, 24. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinsko igro
SNEGULJČICA
Nastopa 25 mladih igralcev v režiji MARKA SOSIČA. Vabljeni!
To delo bo zahtevalo veliko truda in izdatkov, je pa brez dvoma neodložljivo. V zadnjih letih je bilo veliko storjenega, da je Prosvetni dom dobil današnjo podobo, treba je na tej poti nadaljevati v korist naše celotne vaške skupnosti.
V načrtu bodočega dela je tudi razstava domačih umetnikov amaterjev. Društvo si je prevzelo nalogo, da jo pripravi vsako drugo leto. Ta pobuda je v preteklosti imela izredno lep uspeh in brez dvoma bo tudi letošnja imela velik odziv domačih neznanih ustvarjalcev. Predvideva se, da bo razstava meseca maja, tako, da bo dan primeren čas za priprave tistim, ki se nameravajo udeležiti.
Medtem so se člani domačega pevskega zbora odločili, da si morajo nabaviti obleke. To je upravičena želja vsakega pevca. Naloga ne bo lahka, ampak volja je trdna in smo prepričani, da ob razumevanju in podpori domačinov jim bo pobuda kaj kmalu tudi uspela.
Res je, da obstaja veliko težav na prosvetnem delovanju, toda niso nepremagljive in upati je, da bo vloženo delo obrodilo sadove.
Viktor Sosič
Prijava dohodkov (Vanoni) za loto 1973
Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Še letos
iaiss
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FIIZI 10 r6l 30-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 15. marca 1974
Ameriški dolar	677.—
Funt šterling	1592.—
Švicarski frank	217,40
Francoski frank	142,—
Nemška marka	253,20
Avstrijski šiling	34,70
Dinar: debeli	40.—
drobni	40.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
je treba izpolniti prijavo dohodkov na isti način kot prejšnja leta (Vammi).
Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ue zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos, kot obi čajno izpolnjuje v uradnih urah (8—14, ob četrtkih, 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (n! jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti davčne kartele za leto 1973, potrdilo delodajalca o plači v letu 1973 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.	TAJNIŠTVO KZ
IZ SAMATORCE
Umrl jc /tiHiton Slovenec Ivan Doijak «lerconov'»
WfF
V ponedeljek je v Samatorci u-mrl zaveden Slovenec in dolgoletni raznašalec Primorskega dnevnika Ivan Doijak, po domače Nini Terčonov. Rodil se je 22. avgusta 1889 v Samatorci. V mladih letih se je izučil mizarskega poklica in se kot mizar zaposlil pri železnici. To delo je opravljal vrsto let, dokler ga fašistični režim ni premestil na novo službeno mesto v Milan. Ivan ni zdržal in zato je pustil službo ter se vrnil domov. V tem času se je tudi oženil z domačinko Marijo škrkovo, ki mu je v zakonu povila šest otrok: hčere Ivanko, Milko, Berto in Marčelo ter sina Danila in Marčela. Danilo se je leta 1943, ko mu je bilo komaj 14 let, smrtno ponesrečil. To je hudo prizadelo Doljakovo družino.
Zadnjo dobo druge svetovne vojne je Ivan Doijak preživel na prisilnem delu v Nemčiji, kamor so ga deportirali jeseni leta 1943._ Ko se je vrnil domov, se je vključil v vse krajevne družbene dejavnosti. Poznali so ga šele predvsem kot raznašalca Primorskega dnevnika; to delo je opravljal do pred kratkim, ko ga je zaradi šibkega zdravja nadomestila hčerka Marčela. Svoja zadnja leta je preživel pri sinu Marčelu. Prebiral je sloven-r'-'' tiskano besedo in kramljal s mnatelji o starih časih. Pred o-smimi leti ga je zapustila življenjska družica Marija in od tedaj se je počutil osamljenega, čeprav so ga pogosto obiskovali otroci, z družinami, ki so še kar številne, sai je imel Ivan deset vnukov in 2 pravnuka.
Vsi se ga bodo radi snominiali. nrav tako pa ga bodo ohranili v dobrem spominu vaščani, ki jim ie rad pomagal, kadarkoli je le mogel.
PATRONAT INAC	OBVESTILA
34133 Trst, Ul. Cirerone 8/b . Telef. 62785
(Prireja Boris Simoneta)
V teh dneh so vsi pridelovalci oljk iz dolinske in miljske občine, ki so konec januarja prijavili pri delek iz leta 1973 in so vložili prošnje za prispevek po patronatu Kmečke zveze INAC, prejeli poziv, naj se zglasijo v naši pisarni, da podpišejo še naknadno izjavo, ki jo je treba obvezno priložiti navedeni prošnji za prispevek.
Za kakšne vrste izjavo gre? — Najprej moramo poudariti, da predstavlja ta naknadna formalnost novost, ki doslej ni bila predpisana. Zato si bomo pobliže ogledali pomen tega novega predpisa, prev-sem pa njegove vzroke. Po zadnjem ministrskem odloku morajo vsi pridelovalci olja, ki bi radi prejeli finančno podporo, predložiti še posebno izjavo. V njej morajo obrazložiti, kje se nahaja olje, ki so ga pridelali v minulem letu. če je kmetovalec prodal določeno količino olja, mora javiti ime kupca, ceno, plačilo IVA in podobno. V nasprotnem primeru pa mora pridelovalec pismen« izjaviti, da ni prodal olja, ker mu rabi za družinsko potrošnjo. Vendar v tem slučaju mora tudi navesti točen kraj, kjer hrani preostalo olje.
Ta ministrski odlok je posledica zadnjih špekulacijskih manevrov. ki so jih odkrili v Bariju in Genovi, kjer so pridelovalci, oziroma industrijski mešetarji skrili velike količine olja, v pričakovanju, da se poviša cena in s tem tudi osebni zaslužek. Ker je zaradi tega začelo primanjkovati olje na državnem tržišču, so odgovorne oblasti vzele primerne drastične preventivne ukrepe.
Zato še enkrat pozivamo pridelovalce olja, ki so predložili oroš-njo za državni prispevek, da se čimprej zglasijo v pisarni patronata Kmečke zveze INAC v Ul. Cicerone 8/b, tel. 62785. Podpisali bodo potrebne izjave, ker v nasprotnem primeru ne bo imela že predložena prošnja več nobene veljave, kar bi pomenilo finančno škodo za naše kmetovalce.
Z letošnjim letom je nova davčna reforma zajela tudi upokojence, ki prejemajo pokojnino katere koli kategorije, ki jo nakazuje italijanski Zavarovalni zavod. Ob dvigu pokojnine prejme na poštnem uradu vsak upokojenec kartonček, ki ga mora sam izpolniti in odposlati čimprej na lokalni sedež socialnega zavarovalnega zavoda. Tu gre za nov sistem davčne prijave od 1. januarja 1974 dalje. Upokojenci morajo na omenjenem kartončku dati tri odgovore, ki zadevajo tri različne možnosti davčnega odbitka.
Navedene so tri vrste odbitkov, vsak po 36.000 lir (odbitek 36.000 lir pomeni, da od celotnega zneska letne pokojnine ni obdavčenih 36.000 lir):
a)	odbitek 36.000 lir, do katerega imajo pravico vsi pasivni davkoplačevalci. se pravi družinski poglavar, vdovec ali vdova in žena, ki je legalno in dejansko ločena. Odbitek torej ne pritiče poročenim ženam, če niso legalno in dejansko ločene, in odvisnim mladoletnim o-trokom, ki stanujejo s starši. Vendar ta odbitek lahko vsak upokojenec uveljavi zase le enkratno, se pravi, da nima pravice do ponovnega odbitka, če ima še druge vire dohod-kov, Kot npr. prejemanje druge vrste pokojnine-
b)	odbitek 36.000 lir pritiče za ženo, ki ni legalno in dejansko ločena od moža:
c)	odbitek 36.000 lir pritiče za prvega odvisnega otroka, če je prejemnik pokojnine samski (samska), vdovec (vdova), legalna in dejanska ločenka.
Navajamo nekaj praktičnih primerov, da ne bo dvomov:
1)	če mož prejema pokojnino, žena pa nima nobenega vira dohodkov, ima mož pravico do odbitka 36.000 lir zase in nadaljnih 36.000 lir za ženo:
2)	če mož in žena prejemata oba pokojnino, ima mož pravico do dveh odbitkov po 36.000 lir (zase in za ženo), žena pa ne more uveljaviti nobenega odbitka:
3)	če sta mož in žena legalno in dejansko ločena, pritiče obema
odbitek pod a), ne pa odbitek pod b). Se pravi, da v primeru ločitve mož izgubi pravico do odbitka pod b);
4) Vdovi pritiče le odbitek pod a) in eventuelno še odbitek pod c).
V okviru deželne komisije
Začetek razprave o novih pobudah za razvoj živinoreje
v okviru druge stalne komisije deželnega sveta se je prejšnji petek začela razprava o načrtu za razvoj živinoreje v Furlaniji - Julijski krajini. Sejo je vodil predsednik komisije, svetovalec Ermano (PSI), v razpravo pa so posegli svetovalci Cogo (KD), Martinis (KD), Moschio-ni (KPI), Chinellato (KD) in Pup-pinijeva (Furlansko gibanje).
Cogo je izrazil svoje soglasje z nameni deželne uprave in zahteval večje kreditne olajšave za živinorejce. Martinis se je zavzel zlasti za razvoj živinoreje v goratih krajih, na splošno pa je zavzel do novega ukrepa pritrdilno stališče. Predstavnik KPI Moschioni je napovedal, da bo njegova skupina v deželnem svetu glasovala za načrt in ustrezen zakon le, če bodo spre jeti nekateri popravki, ki jih predlagajo komunisti. Moschioni se je zavzel za večjo avtonomijo naše dežele v odnosih z Evropsko gospodarsko skupnostjo in za demokratično ureditev predvidene zadružne u-stanove. Chinellato je poudaril pomen neposrednih obdelovalcev za uspeh nove deželne pobude na področju živinoreje, Puppinijeva pa se je končno zavzela za to, da bi deželna uprava v tem, kakor tudi v drugih primerih, sproti objavljala imena zasebnikov, zadrug itd., ki so deležna finančne pomoči iz deželnih blagajn. Komisija se bo ponovno sestala prihodnji torek.
• Včeraj je bil na tržaški pokrajini posvet predstavnikov oblasti in sindikatov, na katerem so govorili o posledicah, ki bi jih imelo tržaško gospodarstvo zaradi nameravanih skrčenj pomorskih prog PIN.
Poskrbeti za prevoz osnovnošolskih otrok iz Prečnika v Šempolaj
V vednost smo prejeli naslednje pismo, ki so ga starši osnovnošolskih otrok iz Prečnika naslovili na devinsko - nabrežinsko občinsko upravo:
Podpisani starši otrok iz Prečnika, ki obiskujejo osnovno šolo v Šempolaju, se obračamo na občinsko upravo z naslednjo prošnjo. Otroci iz naše vasi, ki obiskujejo osnovno šolo v tri kilometre oddaljenem šempolaju nimajo nobenega javnega prevoznega sredstva s katerim bi lahko prišli v šolo. Zato 'ih starši prepuščamo v varstvo gospe učiteljici, ki jih s svojim avtom kljub veliki odgovornosti vsak dan pelje iz Prečnika v Šempolaj in nazaj. Zato opozarjamo občinsko upravo na to vprašanje in vas prosimo, če bi lahko tudi našim osnovnošolskim otrokom nudili možnost prevoza z občinskim šolskim avtobusom, ki že vozi iz vasi otroke v nižjo srednjo šolo v Nabrežini in v otroški vrtec v šempolaju. V pričakovanju, da boste upoštevali našo prošnjo, se zahvaljujemo.
S spoštovanjem (sledijo podpisi)
Op. ur.: Vprašanje, ki ga postavlja gornje pismo je nedvomno zelo pomembno, zato smo prepričani, da ga bo občinska uprava upoštevala in skušala ugodno rešiti. Če to ne bo mogoče s prevozom s šolskim avtobusom, vsaj z ureditvijo takega urnika Acegatovih avtobusov (ki bodo v kratkem zamenjali Carsico), ki bo ustrezal šolskim urnikom.
lir in Dragica Kapun 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina prof. Lilijane Štoka darujeta Vlasta in Anica Cibic 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin brata daruje Marija Štokčeva 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin Ivice Bukavec daruje Marija štočkeva 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob priliki praznika žena, 8. marca, darujejo žene iz Gabrovca 20 tisoč lir za ŠD Olimpija.
Žene iz Boljunca so ob svojem prazniku 8. marec namenile domačemu društvu «France Prešeren»
10.000	lir in domači godbi na pihala 10.000 lir.
Ob priliki 8. marca, praznika žena, darujejo žene iz Trebč 7.000 lir za športno društvo Primorec.
V	počastitev brata daruje Marija Štokčeva 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V	isti namen daruje Vida Men-nucci 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V	počastitev spomina Ivana Marije Gombača iz Lonjerja darujeta Marija in Lovrenc Žerjul 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara in 2.000 lir za kolesarski klub Adria.
V	spomin Pepija Venierja daruje Eda 5.000 lir za pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
V	počastitev spomina Ivane Malalan daruje Marija Kapun 10.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina pok. Lilijane Štoke darujeta Franjo in Silva 5.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Julko Verša daruje 5.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob prijatelja Fulvia Marina daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za tabornike RMV.
Ob obletnici smrti staršev Karla in Frančiške Kalc (Gropada 21) daruje sin Karlo z ženo Marijo 2.000 lir za Dijaško matico, 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in
1.000	lir za šolo Karel Destovnik Kajuh v Gropadi.
Namesto cvetja na grob Ivana Do-Ijaka darujeta Stana Rebula iz Sa-leža 4.000 lir in Bruna Milič iz Sa-leža 3.000 lir za ŠK Kras.
Ob priliki proslave 8. marca darujejo žene iz Saleža 10.000 lir in žene iz Gabrovca 6.000 za ŠK Kras.
Jan Godnič daruje 10.000 lir za ŠK Kras.
Učiteljica Sonja Šajn daruje 10.000 lir za doprsni kip Primoža Trubarja na osnovni šoli v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Marije Korošec Sancin darujejo Dea in Davorin Sancin ter Mora in Robert Žerjal 10.000 lir za PD France Prešeren.
Ob priliki praznika žena pri Do-mju darujejo žene od Domja 15.000 lir za pevski zbor Fran Venturini.
Namesto cvetja na grob sestrični Veroni daruje Mario Kralj z družino 5.000 lir za ŠD Primorec Trebče.
V	počastitev spomina sestre Justine Hrovatin por. Brišček, preminule v Argentini, darujeta brat Serafin in svakinja Lucija 20.000 lir zb PD Tdbor.
Ob težki izgubi dragega brata Jožefa Škabarja daruje Marija štokčeva s "'■antovela 5.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Lilijane Štoke daruje Marija Štokčeva 2.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin Ivice Bukavec daruje Marija Štokčeva 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin Jožefa Škabarja daruje Vida z družino 2.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Korošec daruje družina Kozina (Boljunec 156) 5.000 lir za PD France Prešeren. V isti namen daruje Neva Kozina 2.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Mičeta Gombača darujeta Oskar in Vanda Čok 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V isti namen darujeta Milka in Maks Kalc 2.000 lir.
V	spomin na pok. Mičeta Gombača daruje Landi Čok z družino 3.000 lir za ŠD Adria iz Lonjerja.
Ob četrti obletnici smrti očeta Alojzija Mihaliča daruje sin Boris 2.500 lir za PD Prešeren in 2.500 lir za ŠD Breg.
V	spomin prve obletnice smrti Alojzija Grilanca s Proseka št. 136 daruje žena Marija 10.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marije Korošec por. Sancin daruje Vladimir Slavec z družino 2.000 lir za PD France Prešeren.
Bazovske žene darujejo ob priliki 8. marca, praznika žena. 30.000 lir za doprsni kip Primoža Trubarja na osnovni šoli v Bazovici in 40.000 Ur za ŠD Zarja.
Ženske s Proseka so nabrale ob priliki praznika žena 30.000 lir, ki jih darujejo za ŠD Primorje.
V	spomin na pok. Mičeta Gom bača daruje Andrej Čok 2.000 Ur za PD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Josipa Škabarja darujejo družine Sedmak (Križ 16 a) 1500 Ur, Kralj (Gabro-
vec 10) 2.000 Ur, Furlan (Gabrovec 26) 3.000 Ur in Kralj (Gabrovec 39) 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Dol jaka daruje družina Furlan (Gabrovec 26) 2.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Ivice Bukavec roj. Cibic daruje Ivanka Ukmar z družino (Lucija Portorož) 3.000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Mičeta Gombača iz Lonjerja daruje njegov brat Karlo z ženo Nežko 500,00 din za gradnjo nove bolnice v Mariboru.
V	počastitev spomina Ivana Do-Ijaka darujeta Ladi in Pepko Rebula z družinama 4.000 Ur za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Ivana Doljaka darujeta Darko Obad in Zorko Rebula z družinama 5.000 lir za mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda».
Nameto cvetja na grob teti Justini Majcen Romanelli daruje družina Strnad 10.000 Ur za ŠD Breg.
Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo nova vpisana člana Sergij Vatovec 1.000 Ur in Paolo Hikel 1.000 Ur, vesela družba v gostilni v Boljuncu 4.000 Ur. Rudolf Čok-Nando (Lonjer) 1.000 Ur.
V	počastitev spomina Pepeta Kanteja daruje žena Ivanka 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V isti namen darujejo Irena 1.000 Ur, Marija Strah 1.000 Ur in prijatelji 5.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti matere Ivane Gombač daruje hčerka Marija Gombač por. Purinani (Lonjer) 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Mičeta Gombača daruje Ema Glavina vd. Ban (Trst) 2.500 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
Sekcija Komunistične partije Lonjer daruje 4.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor in 4.000 Ur za PD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Marije Sancin daruje družine Zobec (Za-brežec št. 4) 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V isti namen daruje družina Bogdan (Za-brežec št. 23) 3.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	počastitev ob 10. obletnici drage matere daruje Marijan z družino (Boršt 89) 4.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	počastitev soomina Marije Sancin daruje družina Petaros (Boršt št. 89) 2.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob sestrične Veronike daruje družina Stano Kralj iz Trebč 5.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob Marije Korošec por. Sancin daruje Lucijan Padovan iz Trebč 2,000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
Prispevki de/ele za proslavo 30. obletnice odporniškega panja
V	palači deželnega odbora so se sestali s predsednikom Comellijem in podpredsednikom De Carlijem zastopniki odporniških organizacij ANPI, ANNPIA, ANED, API, AD PPLV, ANRP, ANEI, Deželnega inštituta za zgodovino odporništva v Furlaniji - Julijski krajini in videmskega Furlanskega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja.
Predsednik ComeUi je obrazložil zakonski predlog o prispevkih dežele za proslave tridesete obletnice odporniškega gibanja. Deželna vlada bo v ta namen dodelila raznim organizacijam večjo vsoto za vrsto proslav, drugo vsoto pa bo namenila občinam, ki so bile močno oškodovane v obdobju 1943-45.
Dežela, je še dejal Comeili, misU na tak način umestno proslaviti odporniško gibanje in dokazati svojo zvestobo antifašističnim idealom, na katerih temelji ustava italijanske republike. Z antifašističnimi ideali, ki jih je treba pojmovati kot stvarno delovanje, je treba obraniti in utrditi demokratične svoboščine.
Zastopniki organizacij so nato o-brazložili svoje namene in konkretne predloge, da bi proslava tridesetletnice protifašističnega boja v naši deželi res zadobila pomemben obseg.
AUTORALLY
Pahor Giorgio
Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250
Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP.
NOVE PLOŠČE i n
nove glasbene kasete vas v a b i jo.
UiaMta kn+ipabHa
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 y,: Telefon 61-792
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
GORIŠKI DNEVNIK
POGOVOR Z OBČINSKIM SVETOVALCEM ODV. PETROM SANZINOM
Če bo konzulta za manjšino uspešno delovala Tadi mednarodne težave zavlačujejo
Ih, morala oMina upoštevati njene predlo« "cine8a preWa stan,irež
Takoj po ratifikaciji sklepa bodo pozvali župana, naj pokliče na se-stanek predstavnike treh organizacij, ki bodo sestavljale posvetovalno telo
Po štirih letih od sklepa je soriški občinski svet ustanovil konzul to za vprašanja narodnostne skupnosti. Na seji, ko so ta sklep sprejeli, ni prodrl predlog, da bi trajanje manjšinske konzulte ne bilo povezano z mandatno dobo občinskega sveta. Potemtakem bo konzulta, ki jo bo ustanovil sedanji občinski svet, trajala največ do prihodnje pomladi ali poletja, ko bodo tudi v Gorici nove upravne volitve. S svetovalcem Sanzi-nom smo se zapletli v pogovor o tem. kako si zamišlja ustanovitev konzulte, kaj pomeni za nas. Slovence, in kako naj deluje.
Ustanovitev manjšinske konzulte je pomemben demokratičen uspeh, ker omogoča večje sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev. Za Slovence pa je še oose-bej važna, ker bo omogočala njihovo neposredno sodelovanje pri razreševanju specifičnih narodnost nih vprašanj. S tem se zaključuje razdobje, ko je bila manjšina objekt politike in predmet «očetovskih skrbi». Poslej ne bomo več pričakovali, kaj nam bodo dali drugi, ampak se bo naša problematika reševala z naših stališč. Spremenil se bo dosedanji odnos, po katerem smo nekaj sprejemali od večinskega naroda; odslej dalje bomo v večji meri tvorci svoje usode.
Odvetnik Sanzin je nato postre gel s svojimi izkušnjami iz univerzitetnih časov, ko je pripravljal diplomsko delo o pravnem položa ju Slovencev in se je poglabljal v zakonodajo južnotirolskih Nemcev. Že takrat je spoznal, da imajo tudi jušnotirolski Nemci v bočen-ski pokrajini konzulte, s katerimi urejujejo svoje dejavnosti. Tako je nastala zamisel o manjšinski konzulti za Slovence, zamisel, ki se je porodila proti volji političnih sil.
V sedanji fazi, ko je treba pripraviti ustanovitev konzulte, je velike važnosti, kako bomo pristopili k temu dejanju. Eno je gotovo: bolj kvalificirano kot bo zastopstvo organizacij v konzulti, bolje bo to telo delovalo. V konzulti se bodo srečale tri komponente, katoliška, laična in sindi-
kati, oziroma ZSKP, SKGZ in Sindikat slovenskih šolnikov. Vloga sindikata v konzulti je velikega pomena, ker smo bili vedno mnenja, da odigrava šolstvo važno vlogo pri ohranjanju našega naroda.
Ker prehaja pomemben del o-blasti na organizacije, ki bodo sodeloval« pri vodenju konzulte, se mora manjšina zavedati resnosti in odgovornosti svojih odločitev, da bo izbrala prave ljudi in pokrila vsa poglavitna področja. Pri tem bo nujno potrebno izbrati trezne in strpne ljudi, ki bodo kos težavnim in zapletenim odnosom znotraj konzulte kakor tudi odnosom med konzulto in strankami. S kon-zulto se bo uresničila nova oblika združenega nastopa znotraj slovenske narodnostne skupnosti, podobno kot imamo takšne oblike sodelovanja tudi v drugih manjšinskih organizmih.
Dan na dan lahko pričakujemo, da bo pokrajinski nadzorni odbor odobril občinski sejni sklep. Čim bodo sklep ratificirali, bomo takoj zahtevali, naj župan povabi na sestanek organizacije, ki bodo sestavljale konzulto, je dejal Sanzin.
Pričakujemo, da bo konzulta dobro delovala, kajti samo na takšen način bo moral občinski svet upoštevati njene predloge.
Rešena kriza v pokrajinski upravi
Kriza v pokrajinski upravi je rešena. Včeraj so zastopniki SDZ javili demokristjanom in socialdemokratom, da sprejemajo njihove predloge za sestavo trojnega odbora v pokrajinski upravi. Ta vest pa je prišla prepozno, da bi se na hitro, sestal včeraj zjutraj pokrajinski odbor, ki je imel nalogo sklicati sejo pokrajinskega sveta. Zaradi tega seje ne bo verjetno v soboto, preložili jo bodo na ponedeljek ali torek naslednjega tedna.
Urnik trgovin za Jožefovo
Združenje trgovcev nam je poslalo urnike trgovin za Jožefovo.
Jutri, v ponedeljek, 18. marca
bodo vse trgovine odprte po običajnem umiku. V popoldanskih urah, od 16.30 do 19. ure bodo odprte tudi mesnice.
V torek, 19. t.m. bodo vse trgovine zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurnih cvetličarn, ki bodo odprte samo v jutranjih urah.
Bencinske črpalke bodo odprte v ponedeljek do 12.30, V ponedeljek popoldne in na Jožefovo bo odprta samo dežurna bencinska črpalka AG IP na Tržaški cesti.
Med tednom ne bo nobena trgovina imela običajno tedensko zaporo zaradi torkovega praznika.
•HiiimimimtitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiii
luiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiimiiiiiiiimiiiiiniiit
NA OSTI PALMANOVA - CtRVIGNANO
TRGOVEC IZ PORDENONA ZGUBIL ŽIVLJENJE V PROMETNI NESREČI
Moža je med vožnjo obšla slabost
Na cesti med Palmanovo in Cervi gnanom, in sicer v vasici Stra-soldo, se je včeraj zjutraj smrtno ponesrečil trgovec iz Pordenona, njegovo ženo pa so v tržiški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo Zdi se, da je do nesreče prišlo zaradi trenutne slabosti voznika.
Ura je bila približno 7, ko se je 62 letni trgovec Luciano Giachin iz Pordenona skupaj z 52-letno ženo Mario peljal s kombijem proti Gra-dežu, kjer naj bi na blagovnem sejmu p»ostavil prodajno stojnico. Pri vasici Strasoldo je Giachina obšla slabost. Spustil je volan iz rok, vozilo pa je silovito trčilo ob drevo. Takoj po nesreči so na kraj nesreče prihiteli gasilci iz Cervignana in rešilec tržiške bolnišnice. Trgovec je takoj po nesreči izdihnil zaradi hudih poškodb v glavi, njegovo ženo pa so nemudoma prepeljali v tr-žiško bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudega pretresa možganov in več zlomov po telesu.
Huda nesreča motorista pri Madonnini
Na križišču pri Madonnini se je včeraj, v poznih jutranjih urah, zelo hudo ponesrečil 71-letni upokojenec Settimo Flappo iz Vidma.
Ko se je Flappo z motorjem vračal proti Vidmu je silovito trčil v prednji avtomobil, v katerem je bil 23-letni študent iz Ahtema, ki se je
ustavil zaradi rumene luči na semaforo. Nemudoma so ponesrečenca prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge ter udarca na glavi in rokah. Zaradi resnega stanja so ga pridržali na 60-dnevno zdravljenje.
Za Jožefovo piknik pri Peiovljah
Tudi letos bodo na Jožefovo mladinci iz naših vasi pri Vipavi organizirali tradicionalni piknik pri Petovljah. V prvih popoldanskih u-rah se bodo zbrali na sovodenjskem travniku in v veselem razpoloženju preživeli lep popoldan. Organizatorji upajo, da jim bo vreme ugodno, drugače bodo morali piknik prenesti na drugi datum.
Športno društvo «Juventina» obvešča udeležence izleta v Trst, ob priložnosti tekme Libertas — Juventina, da bo avtobus ob povratku peljal udeležence izleta naravnost v Petovlje.
V	gradu Kromberk
bo razstava o partizanski saniteti v Sloveniji
V	torek 19. marca ob 19. uri bodo v gradu Kromberk v Novi Gorici odprli zgodovinsko razstavo z naslovom «Partizanska saniteta v Sloveniji». Prirejata jo Muzej ljudske revolucije Slovenje iz Ljubljane in Goriški muzej v Novi Gorici. Ob odprtju bo govoril podpre iednik skupščine občine dr. Vinko Mozetič.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca d’Aosta - ,eL *8-« GORILA PREVZEMAMO PREVI)/VSAKOVRSTNEGA BI.AGA
Sestanek pokrajinske sindikalne federacije
Na zadnji seji pokrajinske federacije CGIL, CISL in UIL so proučili sindikalni položaj in razmere v nekaterih podjetjih. Seznanih so se tudi s pobudami, ki naj zajezijo fašistično nasilstvo v naši pokrajini ter preprečijo ustrahovanje v tovarnah in nad delavstvom, kot kaže napad na delavski sprevod med splošno stavko.
Sindikalna federacija je sklicala sestanek svojih kadrov, da se pogovorijo o najbolj prikladnih oblikah boja, da se zagotovi demokratično sodelovanje na različnih oblastvenih ravneh, na delovnem mestu in v družbi sploh in s tem preprečijo nasilje in reakcionarni poskusi, ki se pojavljajo v sedanjem razdobju.
Tajništvo je nato sklicalo pokrajinske svete na sejo dne 1. aprila v Tržiču ter nanjo povabilo tudi zastopstvo posameznih kategorij. Na njej bodo razpravljali o Stortijevem poročilu ter o dokumentih, ki jih je odobril vsedržavni izvršni svet enotne federacije na svoji nedavni seji. S tem se bodo sindikati pripravili tudi na vsedržavno skupščino sindikalnih aktivistov, ki bo 4., 5. in 6. aprila v Riminiju.
Občni zbor goriških agronomov
Prejšnji dan so se sestali na občnem zboru agronomi goriške pokrajine. Predsednik agronomov Matteo Marsano se je v pričetku svojega govora spomnil na dva zaslužna moža na tem področju, in sicer na Gina Roiattija, ustanovitelja združenja kmetijskih tehnikov, ter na Renata Parigi Binija, ki je bil za 25 let predsednik kmetijskega podjetja v Isoli Morosini.
Predsednik Marsano je nato ocenil lanskoletno delovanje ter poudaril skupne akcije, ki so jih vodili s podobnimi društvi iz naše dežele. V ta namen so ustanovili leta 1972 koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo agronomi iz Vidma, Pordenona in Gorice. Odbor, ki ima sedež prav v Gorici, se bo sestal aprila, kjer bodo pregledali dosedanje opravljeno delo.
Prof. Marsano je nato prebral o-bračun za lansko leto ter proračun za prihodnjo sezono. Sledila je diskusija.
Prihodnji teden, v petek, 22. marca, bodo v galeriji salona Meblo v Novi Gorici odprli razstavo olj Marina Mahniča, istrskega slikarja iz Seče. Razstavljenih bo 23 del. Razstava bo odprta do 1. aprila, prireja jo ZKPO v Novi Gorici
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Odborniki so naročili izdelavo dveh študij - Občinska seja v petek
Na zadnji seji goriškega občinskega odbora je župan De Simone poročal o težavah, s katerimi se srečuje občinska uprava pri gradnji mednarodnega mejnega prehoda Štandrež — Vrtojba. Župan je dejal, da so potem, ko so dela za zgradnjo objektov že oddali na dražbi, ugotovili napako v projektiranju, ki je nastala zaradi napačnih podatkov, kar je povzročilo ponovno izdelavo načrtov in spremembo regulacijskega načrta. Napaka v projektiranju je nastala zaradi razlike med podatki v katastru in med podatki, ki jih vsebuje italijansko - jugoslovanski sporazum. Toda težave, je dejal župan, pri projektiranju mejnega prehoda nastajajo tudi zaradi o-dlaganja italijansko - jugoslovanskega sporazuma o odprtju tega mejnega prehoda. Na seji odbora so se dogovorili za nadaljnje korake, da bi oblasti in javno mnenje opozorili na mednarodne politične in diplomatske težave pri odpiranju mejnega prehoda pri štan-drežu.
Odborniki so na seji že v petek zvečer sprejeli nad petdeset sklepov, od katerih jih bodo precejšen del morali odobriti občinski svetovalci. Na seji odbora so nadalje sklenili, da se bo občinski svet sestal v petek, 22. marca, ob 18. uri, odbor pa se bo znova sestal jutri. V zvezi z gospodarskimi vprašanji je odbor sklenil naročiti inštitutu ISIG v Gorici socialno e-konomsko študijo o posledicah, ki so nastale z uporabo zemlje v Štandrežu za gradnjo gospodarsko komercialnih infrastruktur v Štandrežu. Sklep bo moral potrditi občinski svet. Občinski svetovalci bodo razpravljali tudi o izplačilu predujma, ki ga bodo občinski uslužbenci prejeli na podlagi sporazuma med zvezami občin ter federacijo delavcev v krajevnih ustano vah. Odborniki so nato naročili inženirju Piuzzu iz Vidma, naj s pomočjo občinskih podjetij izdela predlog za ustanovitev konzorcija med občinami za upravo javne avtobusne prevozne službe.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Protest ZSKP zaradi prepovedi v Brdu
Na občnem zboru Zveze slovenske katohške prosvete, ki je bil v ponedeljek v Gorici, so sprejeli tudi naslednjo resolucijo, ki so jo poslali videmskemu šolskemu skrbniku: «U-deleženci občnega zbora Slovenske katoliške prosvete, ki se je vršil dne 11. marca 1974 v Gorici, z obžalovanjem ugotavljajo, da ni še preklicana prepoved višjih oblasti za pouk slovenščine v občini Brdo-Lusevera. Zato protestirajo zoper nedemokratični in krivični ukrep, ki krši pravico državljanov slovenske narodnosti do izobraževanja tudi v materinem jeziku. Zato zahtevajo, da se prekliče omenjeni ukrep in se čimprej popravi krivica storjena v občini Brdo-Lusevera.»
V ORGANIZACUI SPZ IN ZDRUŽENJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
PRIMORSKA POJE 1974
V četrtek, 21. marca, ob 20. uri,
bodo nastopili v gledališču Verdi
naslednji zbori:
1.	MOŠKI ZBOR «KRAS» — OPATJE SELO
Vodi Just Marušič
—	Jože Gregorc: Okoli hišice
—	Zorko Prelovec; Ko ptičica na tuje gre
—	Blaž Potočnik: Dolenska zdravica
2.	MOŠKI ZBOR «IVAN CANKAR» — MAREZIGE pri KOPRU
Vodi Verjanko Babič
—	Oskar Dev: Tam, kjer lunica
—	Ivan Rijavec: Ob Kolpi
—	Lovro Hafner: Kaj kleplje
3.	MOŠKI ZBOR «FRANCE BEVK» - PRVAČINA
Vodi Dominik Sulič
—	Stanko Prek: Kitica
—	Hugolin Sattner:	Pogled v
nedolžno oko
—	France Marolt: Barčica
4.	MEŠANI ZBOR LJESE
:<REČAN»
Vodi Aldo Klodič
—	Antonio Specogna: Hvala, Jezus
—	Luka Kramolc: Tam, kjer teče bistra Žila
—	Ubald Vrabec: Stopimo na dan
5.	MOŠKI ZBOR — DIVAČA
Vodi Edi Race
—	Gregor Zafošnik:	Pomladni
obisk
—	Anton Jobst: Prošnja za jutri
—	Fran Rapotec: Slišal sem ta glasna štima
6.	MOŠKI ZBOR «JEZERO» — DOBERDOB
Vodi Silvan Križmančič
—	Samo Vremšak: Kranjčičev Jurij
—	Jože Leskovar: Dobru noč ma mila
—	Emil Adamič: Završki fantje
7.	MEŠANI ZBOR «DRAGO BAJC» - VIPAVA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
V OKVIRU REVIJE «PRIMORSKA POJE»
10 slovenskih pevskih zborov bo nastopilo v četrtek v Verdijevem gledališču v Gorici
Nastopajo zbori iz celotne dežele ter iz Slovenije
Slovensko pesem bomo po dolgem premoru v četrtek, 21. marca, spet poslušali v goriškem Verdijevem gledališču. Odkar je Stalnemu slovenskemu gledališču uspelo dobiti to veliko gledališko dvorano v sredini mesta za svojo abonmajsko sezono, je preteklo že nekaj let in slovenske gledališke nredstave ne razburjajo več nobenega šovinistično napetega človeka. Poleg gledališke dejavnosti se v teh dneh postavljajo v Gorici temelji enotne glasbene sezone, v kateri naj bi bile soudeležene razne slovenske ustanove in organizacije, četrtkov koncert pa bo nekaj svojstvenega, samostojnega in, tako lahko tudi rečemo, nekaj noveg? po toliko, toliko, letih. Zaradi tega si tudi prireditelji nadejajo, da se bodo goriški Slovenci odzvali vabilu na koncert, kot so se Dolnoštevilno udeležili v prejšnjem
ietu dveh večjih pevskih priredi tev, v Ronkah in v Krminu.
«Primorska poje» je revija slovenskih primorskih pevskih zborov, na kateri zbori ne tekmujejo, temveč nastopajo in pokažejo to, kar sn se v zadnjem letu naučili. Nastala je leta 1970 na pobudo Združenja pevskih zborov Primorske in Slovenske prosvetne zveze v Italiji in od prvih skromnih začetkov je letos, ob peti ponovitvi, dosegla pravi «boom». Nastopilo bo kar 63 pevskih zborov, in to kar v petih krajih. Prvi koncert je bi! sinoči v Kulturnem domu v Trstu, drugi bo danes popoldne v Vipavi, tretji bo v četrtek, 21. marca v Gorici. Četrti nastop, ki bo v nedeljo, 24. marca, v Dobrovem, bo istočasno proslava 60-letnice znanega briškega glasbenika Rada Simonitija. Sledili bodo še koncerti v Ilirski Bistrici (30. marca). Di-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii||||1lll||||||||||||||||||||||||||||mi„,||||„„,1l|l,|||||||||||,n|||,,|||||||l|||||||||l||ll||||l||,|
KONGRES MESTNE SEKCIJE KPI V GORICI
rf »S »v»
Zahteva po demokratični preosnovi družbe in po uveljavitvi novih zavezništev
Kongres sta pozdravila predstavnika KDin Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Včeraj se je pričel v Gorici 12. kongres mestne sekcije KPI. Poleg delegatov celic je bilo na kongresu več povabljencev. SKGZ sta zastopala Gorazd Vesel in rd. Mirko Primožič, Krščansko demokracijo dr. Gian in občinski svetovalec v Gorici Della Vedova, ANPI pa Ladi Dornik.
V delovnem predsedstvu so bili poleg drugih poslanec Menichino, pokrajinski tajnik Tullio Paiza, občinski svetovalec Italo Chiarion in tajnik mestne sekcije Boris Cocea-ni. Kongres je odprl Italo Chiarion, ki je pozdravil vse prisotne. Kot gost je spregovoril predstavnik goriške KD Della Vedova, ki je pou
daril velik pomen kongresa za skupno ugotavljanje odprtih vprašanj v naši družbi, pa čeprav sta pri a-naliziranju teh problemov ter nakazovanju rešitev stranki KD in KPI na povsem ločenih stališčih. Svetovalec Della Vedova je dal priznanje komunističnim občinskim svetovalcem v Gorici za njihovo vztrajno ter uspešno nakazovanje problemov ter za sodelovanje pri njihovem razreševanju.
FTedstavnik SKGZ dr. Mirko Primožič je želel kongresu uspešno delovanje. Dejal je, da zveza z velikim zanimanjem spremlja delovanje demokratičnih strank, ker se zaveda njihove važnosti pri re-
niiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHimiiMiiiiMiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Pri Peči pripravljajo ploščad za prireditve
V dveh vaseh sovodenjske občine, v Rupi in na Peči, so pred nekaj leti bivši borci ustanovili krajevno sekcijo partizanskega združenja, ki je imela doslej precejšnjo aktivnost. Poskrbeli so za proslave partizanskega dne in tudi za podpisno akcijo, ki je za htevala prepoved neofašistične stranke. Skrbeli pa so tudi za ra/, vedrilo in priredili nekaj uspelih poletnih praznikov. Da ne bi bili vezani na prenašanje raznih podov, so prišli do zamisli, da bi postavili cementno ploščad, ki bi služila tako za poletne nrireditve kot tudi za zabavo in razvedrilo domačim otrokom.
Z deli za ureditev ploščadi so
pričeli že pred časom, na istem kraju, pod vasjo na Peči. kjer so lani priredili uspeli tridnevni praznik. Pri delu so zaposleni člani domače partizanske sekcije in tudi drugi vaščani ter mladina. Do sedaj so že odnesli zgornjo plast zemlje, sedaj pa dovažajo kamenje in odpadni material, ki bosta služila za podlago cementni ploščadi. Ta bo imela površino 400 kvadratnih metrov in kvadratno obliko. Donesti bodo morali precej odpadnega materiala, ker je treba napolniti jamo, ki je sredi prostora, ki je določen za ploščad in tudi ker je tu teren precej valovit. Zaradi tega vabijo pobudniki te akcije, da jim domačini in tudi
drugi pripeljejo odvečni material
Pobudniki se tudi zahvaljujejo vsetn tistim vaščanom, ki niso mogli osebno, na akcijo, so na pomagali z malicami in pijačo, priporočajo pa, da bi temu zgledu sledili, tudi drugi. Lepo bi bilo tudi, če bi na pomoč priskočila občinska uprava tudi s tem, da bi o-krog ploščadi zasadila nekaj dreves. To bi lahko napravih šolarji ob priliki praznika dreves in tam uredili nekak gozdni park.
Na sliki vidimo domačine pri delu za ureditev cementne ploščadi, ki bo verjetno služila že ob priliki letošnjega spomladanskega praznika.
ševanju tudi naših narodnostnih vprašanj. Pozdravil je napore nekaterih izmed teh strank za globalno zaščito in pobude KPI za priznanje naših pravic. Pozval je slovenske in italijanske demokratične sile, naj čvrsto nastopajo proti fašističnim provokacijam v naših krajih.
Nato je imel dosedanji tajnik mestne sekcije Boris Coceani politično - organizacijsko poročilo, v katerem je obsežno govoril o mednarodnih zapletih in njihovih posledicah na italijanski notranji položaj. Dejal je, da se zaradi osveščanja zatiranih narodov spreminjajo odnosi med tretjim svetom in kapitalizmom ter je nanizal primere nasilja, s katerim hoče imperializem ohraniti svojo nadoblast. Ko je govoril o notranjih protislovjih, je dejal, da je mogoče sedanjo krizo premagati z demokratično preosnovo in z novimi zavezništvi, ki naj privedejo do zgodovinskega kompromisa. Takšen preokret bo mogoč šele takrat, ko bodo uničeni viri finansiranja fašizma, ko se bo pričela izvajati politika reform in ko se bo tudi na tistih področjih, ki se smatrajo za nedotakljiva, kot so na primer sodstvo, vojska itd., začeli uvajati demokratični odnosi.
Poudaril je važnost demokratične protifašistične enotnosti v naši deželi, kot močno sredstvo za boj proti črni mreži, ki ima, kot kaže, primer Petovlje, pri nas globoke korenine. Opozoril je na potrebo po budnosti ter zavrnil težo, češ da so atentat v Petovljah izvršili zaradi osebnega maščevanja. Ob koncu je govoril o kongresih celic, o organizacijskih vprašanjih ter o spodbudah na bazi za reševanje odprtih vprašanj. Kongres se bo nadaljeval danes dopoldne.
Čas odhoda avtobusa na velesejem v Verono
Odbor Kmečke zveze bo v torek.
19.	t.m. priredil tradicionalni izlet na velesejem v Verono. Avtobus bo odpeljal iz posameznih krajev s sledečim urnikom: Gorica (Travnik) ob 5.30; Oslavje ob 5.40; Števerjan (Bukovje) ob 5.50; Štandrež ob 6. uri in Sovodnje ob 6.15.
Ker imajo na razpolago še nekaj prostih mest, naj se zainteresirane!' zglasijo na sedežu zveze.
Razna obvestila
Urad ra delo v Doberdobu bo do
15.	aprila odprt samo enkrat teden sko, m sicer ob petkih od 8. do 12. ure.
vači (31. marca) in Kobaridu (6. aprila).
Prireditelji si nadejajo, da bo revija doživela tudi letos tak u-speh kot ob prejšnjih prilikah in da bodo v prihodnje pristopili še tisti zbori, ki stojè sedaj ob strani.
Na četrtkovem koncertu v Gorici bo nastopilo deset pevskih zborov s skupno 350 pevci. V glavnem bodo nastopili moški zbori, mešani bodo le trije: zbor iz Ljese iz Beneške Slovenije, «Drago Bajc» iz Vipave in «Komorni zbor» iz Nove Gorice. V Gorici bo nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor s svojimi 110 pevci, nastopila bosta tudi dva domača zbora, «Jezero» iz Doberdoba in «Oton Župančič» iz Štandreža.
Program so že pripravili, lahko pride do kakšne malenkostne spremembe. Prireditelji so izdali posebno brošuro, vsakemu pevovodji pa bodo darovali zbirko pesmi, ki jih je uglasbil znani glasbenik Fran Venturini.
Ljubitelje slovenske pesmi vabimo: na svidenje v Verdijevem gledališču v četrtek, 21. marca zvečer. Koncert se bo pričel ob 20. uri. Vstopnice bodo prodajah v blagajni gledališča.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v sodelovanju z Rodom mo drega vala na praznik v torek, 19. marca smučarski izlet v Črni vrh na tekme, ki jih tamkaj prireja športno dništvo Polet z Opčin. Zbirališče ob
7.30	pri mejnem prehodu Rdeče hiše. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
športno društvo «Juventina» iz Štandreža organizira v torek, 19. marca izlet v Trst ob priložnosti nogometne tekme Libertas - Juventina. Avtobus bo odpeljal ob 13. uri s trga v štandrežu. Vpisovanje sprejemajo v gosti bij Romana in v baru «Milan».
Goriški Enal priredi marca, aprila in maja vrsto zanimivih izletov. Za Jožefovo organizira izlet v Miramar in v Lipico. Gastronomski izlet po Emiliji Romagni bo od 11. do 14. a prila. Od 24. do 28. aprila bo na programu izlet v Umbrio. Od 1. do 5. maja pa bo Enal organiziral zanimiv izlet na Dunaj in Burgenland. Za podrobnejša pojasnila se je treba o-bmiti na urad Enal, Verdijev Kor-zo 115.
GZnUSSHHHi
Žene v štandrežu so ob priliki ženskega praznika nabrale 5.000 lir za sklad gradnje prosvetnega doma «A. Budal». V isti namen so štandreški «pusti» darovali 20.000 lir. Štandre-ška mladina je v isti namen darovala 10.000 lir in nadaljnjih 10.000 v sklad za gradnjo partizanske^’, spomenika na Vrhu.
Namesto cvetja na grob pokojne Dore Gravner por. Figelj z Oslavja daruje družina Pavlin iz Gorice 5.000 lir za Dijaški dom.
V	počastitev spomina Ivana Delpi-na, ob 30-letnici smrti, daruje družina Delpin 10.000 lir za Podporno društvo.
Namesto cvetja na grob Dore Fiegl z Oslavja daruje R. Klanjšček 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pokojnega Jožeta Klanjščka iz Kopra daruje Z. Klanjšček 5.000 lir za Dijaško matico.
Vodi Darja Arčon
—	Oskar Moll: Nocoj je pa lep večer
—	Franc Cigan: Ta drumelca
—	Ubald Vrabec: Sinoči me dekle je vprašalo
8.	MOŠKI ZBOR «OTON ŽUPANČIČ» - ŠTANDREŽ
Vodi Ivan Mignozzi
—	Emil Adamič: Ljubica vstani
—	Aksel Agerby: Aften
—	Rado Simoniti: Podgorski mornarji
9.	MEŠANI KOMORNI ZBOR -NOVA GORICA
Vodi Štefan Mauri
—	Anton Lajovic: Lan
—	Karol Pahor: Oče naš hlapca Jerneja
—	Ubald Vrabec: Polka je ukazana
10.	TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Vodi Oskar Kjuder
—	A. V. Popov (ponarodela ruska); Pesem
—	Maks Pirnik: Smrt v Brdih
—	Karol Pahor: Na juriš
Kino
Gorica
VERDI 15.00—21.30 «Sesso matto». L Antonelli in G. Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 15.00—21.30 «Il mio nome è Nessuno». T. Hilli in H. Fonda. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «La torta in cielo». P. Villaggio in D. Perega. Barvni film.
VITTORIA 15.00-21.30 «Mai più dolce sorella». D. Kustman in V. Lam-mel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.00—21.30 «2 matti al servizio dello stato». D. La Rue in L. Perci val Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Sesso matto». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Peta ofenziva». Jugoslovanski barvni film (Sutjeska).
PRINCIPE 14.00—22.00 «Rapina record a New York». Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. Štev. 72341.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sia danes dežurna dr. Severo Gentilini. tei. 5457 in dr. Karel Rutar, tel. 2213. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Costantino Kouva-lis, tel. 86755; v Ronkah pa dr. Giorgio Verbano senior, tel. 77124.
Razstave
Riccardo Galuppo razstavlja v galeriji «R Torchio» v Ul. Mameli. Slike bodo na ogled do konca meseca.
Predavanja
Krožek «Srečanja ob odprti meji», ki ga vodi demokristjanski pokrajinski svetovalec dr. Rolando Gian, prireja v sredo ob 20. uri v salonu hotela «Park» v Gorici, Korzo Italija 63, predavanje inž. Roberta Gentillija o sedanjih razmerah v Izraelu. Predavatelj, ki je židovskega porekla, je bil nedavno tega v Izraelu ter bo na predavanju po^-cdoval svoje vtise v besedi in sliki.
SJovensko piau.usko društvo v Gorici priredi v soboto, 23. marca ob
16.30	v Prosvetni dvorani predavanje o temi «Dežela nepozabnih lenot». Predaval bo prof. Ciril Hubad iz Ljubljane, ki bo tudi prikazal številne barvne diapozitive o lepi slovenski zemlji, od Julijcev do Bele krajine in od morja do Prekmurja.
Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu priredi v sredo. 20. marca. ob 20.30 na društvenem sedežu na Valerišču predavanje o temi «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice. Vabljeni zlasti starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Alessandra Curtotti, Deborah Faggionato. Federico Molinari, Francesca Nicola, Matej Gruden, Ma-tejka Gruden.
SMRTI: 84-letni upokojenec Ivan Močilnik.
OKLICI:	delavka Lucia Bon in
zidar Dardo Fedel.
POROKE: delavka Lionella Marcon in financar Pietrino Zedde, prodajalka Silvana Marcelina in delavec Dario Furlan.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in spoštovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage
DORE FIEGL roj. GRAVNER
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli z nami sočustvovali. Posebna zahvala vsem sorodnikom.
Žalujoča družina
Oslavje, 17. marca 1974
rimorsici dnevni]
5
KULTURA
17. marca 1974
OB JUTRIŠNJI 70-LETNIC1 ROJSTVA VELIKEGA PESNIKA
Zares neznani Srečko Kosovel
Gspanov dragocen prispevek in Ocvirkova eseja v ljubljanskih revijah - Jutri bo v Ljubljani pri založbah DSZ in ZTT predstavljena najnovejša izdaja najlepših Srečkovih pesmi pod naslovom «Zlati čoln» - Sledili bosta končno še tretja in četrta knjiga (proza in pisma) Zbranega dela Srečka Kosovela
Mislimo, da je dolžnost našega dnevnika povedati njegovim bralcem ob jutrišnji 70. obletnici rojstva našega velikega pesnika Srečka Kosovela najmanj tri stvari:
1- — Jutri bo Državna založba Slovenije predstavila pod naslovom «Zlati čoln» najnovejšo izdajo najlepših Kosovelovih pesmi. S tem bo ta velika slovenska založba ob sodelovanju z našim tržaškim Založništvom tržaškega tiska to obletnico počastila. Poleg tega pa bo ista založba, vsaj tako je javno napovedala, letos dotiskala in izdala še:
Zbrano delo Srečka Kosovela, M. knjiga, ki bo vsebovala Kosovelovo prozo in Zbrano delo Srečka Kosovela 1U. knjiga, ki bo vsebovala Kosovelova pisma.
(Zbrano delo Srečka Kosovela
1.	knjiga je izšla že v dveh izdajah, in sicer leta 1946 in leta 1964 in je vsebovala samo Kosovelove pesmi.)
2.	— Urednik Kosovelovega zbranega dela univ. prof. dr. Anton Ocvirk pa je objavil v reviji «Sodobnost» v zadnjih treh mesecih o Srečku Kosovelu dva eseja in sicer:
«Kosovelovo pesniško izročilo», v štev. 12/1973.
«Motivni svet Kosovelovih Integralov» pa v štev. 1, štev. 2 in štev. 3 iz letošnjega leta 1974.
3.	— Veliki prijatelj in poleg Bratka Krefta edini še živeči najtesnejši sotrudnik in sodobnik Srečka Kosovela prof. Alfonz Gspan, ki je bil sourednik Kosovelove revije «Mladina» pa je objavil v tej povojni dobi morda najzanimivejši in najtehtnejši prispevek o Srečku Kosovelu, in sicer v ljubljanski reviji «Prostor in čas», v številkah 8-9/73, 10-11/73 in 12/73 pod naslovom «NEZNANI SREČKO KOSOVEL». Prispevek se deli na sledeče dele:
I.	Uvod.
II.	Pismo.
IH. Kronika Literarno - dramatičnega krožka «Ivan Cankar».
IV.	Pesmi.
V.	Leposlovna proza.
VI.	Dva eseja.
VII.	do X. Kritične pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom.
Takoj moramo poudariti, da gre pri tem Gspanovem prispevku za zares doslej neznanega Kosovela in da to neznano najdemo predvsem v objavi «po veliki večini ne priobčene sestavine Kosovelove zapuščine», kot pravi avtor, in sicer v prvi vrsti še neznana Kosovelova pisma, «ki vsebujejo množico prepomembnih podatkov o pesnikovem delu. načrtih, nazorih, odnosih do oseb in dogodkov, kakor tudi o življenjskih razmerah in načinu življenja» ter s tem zopet navajamo zelo točno ugotovitev Kosovelovega prijatelja samega.
Teh pisem je nič manj kot 56 in so še vsa, razen enega samega, ostala doslej neobjavljena, čeprav vsebujejo tako važne podatke o enem največjih slovenskih pesnikov, katerega njegov sodelavec in prijatelj ob začetku svojega prispevka po pravici u-vršča med «najodličnejša mesta v našem panteonu, kar tam nekje blizu Prešerna, Jenka. Gregorčiča, Cankarja, Ketteja. Murna, Župančiča in Gradnika,» kot beremo v uvodu samega prispevka.
Zaradi tega se moramo zelo upravičeno vprašati :
Mar je bilo prav zares nujno, da je moral slovenski narod čakati vse do 70. obletnice pesnikovega rojstva, da je dobil na vpogled to tako dragoceno gradivo ne samo za pesnikov življenjepis. temveč za literarno ter tudi politično zgodovino prvih, sedmih let po prvi svetovni vojni, ko je Srečko Kosovel pisal in nastopal?
Odgovor na to vprašanje prav gotovo ni dolžan dati naš dnevnik. Naša dolžnost je le ugotoviti, da je odgovor na to vprašanje potreben in nujen in da ga slovenska javnost upravičeno pričakuje. Zato smo prepričani, da bo odgovor prej ali slej tudi dobila.
• • •
V nadaljevanju tega našega sestavka ob letošnji važni obletnici pa se hočemo zaradi obšir-nosti v obeh revijah objavljenih zgoraj omenjenih sestavkov omejiti, zelo na kratko, zgolj na neobjavljena Kosovelova pisma, da na ta način vsaj bežno opozorimo na tega neznanega Kosovela naše bralce s toplim vabilom naj ta pisma preberejo morda že pred izidom tretje knjige «Zbranega dela» Srečka Kosovela, ker domnevamo, da bodo tudi ta pisma v tej knjigi ponovno objavljena.
Neznana Kosovelova pisma so iz let 1*20 do 1926.
Prvo je nedatirana razglednica naslovljena na prezgodaj u-mrlega goriškega pesnika Branka Jegliča iz leta 1920; razglednica kaže Mariničevo votlino v Škocjanski jami, kar je brez dvoma za takrat 16-letnega Srečka Kosovela zelo značilno, saj kaže da je cenil podzemske lepote te naše najbolj divje romantične in svetovno znane kraške jame. Ob branju te razglednice
in še petih nadaljnjih razglednic naslovljenih na istega Jegliča in pisanih v glavnem iz Benetk ter ob branju Kosovelovega eseja o tem že pri 17 letih starosti u-mrlem primorskem pesniku, moramo ob jutrišnji obletnici presenečeno ugotoviti, kako dobesedno veljajo za samega Srečka Kosovela besede, ki jih je zapisal o Branku Jegliču in ki se glasijo:
«Komaj je zaslutil svojo pot, komaj je zasanjal o skrivnostnih vrtovih pa je že moral oditi. Tako je. Smrt žanje neizprosno; mladega človeka iztrže iz vrvečega življenja, in s toliko vnemo pričetega dela in položi grob pred cilj. Ostane le spomin, lep in strašan.»
In ko beremo v zadnjem delu Gspanovega prispevka, da je Srečko Kosovel načrtoval ustanovitev založbe «Strelci», pri kateri naj bi izšle v prvi vrsti «Pesmi Branka Jegliča» se spomnimo, da je bila dolžnost vsaj ene izmed številnih slovenskih založb, da bi že lani, ko je minila 70-letnica Brankovega rojstva, poskrbela za spominsko izdajo njegovih pesmi, če pa se to ni zgodilo, potem bi bilo prav, da bi se ta pesniška zbirka pojavila prihodnje leto, ko bo 55. obletnica smrti tega nadarjenega primorskega poeta
Uvod za tako zbirko je napisal že Srečko Kosovel sam.
Zadnje predsmrtno Srečkovo pismo v Gspanovem prispevku pa je datirano «24. april 1926» in je po Gspanovih ugotovitvah «zadnje ohranjeno Kosovelovo pismo». Dober mesec na to. in sicer 27. maja, je Srečko Kosovel nenadoma umrl čeprav je bil prepričan, da se bo sredi maja vrnil v Ljubljano. Tako je napisal v svojem zadnjem pismu svojemu intimnemu prijatelju Cirilu Debevcu, ki je umrl konec lanskega leta v Ljubljani (na katerega pogrebu je Bratko Kreft ugotovil, da sta iz Kosovelovega kroga ostala samo še on in Gspan):
« ... Meni je crkniti v tej prekleti kraški samoti... V Ljubljano se vrnem najbrže sredi maja, ti nc veš, kriku mi je to čustvo zoprno, da ne smem (domov) v Ljubljano, kadar hočem . . . vsak dan Jistavem — za par ur, se sprehajam, kolnem itd. . . .»
Iz pisem iz ostalih let,' 1921, 1922, 1923, 1924, 1925, ki jih je pisal največ naši tržaški rojakinji Nadi Obereigner na Prosek, prijatelju Alfonzu Gspanu, svojemu profesorju dr. Draganu Šan-di, prijateljem in sodelavcem pokojnim pesnikom Vinku Košaku, Ivanu Grahorju in Cirilu Debevcih dalje Martinu Benčini, Pavli Hočevar, Vladimiru Martelancu, pesnici Maksi Samsa in Albertu Široku pa naj navedemo samo nekatere izmed najbolj značilnih neznank iz Srečkovega življenja in mišljenja ter delovanja.
Dne 29. julija 1921 je med drugim pisal Nadi Obereigner na Prosek štev. 1 tudi sledeče: «Pred par dnevi sem bil v Gorici... ah, ko bi bil pesnik, bi spesnil rapsodijo o soncu in zemlji, o lepi Gorici, ki objame tako ljubko popotnika, ki želi vanjo in ga obdari s tisočimi vtisov, in o Soči, sinjemodri, ki radovedno opazuje m piie to lepoto v sebi... Le ta vtis sem prinesel, da Gorica ne bo nikdar italijanska.»
Prof. dr. D. Sandi pa piše 6. avgusta istega leta:
«Bil sem v Gorici . . . Upam da izvršim svojo «Goriško rapsodijo», kot sem jo občutil in zapel ... Meni se pa zdi, da sem Goričan, ker jo ljubim in ker se ne morem oddaljiti od nje, za večnost ne.»
Če pesnikov prijatelj Alfonz Gspan piše o svojem sestanku, da bi ga lahko naslovil «Srečko
Kosovel v Ljubljani», potem bi po branju teh neobjavljenih pisem lahko pisali tudi o «Srečku Kosovelu na Krasu». Tako namreč piše istemu profesorju v istem pismu:
«Danes sem postal šele Kraševec, danes vem. zakaj so Kraševci trdni, polna bolest je iz-likala srca in duše, danes čutim z njimi, jaz sem oni in oni so jaz.»
Iz enega izmed pisem iz leta 1922 — zopet že omenjeni Nadi Obereigner pa izvemo, kaj vse je Srečko Kosovel bral in kaj je svoji prijateljici ki živi še danes na Dunaju, svetoval naj bere:
«Kadar berete pesmi, berite le največje, ker je ostalo izgubljen čas; berite n. pr. Byrona, Lermontova. Puškina, Burnsa, Kolcava, Goetheja, Maeterlincka,
Verhaaerena, Carduccija in Ra-bindranat Tagoreja. Velik pesnik je tudi Ibsen, Sully, Rudho-me, Verlaine... Od slovenskih pa je gotovo poleg Prešerna in Župančiča eden največjih Kette... pa Murn . . .»
Iz pisma iz istega leta pesniku in prijatelju Vinku Košaku sledi, da se je zanimal za Krležo in leta 1923 piše istemu pesniku: «Krleže «Plameni» so lepi.»
Iz skoro vseh pisem sledi, da Srečko Kosovel ni bil le duševni voditelj znane skupine okrog «Mladine» in Literarnega krožka «Ivan Cankar», temveč tudi organizator, realizator in če je bilo potrebno tudi zelo strog «poveljnik», iniciator, učitelj, svetovalec, spodbujevalec itd.
(Nadaljevanje v torek)
Stanislav Renko
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Koncerti, razstave in operne predstave
Gostovanje Slovenske filharmonije, retrospektiva Loj-čija Pandurja in operni enodejanki Medij in Angelika
Srečko Kosovel, ko mu je bilo 19 let
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiili,,iniilii,,iiii,l,l,lllllll,lli,,iilll|,ll,lllllll|l||l||il|||||iililii,|(||||lll|||||||||||||||||||||mi|||||||||||||||||||||t||||||||||||||||||
OB PRVEM KONCERTNEM NASTOPU V TRSTU
Mladi violinist Gorjan Košuta na osi Ljubljana -New York-Koeln
Asistent virtuoza Igorja Ozima na akademiji za glasbo v Koelnu Razpet med pedagogiko in koncertantno dejavnostjo
Košuta - gledališki igralec, Košuta - operni pevec, Košuta - pesnik, zdaj še Košuta - violinski koncertant. Križ nad Trstom je res lahko ponosen na te svoje rojake, na te kulturniške Košute in če sem katerega pozabil ali zanj ne vem, naj mi dragi kriški bralci ne zamerijo, saj že ti štirje dovolj častno predstavljajo svojo vas v širšem slovenskem pa celo evropskem svetu. Mogoče se bo kdaj nudila priložnost za podrobnejše vrtanje v to rodovino in v odkrivanje tistih skrivnostnih vzmeti, ki v tolikih kriških rojakih dramijo umetniške navdihe, tokrat pa se nekoliko bolje seznanimo le z najmlajšim od gornjih štirih tostali trije so pač med nami dobro znani), z violinistom Gorjanom Košuto, ki je vj&tek zvečer nastopil z orkestfotn.ZitaSe Glasbene mati*, ce v Kulturnem domu. Premor med četrtkovo vajo sem z dovoljenjem dirigenta Kjudra namreč izkoristil za kratek pogovor z njim kar na sedežih Kulturnega doma.
Kdo je Gorjan Košuta? Sedemindvajsetletni mladenič, srednje-visoke vitke postave, prijaznega nasmeha in simpatično zgovoren, a čeprav že violinist z imenom, odkritosrčno skromen, skoraj kot da bi ne bil Kržan... Njegovi starši (oče je zdravnik - primarij v Ljubljani) so se ob koncu vojne preselili v slovensko prestolnico in tam se jim je leta 1947 rodil Gorjan. Še pred osnovnim šolanjem mu je oče posredoval svojo ljubezen do glasbe in nudil tudi prve violinske napotke, s sedmim letom pa je že prejemal violinski pouk na nižji glasbeni šoli v šiški v razredu znanega slovenskega violinskega pedagoga Cirila Ve-roneka, ki je bil nato njegov profesor tudi na srednji glasbeni šoli. Leta se več ne spominja, toda s srednjo glasbeno šolo je kot član šolskega orkestra nastopil v tržaškem Avditoriju, v letih 1959 in 1960 pa je na tekmovanju gojencev glasbenih šol Jugoslavije v Zagrebu osvojil prvo mesto med violinisti.
Ko smo v Trstu leta 1964 otvar-jali naš Kulturni dom je bil Gorjan zraven kot gost v pomnoženem orkestru Glasbene matice. To leto pa je bilo tudi odločilno za njegovo nadaljnjo študijsko pot. Na ponudbo glasbenega zavoda «International Music Camp» iz ZDA je bil zaradi svojih uspehov skupno s še nekim drugim Jugoslovanom
izbran' za dodelitev štipendije za študij na tem zavodu, v katerem se zbirajo mladi glasbeniki iz vsega sveta. Gorjanu se je tako odprla pot v svet. Bilo mu je komaj 17 let, pravkar je dokončal srednjo glasbeno šolo, opraviti pa je moral še gimnazijsko maturo.
V ZDA je naglo napredoval in v okviru šolskega pedagoškega sistema tudi mnogo nastopal z orkestrom in kot solist največ na eni izmed ameriških televizijskih mrež, sicer pa tudi javno v Washìngtonu v ogromni dvorani pred 8000 gledalci. Njegov nastop je bil tako prepričevalen, da so mu ponudili posebno štipendijo za nadaljnje izpopolnjevanje na zavodu. Toda Gorjana je skrbela tudi matura. Dosegel je odložitev štipendije za eno leto, se vrnil v Ljubljano, o-pravd zrelostni izpit v šolskem letu 1965/66 in se takoj ponovno vrnil v ZDA, v Rochester pri New Yorku v že omenjeni mednarodni glasbeni zavod, kjer je nadaljeval študije pri dveh zelo znanih pedagogih Carrollu Glennu in Armencu Ivanu Galamianu iz katerega šole je izšla cela vrsta svetovno znanih virtuozov.
Po izteku štipendije se je Gorjan Košuta leta 1967 vrnil v Evropo. Študij v «International Music Čampu» mu je dejansko odpiral vrata v katerisibodi evropski glasbeni konservatorij za nadaljnje izpopolnjevanje, toda naš mladi virtuoz je moral v sebi razrešiti še poslednje, tokrat dejansko za vse življenje odločujočo dilemo — predati se dokončno violini ali pa se morda le še v zadnjem trenutku odločiti za takorekoč družinski poklic — medicino, ki ga je tudi pritegovala. Zmagala je violina in z njo s pomočjo zahod-nonemške štipendije v okviru izmenjav z Jugoslavijo odhod v Koeln k znanemu slovenskemu violinskemu virtuozu in pedagogu I-gorju Ozimu, profesorju na tamkajšnji akademiji za glasbo. Pri njem je nadaljeval študij in po dveh letih opravil koncertni izpit, se še sam posvetil pedagogiki in končno v lanskem juniju postal Ozimov asistent, kar je še danes.
Gorjanovo pripovedovanje je naravno, tekoče, le s kakšno letnico se včasih lovi. Razumljivo: Križ, Ljubljana, Washington, New York, Koeln, pa spet Ljubljana in zdaj Trst; prav lahko se kaj zameša.
Vprašal sem ga po njegovi u-smeritvi v poklicu? Kam ga bolj
vleče: v pedagogiko ali v koncertno dejavnost? Bolj se nagiba k poučevanju, koncertna dejavnost je vzporedna kolikor sodi k sami pedagogiki, a še v njej teži bolj kot k individualnemu h komornemu nastopanju. Igra v klavirskem triu in v godalnem kvartetu. S tema ansambloma je nastopal že no Zah. Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Švici in Jugoslaviji.
V Trstu je kot koncertant nastopil prvič. In nastopil je z zadoščenjem, ki mu ga svet ne more dati, kajti dom je dom in če je svet velik in bogat, če mu je ta svet odprl široka osebna in kulturna obzorja, mu je domovina nenadomestljivi vir za življenjsko oplajanje. Res, da v nemškem Koelnu ni povsem odrezan od slovenskega okolja, saj je tam za profesorja poleg njega in Ozima še pozavnist Vinko Globokar in tudi študentov glasbe iz vseh krajev Jugoslavije ne manjka. Ravnatelj akademije se je nekoč celo pošalil, češ da je v Koelnu samo
podružnica ljubljanske Akademije za glasbo. Toda domače okolje, morje pod Križem, pa zrak in ljudje, vsega tega tuji svet ne more nikoli pričarati. Zato je Gorjan vesel, da mu je bila dana možnost nastopiti med nami. Prijetno ga je presenetil orkester Glasbene matice, navdušil ga je Kjuder s svojim entuziazmom. še se bo vračal, kot se bo vračal v Slovenijo kjer se mu za prihodnje leto obeta daljša koncertna turneja.
Bila sva pri kraju, ne zato, ker bi ne imel več kaj povedati, saj sva ravnokar načela razgovor o skladateljih, ki so mu najbolj všeč, pa o moderni violinski literaturi, pač pa zato, ker je bila spet vrsta na njem. Počakal sem še, da mu je zapela violina v Mozartovem koncertu, prisluhnil sem zvokom, ki jih je izvabljal iz svojega glasbila in tihoma zapustil dvorano, da bi si užitek prihranil za koncert naslednjega večera.
Jože Koren

revije
DAN 2
Prejšnji teden je bila v Tržaški knjigarni predstavitev proznega prvenca Irene Žerjalove «Tragedijica» na grobljah». O delu je spregovoril prof. Janko Jež (Na sliki govornik in avtorica)
Druga letošnja številka mesečnika «Dan» je izšla v pustnem času, zato ni mogla povsem mimo pustnih običajev pri Slovencih. Tokrat je Živa Grudnova v besedi in sliki (barvni) odkrila za mnoge marsikaj novega o pustovanju pri naših beneških Slovencih. Precej člankov je posvečenih zelo aktualnim problemom. Tako na primer Stojan Spetič razkriva ozadja nedavnega a-larmnega stanja v italijanskih vojašnicah v povezavi s prevratniškimi naklepi desnice. Zadevo so uradni krogi sicer hitro demantirali, toda redki so, ki v take demantije pri nas še kaj verjamejo. Albin Bubnič opisuje z njemu lastno pronicljivostjo svoj povratek v Žabnice v Kanalski dolini, kjer usihajo še zadnji slovenski plasovi. Bojan Brezigar posveča svoj prispevek prireditvi proseške nižje srednje šole «Pokaži kaj znaš», Lado Premru pa v počastitev Prešernovega dne lepo opisuje vlogo dveh žena — Julije in Ane — v Prešernovem življenju. Ivo Marinčič piše o Narodni knjigarni v Gorici, «Naivnež» ima opravka z letošnjim primerom neenotne Prešernove proslave v Trstu. Nadaljuje se Alperta Široka spis o «Bercetovi smrti». Žarko Uršič objavlja najnovejše znanstvene izsledke o telefonu. Neva razmišlja o vzgojiteljicah. Namesto običajne novele je tokrat objavljena v zapisu Milka Matičetova po pripovedi Dorine čunkine iz Rezije «Pravljica o ugrabljeni mladi materi» z ilustracijo Klavdija Palčiča. V reviji so še u-staljene rubrike s Pikadnevom na zadnji strani.
MLADIKA 2
Februarska Mladika posveča svoj uvodni sestavek Prešernovemu dnevu s ponatisom govora pisatelja Ivana Mraka na proslavi Slovenske prosvete v Do-nizzettijevi ulici. O Prešernovih proslavah na slovenskih šolah i-ma nekaj umestnih pripomb Jože Peterlin, sicer pa so letošnjim praznovanjem Prešernovega dne posvečeni še opis že prej omenjene proslave katoliške prosvete z navedbo nagrajencev posebnega literarnega natečaja in s fotografijami ter delna oziroma enostranska objava korespondence med obema osrednjima prosvetnima or mizacijama v Trstu v zvezi z brezuspešnim do-
govarjanjem za enotno proslavo.
Med ostalim gradivom naj zabeležimo novelo Irene Žerjalove «Rej». Borisa Rutarja članek «Kmečki turizem», redakcijski sestavek o izgonu Solženicina iz SZ, Ferdi ja Mikaca sestavek «Nad 14 milijonov otrok, ki so prisiljeni delati», sestavek Iva Jevnikarja «Nafta, denar in stranke», nekaj o povišanju pokojnin, razno drugo priložnostno in praktično branje ter Jevnikarjevo nadaljevanje pregleda zamejske in zdomske literature (tokrat sta na vrsti l.ev Detela in Milena Merlak - Detela).
ZALIV 44-45
Z veliko zamudo je izšla zadnja lanska številka «Zaliva», Pahorjeve revije za književnost in kulturo pa še za. . . polemiko. Čeprav piše v njeni oznaki, da je «odprta za vsako razsodno slovensko besedo», se že najde kdo — neredko tudi skrit za psevdonim — ki poskrbi, da temu ni vedno tako. Polemika v njej namreč le prečesto zdrkne iz okvirov razsodnosti in se spusti na raven, ki kulturne revije ne more odlikovati, če naj bo res kulturna. Tudi v tej številki takih spustov ne manjka in zaradi njih tudi nekateri lepi prispevki ne najdejo v njej ustreznega o-kvira. To velja predvsem za prispevek Milka Matičetova z naslovom «Ob obletnici Rožic in ob izidu njih dvojčka Zverinic iz Rezije». Z velikim zanimanjem bralec vsakokrat prebere tudi Josipa Merkuja spis v nadaljevanjih «Fatti di luglio 1868». Lepa je Mirjane Selj «Andaluzijska ljubezenska pesem», medtem ko so pesmi Jakoba Renka preveč skonstruirane in hermetične. U-bald Vrabec objavlja poitalijančene slovenske priimke, tokrat pod črkama C in D. Poskus resnega obravnavanja vprašanja zdomstva odraža prispevek Matije Tuma. Mirijam Gregorič zaključuje svojo razpravo «K vprašanju slovenske biti ali ne biti», v kateri je marsikatera zanimiva ugotovitev, kar velja tudi za intervju s prof. Slavcem - Salvijem o njegovi knjigi o «Slovenskem in hrvaškem narodnem in političnem življenju od razsvetljenstva do ustanovitve jugoslovanske države».
Domala vse ostalo gradivo (v ponatisih ali izvirnikih) je u-smerjeno v izključno enosmerno polemiko, ki je za to revijo že značilna.
Med prireditvami, ki so vzbudile največ pozornosti in zadovoljstva pri občinstvu in se po svoji kvaliteti uvrstile med najpomembnejše v zadnjem obdobju, sodijo koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane, velika retrospektiva del lani preminulega slikarja Lajči Pandurja in pa operni večer dveh krajših glasbeno dramatskih del Medij italijanskega komponista Carla Menottija in Angelika francoskega komponista Jacquesa I-berta.
Izredno umetniško doživetje je pomenil koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom tenkočutnega in preciznega, v skladbe do podrobnosti poglobljenega dirigenta Antona Nanuta, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi v tujini. In če pridamo še sodelovanje domačih vokalnih umetnikov evropskega slovesa kot sta altistka hamburške Opere Cvetka Ahlinova in komorni pevec tenor Anton Dermota z Dunaja, je z njunim mojstrstvom bil užitek koncerta podeseteren.
Spored je bil sestavljen z dvema redko izvajanima deloma s Schubertovo III. simfonijo v D-duru in pa s simfonično pesnitvijo Pesem o zemlji Gustava Mahlerja. Na videz neproblematična Schubertova simfonična pripoved je bila predstavljena z lirično tonsko barvitostjo, ki sta ji dirigent in orkester s preciznim niansira-njem pridala prikupno obliko skladnega muziciranja.
Težo večera je vsekakor nosila Mahlerjeva pesnitev Pesem o zemlji za alt, tenor ir. orkester. Skladbo sestavlja šest pesmi z značilnimi naslovi: Zdravljica o zemeljski bedi. Samotar v jeseni, O mladosti, O lepoti. Pijan v pomladi in Slovo. Odveč bi bilo na tem mestu razčlenjevati kompozicijo, kot bi po svoji zanimivi glasbeni in psihološko pogojeni strukturi to upravičeno zaslužila. Namen našega poročila je predvsem opozoriti na izvedbeno raven, ki je bila na visoki umetniški ravni.
Izvedba orkestrske igre, med katerimi so se bili kvalitetno izkazali tudi posamezni solisti instrumentalisti, umetniški smisel dirigenta Antona Nanuta pri gradnji dinamične oblike simfonije ter vokalni delež pevcev velikega znanja in kulture Cvetke Ahlinove in Antona Dermote, ki sta pridala svojo zrelo umetniško interpretacijo in glasovno prepričljivost, je doprineslo, da je koncertni večer izzvenel v velik glasbeni dogodek letošnje mariborske sezone.
Umetniško oblikovanje slikarja Lajčija Pandurja, ki ni doživel svoje šestdesetletnice in retrospektivne razstave, umrl je sredi priprav na ta jubilej, je v prostorih mariborske Umetnostne galerije našlo svoj celovit odraz. Kot bi skozi galerijo zavel veter s prekmurskih polj in domačij, žare barve s podob, ki jim je dahnil življenje umetnik s svojo neizmerno ljubeznijo do domače grude in bogatim znanjem. Veselje do dela in življenja na deželi prevevajo njegove podobe. Še v trpkih motivih težaškega kmečkega življenja tli iskrica veselja, temino polja in pokrajino vselej obliva še žarek svetlobe, žarek upanja, ki priliva življenju svoj svetli trenutek. Lajči Pandur je bil veliki optimist, toliko sreče in veselja je razlitega na njegovih platnih, pastelih in akvarelih. Predvsem je bil mojster platna. Njegovi najbolj priljubljeni motivi krajine slovenske Panonije, razpotegnjenih polj, travnikov, njiv in obrežij Mure, s slamo kritih domačij, delo in počitek njih ljudi in živali pri vsakdanjem delu ali ob redkih semnjih, so svetal, da ne rečemo, zgodovinski spomin na del slovenske zemlje, ki se prebuja iz nekdanje patriarhalnosti.
Njegove podobe so sončen odmev rodnega prekmurskega okolja. Pandurjevo slikarstvo izžareva resnično veselje do okolja, s katerim je rasel in se mu je bil prirastek Malokatera obsežna razstava enega samega umetnika vzdrami v človeku toliko lepot kot ob pogledu Pandurjevih podob, svojevrstnih po čustvovanju kot umetniškem oblikovanju, kjer čutiš kako mu s čopičem drse žlahtne barve s palete na platno. Da, žlahtna je njegova umetnost; mislim, da v današnjem času to mnogo pomeni.
Razstavljenih del, katalogiziranih v tisku je 209 olj, grafik, pastelov, akvarelov in risb. Datirajo od leta 1932, ko je bil u-metnik še študent prvega letnika Zagrebške akademije, pa do njegove smrti leta 1973. Predstavljajo torej štiridesetletno slikarjevo življenjsko delo, ki bo ostalo v neizbrisnem spominu v slovenski likovni umetnosti.
Zadnja premiera v mariborski Operi je bil zanimiv glasbeno gledališki večer, na katerem so uprizorili znano Menottijevo tragično opero Medij, kot protiutež pa duhovito farsko Angeliko francoskega komponista - Jacquesa Iberta.
Opero Medij, priznanega italijanskega sodobnega komponista Giana Carla Menottija, je bila že uprizorjena na deskah mariborske Opere pred nekako trinajstimi leti in požela velik uspeh. Zato je bilo prav, da se je delo z izvrstno protagonistko Ado Thu-movo ponovno uprizorilo, da bi se z njim lahko seznanila tudi današnja generacija gledalcev. Carlo Menotti je eden najbolj prizna-
nih sodobnih skladateljev, katerega odrske kompozicije vzbujajo v opernem svetu vselej veliko zanimanje in priznanje. V glasbeni tragediji Medij se namreč na svojstven način posmehuje malomeščanski omejenosti nekaterih ljudi, ki se v svoji naivnosti zatekajo na spiritistične seanse. S prikrito ironijo prikazuje avtor goljufijo ljudi, ki izrabljajo ljudsko lahkovernost. Z dramat-sko obdelavo in z glasbeno karakterizacijo na prepričljiv način slika pokvarjenost in omejenost izkoriščevalcev ljudi, ki pritirajo človeka često do novih tragedij.
Opera Angelika nasprotno od Medija, prikazuje na veder in porogljiv način neverjeten dogodek, ki hoče s prešerno grotesknostjo predvsem nasmejati občinstvo. V farsi se enakovredno prepleta glasba in govorjena beseda, kot je v navadi v večini del sodobnih avtorjev. Angeliko prvo odrsko delo skladatelja Iberta so doslej precej uprizarjali v Franciji in inozemstvu, v zadnjih letih pa so farso razen v Sloveniji, uprizorila skoraj vsa jugoslovanska operna gledališča. Uprizoritev Angelike na mariborskem odru je bila torej prva predstavitev na slovenskem odru.
Uvrstitev tega dela v repertoar mariborske Opere je narekovala želja, da se tudi slovensko "h. činstvo seznani s tem francoskim avtorjem in pa z njegovim, za opero nekam nenavadnim prijemom, ki skoraj koketira z muzikalom. T :veda je pri odločitvi botrovala tudi primerna zasedba, ki jo za to delo poseduje mariborski ansambel z Milevo Perto-tovo na čelu.
Poleg komornosti Medija in Angelike je razen dobrih protagonistov narekovalo uprizoritev tudi umetniško hotenje ansambla, ki je že doslej v sodobni glasbeno dramatskih komornih delih izpričal svojo soosobnost in umetniško moč pri oblikovanju del sodobnega glasbenega gledališča.
Sedanja uprizoritev Medija je ostala v odrskih okvirih tajinstve-nosti in s svojim mračnjaškim okoljem stopnjevala notranjo dinamiko oseb na čelu Madame Flore, ki jo je z znanjem zrele umetnice z glasbeno kot igralsko prepojeno potenco zavožene osebe iz predmestja ameriškega velemesta, izvirno podala altistka Ada Thu-mova. Njena kreacija sodi brez-dvomno v sam vrh jugoslovanske operne poustvarjalnosti. Priznani zagrebški kritik Djorde Šaula je uvrstil sedanjo njeno kreacijo Flore ob bok slavni zagrebški pevki Radevovi, dosedanji najboljši interpretkinji te vloge, kar je vsekakor velika počastitev za mariborsko pevko Ado Thumovo. • Tudi ostale vloge, med katerimi je opozoril nase zlasti predstavi-telj neme vloge Tobyja Ivan Li-lek, in pa vloge Monike v alter-naciji Zorice Baračeve in Nade Zrinškove, so v danih možnostih doprinesle k enovitosti dramatično močno poudarjene predstave, ki jo je glasbeno v občutju tragičnega ozračja precizno vodil mladi dirigent Kristijan Ukmar.
Predstava Ibertove Angelike se je gibala v okviru razkošno razsipne komične grotesknosti, ki je izkazovala živ kontrast realistično podanemu Mediju in po vsej svoji teatralnosti izkazovala, da je vsa predstava le duhovita po francosko zabeljena šala. Po svoji postavitvi je Angelika segala z odra v sam avditorij, v lože in parter, da so se mogli izvajalci in občinstvo povezati med seboj in se pozabavati ob duhoviti zgodbi o vročekrvni Angeliki, ki je celo sam vrag ni mogel ukrotiti.
Ansambel mariborske Opere je tudi v tej farsi pokazal izreden smisel za to zvrst glasbenega gledališča, ki zahteva dobršen del proznega dialoga, ki so mu bili mariborski pevci presenetljivo kos in bili v svojem igralsko pevskem podajanju izredno sproščeni. Predvsem je bila to Mileva Per-totova v vlogi Angelike, ki je s svojo temperamentnositjo in s sproščenim petjem zabavala občinstvo. Enakovredno so se ji z živimi komičnimi liki pridružili ostali nastopajoči in tvorili duhovito celoto, ki ji je glasbeno živahno prilil tudi orkester pod vodstvom temperamentnega Marka Žigona, dočim sta za razgibano sceno in kostumografijo z žarko barvitostjo in grotesknostjo, kot v Mediju z odgovarjajočo mračnostjo poskrbela scenograf Jože Polajnko in kostumografka Vlasta Hegedušičeva.
Zaradi izredno duhovito okarak-teriziranih posameznih likov je vredno poudariti živahno podane vloge Bonifaca, Angelikinega moža - copatarja v upodobitvi Stanka Colnariča, spretnega in navi--hanega slikarja Charlota Emila Baronika, temperamentnega Italijana Aleksandra Boštjančiča, komično poudarjenega Angleža v škotski nošnji Jerneja Plahuto, črnskega kralja iz Bambare Mira Gregorina, vraga Carla Bia-sinija ter zbor sosed in sosedov na čelu z Majdo Švaganovo in Dragico Kovačičevo ter ljubko in duhovito vlogo opice, ki jo podaja mlada plesalka Pika Otrinova.
Emil Frelih
Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako
Položaj obrtnikov bi podobnih poklicev
6.
Zdaj je na vrsti druga, dokaj številna (relativno vzeto) skupina ljudi, ki kakor kmetje niso del združenega dela in ki opravljajo samostojno osebno delo s sredstvi v zasebni lasti, kot se glasi ustavna terminologija.
Za začetek še uvodna pripomba: ker se besedilo ustave SR Slovenije zastran tega ujema z besedilom zvezne, hkrati pa je na nekaterih mestih določnejše, iz-črpnejše, bomo navajali republiški ustavni tekst.
Ustava torej jamči «svobodo samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov». Gre za ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijsko, obrtno, gostinsko ali / in turistično dejavnostjo in «z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnostjo».
Temu sledita dva «čeja», dva pogoja, kdaj je zajamčena omenjena svoboda:
1.	če opravljanje dejavnosti u-streza «načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela», in
2.	če ni v nasprotju z «načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve».
Zakon na podlagi teh ustavnih določil tudi lahko «prepove ali o-meji» določene dejavnosti zasebnikov, pri čemer ima ustavodaja-lec pred očmi naslednje povode: «če to zahteva skrb za zdravje in življenje ljudi, varstvo s to ustavo določene družbene ureditve ali drug družbeni interes».
Obrtniki in drugi, ki opravljajo osebno delo v zasebni lastnini imajo pri svoji dejavnosti naslednje ustavne možnosti :
1.	Skupaj s sebi podobnimi u-stanove zadrugo; zanjo velja enak položaj, kot ga ima po ustavi kmetijska zadruga.
2.	Delajo na svojem, pri tem pa združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela. Gre za različne oblike kooperacije in za poslovno sodelovanje druge vrste. Pri tem imajo obrtniki in drugi kooperanti pravico soupravljati skupne zadeve, skupno odločati o doseženem dohodku in sorazmerno s svojim deležem sodelovati pri delitvi dohodka.
3.	Možna je ustanovitev pogodbene organizacije združenega dela (POZD). Ta je novost, čeprav ne najnovejša. Prve primere takih POZD v Sloveniji že imamo, imamo pa tudi zakon, ki to ureja. Praktično in nekoliko preprosto rečeno to pomeni: zasebnik «na samoupravni podlagi» združi svoje delo in svoja delovna sredstva, z delom drugih (ki teh delovnih sredstev nimajo). Kaj za to dobi? Postane poslovodja. Vodi poslovanje POZD, skupaj z delavci (njihovo število ni omejeno) odloča o njenem delu in razvoju. Kar zadeva plačilo, izvira le-to iz dveh virov: kot drugi delavci, dobi denar za osebne in skupne potrebe, plus del dohodka v skladu s sredstvi, ki jih je vložil v POZD (stavbo, orodje, naprave).
Ko iz dohodka izplačajo delavce in poslovodjo, postane ostanek družbena lastnina. «Delavci.» nravi ustava, «upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva.»
Če poslovodja umakne vložena sredstva, oziroma si jih pusti izplačati, njegove poslovodske pra-
vice ugasnejo.
4. Obrtnik ali drug zasebnik dela kot zasebnik. Sam. Če pa želi najeti delavce, lahko to stori «izjemoma in v omejenem obsegu». Pri tem morata zasebnik, lastnik in delavec skleniti pogodbo o zaposlitvi v skladu s kolektivno pogodbo, sklenjeno med sindikatom in gospodarsko zbornico ali njej podobnim združenjem.
Tudi v tem primeru zakon «lahko določi, da postane del dohodka. ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih» pri zasebniku, «družbena lastnina in se uporablja za razvoj».
Kaj bi bilo potrebno še zapisati ob tem bolj ali manj skopem, informativnem prikazu ustavnega položaja obrtnikov, gostincev in podobnih poklicev? Najbrž ne bo odveč, če opozorim na nekaj teženj in ciljev, ki so jih imeli pred očmi, ko so ustavi pisali in sprejemali.
Predvsem je tudi v odnosu do teh zasebnikov zagotovljen v načelu enak ustavni položaj kot ga imajo delavci v združenem, družbenem delu, ki delajo z delovnimi sredstvi v družbeni lasti.
Razen tega se tudi skozi te ustavne člene kakor rdeča nit vleče načelo, da je samo tekoče in minulo delo lahko vir dohodka, zaslužka. Zato so tudi glede na obrtnike in druge zasebnike že v ustavi izločene možnosti za pri-dobitništvo na podlagi prisvajanja presežnega dela drugih, zaposlenih. S tem ustava izrecno nasprotuje kakršnim koli kapitalističnim tendencam in praksi.
Delovne pogodbe, usklajene s kolektivno pogodbo, sklenjeno med sindikatom in zbornico, prav ta-
PIŠE
V
Jože Šircelj
ko preprečujejo aii vsaj bistveno blažijo razmerje lastnik kapitala — mezdni delavec, v prid slecaijega.
Hkrati ustava upošteva že uveljavljeno prakso, predvsem pa jo pospešuje v tem smislu, da odpira možnosti za povezovanje dela in delovnih sredstev zasebnikov z združenim delom. Ta povezava poteka na poti privatnik — organizacija združenega dela ali — pri pogodbeni organizaciji združenega dela — v obrtni delavnici (ali podobnem) sami.
Tako je speljan most med privatnim delom in združenim delom. Prvi primeri take povezave so že tu. Naj omenim obrtnika iz nerazvitih krajev Slovenije, ki je ustanovil POZD za izdelovanje kmetijske mehanizacije, povečal število zaposlenih na 30 (zdaj, ko to pišem, jih je najbrž že več) in ki je skupaj z delavci v POZD lani menda imel milijardo starih dinarjev prometa.
Ustava torej v odnosu na obrt nike in podobne poklice nikakor ni samo restriktivna, omejujoča, marveč odpira tudi čisto stvarne možnosti povezave na samoupravni podlagi, na podlagi dela, med zasebnim sektorjem in širnim območjem združenega dela, temelječega na družbeni lastnini. To je nedvomno pot organskega, nenasilnega preraščanja zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi v družbeno. Postopoma, brez naglice, upoštevaje legitimne interese obrtnikov in podobnih delovnih ljudi.
Ker ima vsak obrtnik dve duši, dušo delavca, drugo lastnika, je jasno, kateri strani je ustava naklonjena: prvi.
Prihodnjič: Ustava o zasebni lastnini
Odvetnik svetuje
V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42.

škode pri pinoli nesiecali
Prometne nesreče so postale tako rekoč vsakdanji življenjski dogodek in lahko rečemo, da se utegnejo vsakomur pripetiti. Ni namreč samo vprašanje subjektivne sposobnosti upravljanja svojega vozila, ko nanese, da pride do incidentov tako iz tehničnih razlogov, v glavnem pa zaradi nepazljivosti voznikov samih.
Razne civilne in kazenske norme urejajo juridične odnose med prizadetimi, kakor tudi njihove odgovornosti pred skupnostjo. V tem sestavku bi se omejil na pregled ravnanja prizadetih v primeru prometne nesreče iz vidika kasnejšega ugotavljanja odgovornosti in postavitve odškodninskega zahtevka:
1.	Po trčenju, ali drugače nastalem karambolu, naj vozila ostanejo tako kot so se ustavila ob zaviranju ali odbita od udarca; iz lege vozil je namreč možno razbrati morda še največ elementov o dinamiki nesreče. Včasih voznik premakne vozilo, ker onemogoča ali otežkoča odvijanje prometa na kraju nesreče, včasih tudi — če je priseben in iznajdliv — da otežkoči ugotavljanje svoje krivde. S tem v zezi je treba pojasniti, da so samo policijski organi upravičeni premakniti vozila in še to šele potem, ko so opravili vse meritve (ali tudi slike), ki bodo kasneje omogočile, da bo na cestnem grafiku točno rekonstruirana pozicija vozil in predmetov, ki bi morebiti padli iz vozil.
2.	Pogostokrat so za nesrečo priče, ki so ali sopotniki, mimoidoči ali vozniki in potniki v drugih vozilih. Potrebno je poskrbeti za i-mena in naslove vseh ljudi, ki so prisostvovali nesreči, posebno takih, ki že na kraju samem potrdijo, da so videli, kako je do nesreče prišlo in opazili celo posamezne podrobnosti. Res je sicer, da marsikdaj ni mogoče dobiti iz cele gruče radovednežev nikogar, ki bi se ponudil za morebitno pričevanje (najslabša spričevala človeške solidarnosti se pojavljajo pri cestni infortunistiki!), vendar je treba vztrajati, posebno še, če je iz izjave očividca odvisen določen opis dogodka. V kazenski proceduri lahko pričajo vsi, tudi najožji sorodniki, za odškodninski zahtevek, ki se postavlja v obliki civilne pravde, pa se postavljajo splošne omejitve členov 246 in 247 zakonika o civilnem procesnem pravu, ki ne dopuščata pričevanja zakoncu in nekaterim ožjim sorodnikom (na primer staršem, sinovom itd.), kot tudi ne takim, ki so pri stvari zainteresirani.
3.	Nastalo škodo bo nasprotna stranka oziroma njena zavarovalnica izplačala v toliko, kolikor bo podrobno dokumentirana: tako naj prizadeti predloži fakturo z dokazom o opravljenih delih na vozilu. Pred popravilom je koristno napraviti kako sliko poškodovanega vozila, pri težjih poškodbah pa tudi strokovni izvid; ni treba čakati, da pride na pregled vozila izvedenec zavarovalnice nasprotne stran-
ke: to povzroča izgubo določenega števila dni, za kar ne bo priznana stojnina, in končno tudi, ako ne bi prišlo do poravnave, ne bo nasprotna zavarovalnica dolžna priznati opravljeni izvid. Z drugimi bese-
dami naj poudarim, da prizadeti ni dolžan klicati nasprotne zavarovalnice, niti čakati na njenega izvedenca, kar sicer ne izključuje, da so taki stiki lahko koristni, če se izvedejo v nekaj dneh in hitro tudi s poravnavo zaključijo. Omenil sem tudi stojnino, ki pomeni izplačilo - odškodnino za čas neuporabnosti vozila; ta ne bo obsegala vseh dni od dneva nesreče do dneva, ko je bilo vozilo vrnjeno popravljeno lastniku, ampak samo število dni. jjri so bili potrebni, da so bila popravila izvršena (tako na primer ne bo priznan čas, ko je lastnik iskal nadomestne dele, ali je bila delavnica ‘preobremenjena z delom in je bilo vozilo popravljeno čez dalj časa). Za vso ostajp materialno škodo (okvara ali uničenje predmetov v vozilu, naočni-
kov, ure, blaga itd.) bo najlažje doseči izplačilo, če bodo prizadeti ohranili (in tako lahko pokazali) razbitine oziroma uničeno blago, ali pa drugače dokazali utrpelo škodo.
Ni vedno nujno formalizirati posledice prometne nesreče, kot navedeno v točkah 1. in 2., posebno že, če je škoda minimalna in če je krivda očitna: v takem primeru bo zadostoval za uveljavitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici, pismeni opis dogodkov — s podpisom voznika, ki je zakrivil nesrečo — iz katerega izhaja odgovornost nasprotne stranke; priporočam, da se prizadeti ne zadovolji zgolj z ustnim priznanjem in z obljubo «moja zavarovalnica Vam bo izplačala škodo», zahteva naj, kot rečeno pismeni podpisani opis nesreče; če mu to ne uspe, naj raje pokliče predpostavljene varnostne organe.
V drugi ali naslednji številki bom nadaljeval obravnavano tematiko z opisom pravnih in ekonomskih posledic telesnih poškodb, zadobljenih pri prometnih nesrečah.
Davčna posvetovalnica
V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2.
m vioo ii
Nabrežinska bralka zaskrbljeno vprašuje, kakšno bo obdavčitev o-bresti na hranilne vloge. «Z muko sem za stara leta spravljala svoj denar in ga vlagala v enega izmed domačih denarnih zavodov. Za sicer skromne obresti nisem doslej plačevala nobenega davka. Slišala sem, da bodo sedaj obresti na hranilne vloge močno obdavčevali. Slišala sem tudi, da je primerneje nalagati prihranke na poštni hranilnici ali na nekatere večje denarne zavode, češ da uživajo v tem pogledu posebne privilegije. Prosim za pojasnila.»
Obresti na hranilne vloge (bodisi na knjižico ali na tekoče račune) bodo v bodoče pobirali, kot pravijo, pri viru ali izviru («alla fonte»). Denarni zavod bo namreč sam odtegnil in odvedel od izplačanih ali priznanih obresti fiksno kvoto 15 od sto in jo bo moral obvezno zaračunati vlagatelju. To pravilo velja za vse brez izjeme in potemtakem tudi za poštne hranilnice. Svoje prihranke zaradi tega lahko mirno vlagate pri domači ustanovi.
15-odstotna obdavčitev je res visoka za davčne obvezance z nižjimi dohodki, saj velja taka ali-kvota za dohodke, ki presegajo 4.000.000 lir letnega zaslužka. V praksi se bodo na primer 4 odstotne obresti znižale na 3,4 od sto. Država bo imela od vlog veliko bero, saj je danes naloženih v denarnih zavodih kar 63 tisoč milijard lir.
Obdavčitev pri viru oprošča koristnika obresti vsake nadaljnje dolžnosti. Tovrstnih dohodkov ne bo potrebno prijavljati, davčna oblast ne bo imela v tem pogledu pravice zasledovati davkoplačevalca ip r.e bo imela dostopa do bančnih računov.
Ob tej priložnosti pripominja mo. da je v bistvu davčna reforma o-hranila tako imenovano bančno tajnost razen v nekaterih točno določenih hujših primerih kršitve • davčnih zakonov. Davčni urad Ima
pravico zahtevati od denarnih zavodov prepise bančnih računov le v naslednjih primeri:
a)	Če davkoplačevalec ni predložil davčne prijave, a ima finančno gotove elemente, da je v enem letu imel najmanj za 100 milijonov prihodov, ali pa je kupil za znesek, ki presega 25 milijonov lir, postranske rezidence v Italiji ali v inozemstvu, turistična letala ali rekreacijska plovila, jahalne ali dirkalne konje in zasebne avtomobile;
b)	če je davkoplačevalec prijavil po gotovih elementih, ki jih ima davčna uprava, štirikrat manj prihodkov (vendar mora razlika znašati najmanj 100 milijonov lir);
c)	če davčni obvezanec ni držal v zaporedju treh let predpisanega knjigovodstva (zakon izrecno omenja profesioniste).
Poizvedba pri denarnih zavodih se lahko raztegne na bančne račune zakonca mladoletnih otrok, ne more pa zajeti obdobja pred kršitvijo.
Poizvedbe lahko izvede davčna u-prava le s pristankom predsednika prizivne komisije I. stopnje, ki je običajno sodnik.
Precej polemik je povzročila neka določba, ki je vsebovana v zakonu o davku na zapuščine, ki sicer zanima ožje število ljudi. Po tej določbi se mora varnostna skrinjica. ki jo najemajo pri bančnih zavodih, v primeru smrti koristnika odpreti ob prisotnosti funkcionarja finančne uprave, ki mora sestaviti inventar vsebine. Pravniki zatrjujejo. da ere v tem primeru ne samo za kršitev bančne tajnosti, pač pa za poseg v zasebni prostor državljanov. ki je sicer dovolien le s sodnim nalooom oh nreganianiu kaznivih d°;ar.j. ^'".ud s tega sveta pa baje ni kaznivo dejanje.
ZADNJA PRIJAVA «VANOM»
1. aprila poteče rok za zadnjo prijavo «Vanoni», 24. po vrsti. Dohodki leta 1973 se obdavčujejo po določbah v veljavi pred davčno reformo, ki je stopila dokončno v
veljavo z letošnjim sončnim letom. Zaradi tega bo obdavčitev dohodka podvržena starim predpisom. Med drugim bo imela finančna uprava čas «za ugotovitve («accertamento»), kolikor se ne bo strinjala s prijavljenim dohodkom, do konca leta 1976. Ker trajajo prizivni postopki v prvi, drugi in tretji stopnji včasih po 5-6 let, je pričakovati, da se bo stari davčni sistem zavlekel preko leta 1980.
Prenekateri davčni obvezanci zlasti iz vrst avtonomnih delavcev, kot so obrtniki in trgovci, se zaskrbljeno vprašujejo, če se bodo pri letošnji zadnji prijavi morali glede višine dohodka držati izsledkov, ki izhajajo iz registrov in knjigovodstva IVA. Finančna uprava žago tavlja, da se uradi, ki se ukvarjajo z neposrednimi davki, ne bodo mogli zateči k ugotavljanju dohodka na osnovi podatkov, ki se naslanjajo na podatke IVA. Zagotovitev ni uzakonjena in je le predmet navodil, vsebovanih v okrožnici, ki jo je podpisal bivši finančni minister Vaisecchi. Pričakujejo, da bodo poprečne višine dohodkov letošnje prijave na splošno vsaj za 10 odst. višje od lanskih, saj bi bil to odraz ne toliko realnega povišanja dohodkov, kolikor posledica razvrednotenja denarja.
O podrobnosti prijave ne bomo govorili, ker so iz dolge izkušnje že vsem zainteresiranim precej znane.
Rok za predložitev prošenj za davčno oprostitev je bil podaljšan do konca tekočega meseca. Ponavljamo, kar smo že navedli v enem izmed prejšnjih sestavkov: po našem mnenju se vsem davčnim obvezan cem, ki doslej niso bili obdavčeni na posebno visoko osnovo, izplača zahtevati oprostitev in obenem vpra šati, da se jim dohodki v letu 1973 odmerijo z desetodstotnim povi škom v primerjavi z dohodki v letu 1972. Namesto zadnje prijave «vanoni» bodo predložili posebni formular in s tem definitivno za ključih staro davčno poglavje. Do sedaj je bilo na Tržaškem pred loženih okoli 12.000 oprostitvenih prošenj, ki se no večini nanašain na dopolnilni davek («complemen tare»!. To hi nnmanilo. da ie večina prjsiteijev iz vrst delodajalcev in upokojencev, ki doslej niso via gali letne davčne prijave.
Strokovne in stanovske organizacije so na volje svojim članom za vse potrebne informacije, prosijo pa, da bi prizadeti ne čakali na zadnje dni.
NEDELJA, 17. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi
13.30	DNEVNIK
14.00	Andrea Doria
15.20	DAVID COPPERFIELD
Delo Charlesa Dickensa je za tele’’' • predelal Anton Giulio Majano. Danes je na sporedu čet.-, nadaljevanje.
16.40	PROGRAM ZA MLADINO Enciklopedija prirode: Prikriti svet
17.30	DNEVNIK
17.45	Nogomet: Rezultati in kronika
18.00	Napoved programa za prihodnji teden
18.10	Glasbeno nagradno tekmovanje
Danes ob 18.10 bo na sporedu prvo nadaljevanje nedeljskega varietejskega programa, v katerem bo kvartet Cetra postavljal kvize. Oddaja se imenuje v italijanščini «D mangianote», v resnici bo to tekma v spretnosti, seveda na glasbenem področju, med tremi konkurenti, od katerih bo vsakdo imel v začetku na voljo 21 not neke pesmi. Več o tem v začetku oddaje, ko bo način tekmovanja podrobneje obrazložen.
19.10	Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	GARIBALDI V MLADIH LETIH
šesta, zaključna epizoda nosi naslov SVOBODA ALI SMRT Smo v Montevideu leta 1845. Že dolgo se vleče državljanska vojna med tako imenovano legitimno urugvajsko vlado ter med uporniki. Na eni strani je general Rivera, ki zastopa interese merkantilnega meščanstva Montevidea, na drugi strani pa je general Oriba, ki je povezan z interesi zemljiške gospode. In v tej vojni je po nalogu mazzinijanske zveze nastopal tudi Garibaldi, seveda na strani generala Rivere.
21.35 športna nedelja
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Neposreden prenos športnega dogodka
18.40	Italijansko nogometno prvenstvo
Strnjen polčas nogometne tekme
19.00	Na strani šibkejšega
IL CASTELLO DELL’UOMO 19.50 športni dnevnik
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	SKUPINSKA SLIKA
Glasbeni spored, ki ga pripravljata Castellano in Pipolo, vodi pa Raffaele Pišu.
22.00	Sedmi dan
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.45 L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR Ponovitev 11. dela te nadaljevanke 9.30 MEDNARODNE TEKME V SMUČARSKIH POLETIH Prenos iz Planice
18.05	POROČILA
18.10	Moda za vas — nasveti in priporočila
18.20	Najhitrejši revolveraš — film
20.00	DNEVNIK
20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar Draga Košmrlja
20.40	Ante Kovačič: V REGISTRATURI Dramska TV nadaljevanka RTV Zagreb
21.40	Reportaža o Mongoliji ZMAGA NAD SMRTJO
22.05	športni pregled z domačih igrišč
22.40	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
15.00	Smučarski poleti v Planici
19.45	Ornitologija — serijska oddaja o ptičih
20.15	27. kanal — spored za prihodnji teden 20.30 ŽENINOVA MATI — celovečerni film
22.00	Z lanskega ljubljanskega festivala jazza
PONEDELJEK, 18. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 -	11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: FRANZ KAFKA 12.55 Tedenska knjižna oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	Sedem dni v parlamentu
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Risani filmi iz vsega sveta
17.45	Program za mladino Slike iz sveta
18.15	La valle dei re — Prvo nadaljevanje
18.45	Sindikalne aktualnosti
19.15	ITALIJANSKE KRONIKE
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 STRADA SBARRATA
Film je režiral William Wyler, v glavnih vlogah pa igrajo Humphrey Bogart, Silvia Sidney, Joel McCrea, Claire Trevor, Marjorie Main itd.
Gre za čudovit film, kot so ga ocenili kritiki leta 1948, ko je prišel pred občinstvo, pa čeprav je bil napravljen 11 let prej, že 1937. leta. Enajst let mu niso pustili pred občinstvo, deloma zaradi teme, ki jo obravnava, deloma pa iz drugih razlogov. Film «Strada sbarrata» govori o mladini revnih mestnih četrti, o njihovi igri, o njihovih pretepih, ki se včasih tragično končajo. Od tod se razvija dogajanje dalje.
22.10	Filmske premiere
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Kolesarska dirka: MILAN — SANREMO V evroviziji, prenos iz Sanrema
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	VIDOCQ
Četrto nadaljevanje znane francoske nadaljevanke o bivšem Napoleonovem častniku, ki mu policija ne more do živega, pa čeprav mu je inšpektor Flambart ves čas za petami in ga postavi tudi za zapahe.
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	TV RAZPRAVE
Pripravil Giuseppe Giacovazzo
22.00	SIMFONIČNI KONCERT
Berlinski filharmonični orkester bo pod vodstvom Herberta von Karajana izvajal Beethovnovo Simfonijo štev. 6 opus 68
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 - 14.10 ŠOLA — Pravopis, Matematika, O pomladi 9.00 - 15.00 Angleščina 9.15 - 15.15 Nemščina 17.48 OBVEZANE GLAVE
Lutkovna igra iz nanizanke Kljukčeve dogodivščine
18.10	OBZORNIK
18.25 Enciklopedija živali: Varani
Današnja oddaja govori o velikih kuščarjih, ki imajo še oblike nekdanjih velikih zavrov. Varani živijo na Komodorskih otokih in tudi nekje v Južni Ameriki.
19.00	MLADI ZA MLADE
19.20	Aktualna oddaja
O delegatih sedmega kongresa
19.45	Detelj Nagajivček — Risanka
20.00	DNEVNIK
20.30 M. Buljan: PESEK — TV drama
Avtor je dobil 1973. leta v Sarajevu drugo nagrado. Drama se odvija v okolju majhnega primorskega mesta in obravnava krizo nekega zakona, ki nastane zaradi navadnega prepirčka.
21.20	Kulturne diagonale 21.50 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK 20.30 MIDEM 74
21.20 Reško pristanišče — Dokumentarec 21.50 Človek in umetnost: Razkriti obraz Dokumentarna oddaja
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Webrove skladbe za klavir; 11.15 F. Kumer: V Telebaniji; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Melodije; 13.00 Kdo, kdaj, in zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Revija solistov; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Radijska drama «Poraz»; 18.15 Koncert; 19.00 Mojstri jazza; 19.25 Ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu;
22.10	Sodobna glasba.
TRST
9.00 Deželne kronike; 9.10 Solisti; 11.00 Narodni motivi.
KOPER
6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro;
9.00	Nepozabne melodije; 9.30 Min-ghettijev show; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasvet;
12.10	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Narodno zabavna glasba; 15.30 Iz studia 14; 16.15 Poskočne; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Melodije; 19.00 Domače viže in napevi; 20.00 Glasba v večeru; 21.15 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Godala;
10.55 Nedeljski ansambli:	11.35
Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.30 Ital. folk; 15.30 Odrska glasba: 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.25 Glasbeni variete; 18.20 čikaški simf. orkester; 19.55 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno na snoredu: 21.40 «I solisti veneti»; 22.15 Gustave Flaubert «L'educazione sentimentale».
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 šaljiva oddaja; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Orkestri; 13.00 Kvizi narobe; 13.15 Glasbeno-govorni spored; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.00 športna nedelja; 18.45 Otroški festival «Zecchino d'oro»; 19.55 Iz opernega sveta; 21.00 Operetna glasba; 21.25 «Polh in sova»; 21.40 Italijanski umetniki in risorgimento; 22.10 Plošče in skeči.
HI PROGRAM
9.25 Eduardo De Filippo; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 češki filharmonični orkester; 12.20 Ples in balet; 14.00 Sardinske pesmi;
14.30	Puccinijeva glasba; 15.30 Osborne: «Zahodno od Sueza»; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Italijanska poezija;
21.30	Glasbeni klub.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 A-leksander Marodič: Kralj — igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši.. 10.05^ FVvi aplavz; 14.05 P. Da-ninos: Ključ pod prtljažnikom — humoreska; 14.25 Veliki zabavni orkestri: 15.10 Nedeljska reportaža; 15.30 Nedeljsko športno popoldne; 17.30 Operne melodije; 18.03 Vitomil Zupan: Poplah na ladji Jutro — rad. igra: 19.00 Lahko noč. otroci!: 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 V nedelio zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — S. Kosovel: Integrali- 23.15 Jazz za vse- Modem jazz quartet — Eugen Cicero.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Glas in orkester; 19.20 Odvetnik za vsakogar; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna: 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Pesmi brez besed.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 15.10 Folklora in tradicije;
16.10	Operne skladbe; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Glasbeni album; 10.10 Šolska oddaja; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ponedeljski športni pregled; 14.40 Plošče; 16.15 Poskočne; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Operna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Orkester;
12.10	Na rimski način; 13.20 Hit parade; 14.00 Po dnevnih vesteh —Kolesarska dirka Milan - Sanremo; 14.09 Odprta linija; 14.10 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.15 Otroške pesmi «Zecchino d’oro»; 17.55 Opravljivci; 18.45 Sindikalna panorama; 19.27 Plošče; 20.20 Po-
novno na sporedu; 21.15 Kulturni pregled.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka «Vojna in mir»;
9.55	Popevke; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Orkester Sciascia: 15.10 Kol. dirka Milan-Sanremo; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori;
19.55	Plošče.
III PROGRAM
9.30 Tartinijeve skladbe; 10.00 Koncert; 11.40 Baročna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Stari in novi interpreti; 17.25 Enotni razred; 18.00 Brez naslova; 18.20 Jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.30 V diskoteki; 20.15 Saunders: «Mans Kohlhaas».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Paleta lahke glasbe; 9.40 Pet minut za nove pesmice; 10.15 Za vsakogar nekaj;
11.15	Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam ...; 15.40 Radion Sčederin: Druga baletna suita; 16.00 «Vrtiljak» 16.45 «Moda»; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Lahka glasba: 19.00 Lahko noč. otroci!;
19.15	Trio A. Stanka; 20.00 Nov posnetek Mozartovega «Don Juana» (stereo); 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — S. Kosovel: Pesmi: 23.15 Popevke.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. MARCA 1974
TOREK, 19. marca
8.10, 10.05, 14.10 in 16.05 TV šola; 9.35 in 15.35 Marksizem; 17.50 M. Cerkovnik: šola za pravljice; 18.00 Čapek: Poštarska pravljica; 18.10 Risan film; 18.20 Obzornik ; 18.35 Koncert mladinskega zbora iz Trnovega; 19.00 Starost in staranje: Sosedska pomoč; 19.20 Na vrsti je nemi film; 19.45 Risanka: Detelj Nagajivček: 20.00 Dnevnik: 20.25 Propagandna reportaža; 20.40 Mi med seboj: Krajevna skupnost; 21.40 Hans Fallada- «Sam med volkovi», 22.?5 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Kdor poje, zlo ne misli -film; 22.00 Odiseja miru: Ne tako daleč.
SREDA, 20. marca
8.10, 10.50, 15.30 Šola; 17.40 Na kolena, sestrica - film; 18.10
Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi;
19.00	Popevka sezone; 19.20 Ne prezrite: Ameriška noč - film; 19.45 Detelj Nagajivček - risanka;
20.00	Dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.40 Film tedna: Izvedenci; 22.15 Dnevnik.
Koprska barvna TV
20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Planica 74 - smučarski poleti: 21.20 Zabavno glasbena oddaja: Dobrodošli v Valdazzu. ČETRTEK, 21. marca 8.10 in 14.10 Šola; 9 05 ia 15.05 Angleščina; O./O m 15.20 Nemšči-nr.■ 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.35 Ingolič: Mladost na stopnicah; 18.10 Obzornik; 18.25 L. Bernstein vam predstavlja: Srečanje absolventov; 19.15 Naš e-kran: Aktualna dejavnost; 19.45 Detelj Nagajivček - risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Avstrija - Ju-
goslavija; 22.45 Dnevnik.
Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Objestnost» - film; 22.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija - Avstrija.
PETEK, 22. marca 8 10 in 14.10 TV šola; 10.50 Angleščina; 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu: Kako nastajajo glasbila; 18.05 Obzornik; 18.20 Kvartet «Ledina» in trio «Nika Zejoa»; 18.55 Cesta in mi: Vprežna vozila v prometu ter čistoča na cestah; 19.10 Nalezljive bolezni: črne koze: 19.25 Pregled sporeda za prihodnji teden; 19.45 Detelj Nagajivček - risanka; 20.00 Dnevnik: 20.30 Reportaža; 20.45 «Djušenov most» in «Poštar» -dva sovjetska filma; 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija - Amerika; 22.45 Dnevnik.
Koprska barvna TV 20.00 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.35 Pesem zmagoslavne ljubezni - film; 21.05 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija - ZDA.
SOBOTA, 23. marca 9.30, 10.35, 12.00 Šola; 16.20 Zlata doba avtomobilizma; 17.10 Obzornik; 17.25 Nogomet: Hajduk - Čelik; 19.15 Gledališče v hiši; 19.45 Detelj Nagajivček -risanka; 20.00 Dnevnik; 20.20 Notranjepolitični komentar; 20.30 Pred festivalom «Pesem evrovi-zije 74»; 21 00 Pravnuki - zabavna risanka; 21.30 Cannon - serijski film; 22.20 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.15 Nogomet: Hajduk - Čelik: 19.45 Max in Minnie - film; 20.15 Dnevnik; 20.30 Največja varnott -film; 21.20 Tekmovanje v streljanju - film; 21.50 Koreografska oddaja.
PnmorTki^nevmb
IH KRAJEV
17. marca 1974
KAl JE NOVEGA S SLOVENSKO AVTOCESTNO MAGISTRALO
Odsek «Slovenike» od Postojne do Razdrtega bo izročen prometu že v letošnjem juliju?
Na odcep avtoceste proti Ferneličem in proti Novi Gorici bo treba čakati še devet let?
Devet kilometrov dolg odsek avto ceste «Slovenike» med Postojno in Razdrtim bodo po vsej verjetnosti «rodili prometu še v letošnjem juliju. Ta odsek se gradi po istih pravilih kakor že obstoječi odsek Vrhnika — Postojna, na njem pa ni nobenih posebnih objektov razen TCčjega parkirnega prostora. Cestnina za poprečno osebno vozilo za celoten odsek Vrhnika — Razdrto bo seveda višja od cestnine za od-sek Vrhnika — Postojna, in sicer najbrž za dva dinarja (to je 10 novih dinarjev).
«Slovenika» se, kakor znano, istočasno gradi tudi na odseku Hoče — Levec na štajerskem. V zadnjem času so graditelji sklenili, da jo y sedanji fazi nekoliko podaljšajo, in sicer do Arje vasi (odcep za Velenje). Na tem odseku je v grad-nji_52 km dvopasovne ceste, le na večjih vzponih bo na razpolago počasnejšim vozilom še poseben pas.
Našo deželo in zlasti Trst pa zanima seveda predvsem vprašanje, kaj bo z avto cesto «Sloveni-ko», ko bo dospela v Razdrto. Pod Nanosom se bo treba odločiti: v Gorico, Trst ali Koper. V našem listu smo že pred časom napisali, da je v interesu slovenskega gospodarstva, da se zaledje poveže s sodobno prometno infrastrukturo najprej s svojo luko, to je s Koprom. Jeseni bo o tem vprašanju razpravljal izvršni svet Skupščine SR Slovenije, kateremu je Skupščina Republiške skupnosti za ceste pred časom izročila osnutek novega «zakona o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji v obdobju 1971 - 1985». Izvršni odbor ustanove je v razlagi k zakonske-inu besedilu zavzel stališče, «naj bi tekla trasa glavne (cestne, prip. Ur.) povezave, to je «Slovenike», od Šentilja čez Maribor in Ljubljano do Kopra». Če bo zakon sprejet — v kar le malokdo dvomi — bo nova norma nadomestila «Zakon o modernizaciji ceste Državna meja pri Šentilju — Maribor — Celje — Ljubljana — Postojna — državna meja pri Novi Gorici» (Ur. 1. SRS 9-63/69), «Slo-venika» pa se bo pod Nanosom dejansko preusmerila proti Divači in naprej proti Kopru.
Zakonski osnutek predvideva tudi povezave zaledja s TrstbfciMtr Gorico. Poleg «Slovenike A 1» (62 km štiripasovne in 184 km dvopa-sovne avto ceste, od katere bodo «nekateri odseki od Divače do Bertokov v dolžini 26 km dokončani po letu 1985»), sta namreč v osnutku predvideni tudi «Kraška cesta A 13» (odcep s «Slovenike» — Sežana — državna meja pri Fernetičih, t. j. 15 km etapno grajene avto ceste) in «Vipavska cesta A 14» (Razdrto — Ajdovščina — državna meja pri Novi Gorici, t. j. 45 km etapno grajene avto ceste).
Načrti za bodočo «Kraško cesto A 13», ki bo povezovala «Sloveni-ko» z Divačo, Sežano in italijansko - jugoslovansko mejo pri Fernetičih, se pripravljajo že dalj časa in jih bodo dokončali junija letos. Pri Republiški skupnosti za ceste v Ljubljani naglašajo, da bi z gradnjo lahko začeli že letošnje jeseni, vendar bodo potrebna finančna sredstva (v proračunu 240 milijonov ND) na razpolago šele leta 1983.
Na uresničitev sodobne cestne povezave med Trstom in slovenskim zaledjem bo treba po vsem tem čakati še devet let, če se bodo načrti Republiške skupnosti za ceste izvajali v predvidenem časovnem zaporedju. Ob tem pa nastaja vprašanje, ali ni uresničitev nove ceste le nekoliko preveč odmaknjena v času, zlasti če upoštevamo praktično že začeto gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih in suhozemskega terminala v Sežani. V tej zvezi bi se morda le našla rešitev, ki bi omogočila gradnjo nove ceste v nekoliko manj oddaljeni prihodnosti. Zabeleži'5 smo že, da bodo ustrezni načrti pripravljeni v letošnjem juniju. Interes za ureditev sodobne povezave med tržaškim in slovenskim cestnim omrežjem imata oba zainteresirana partnerja. Spojitev obeh omrežij pomeni namreč tudi spojitev širših prometnih sistemov, ki povezujejo Severno Italijo s Srednjo in Vzhodno Evropo. Tehnična plat spojitve tukajšnjega omrežja s slovenskim je v glavnem tudi že rešena. Strokovnjaki so se namreč že pred časom dogovorili o spojitvi obeh glavnih cest pri Fernetičih. Zdaj gre le še za to, da se sporazumno določijo točna višinska točka (to sicer ni povsem postranskega pomena, saj bi razlika enega metra zahtevala na jugoslovanski strani dodatno naložbo kakih 30 milijonov dinarjev za izkop ustreznega jarka), posebna neodvisna zveza med tovornima postajališčema in nekatere druge tehnične podrobnosti, nakar bo problem s tehnične plati docela rešen.
Odprto ostaja torej le vprašanje finančnih sredstev. Naše mnenje pa je, da bi bilo ob dobri volji obeh partnerjev mogoče premostiti tudi to težavo. V tej zvezi je slovenski partner že večkrat nakazal
iiWi
tukajšnjim krogom, da je pripravljen na sodelovanje. Na posebnem . srečanju med predstavniki trgovinske zbornice in pokrajinske uprave iz Trsta ter Gospodarske zbornice iz Ljubljane, ki je bilo v Lipici pred enim letom (12. marca 1973), so tudi predstavniki italijanskega odposlanstva naglasili, da so pi-ipravljeni finančno sodelovati pri gradnji nove cestne zveze čez Fernetiče. Nekaj sredstev (menda 3 milijarde) je ponudila tudi Tržaška hranilnica, in sicer v obliki srednjeročnega posojila, Žal se odposlanstvi po tem datumu nista več sestali in kolikor nam je znano so tudi razni poskusi slovenskih denarnih zavodov, da bi si pri bankah na našem področju zagotovili ustrezne kredite, ostali brez otipljivega odgovora.
Skupni interesi obeh partnerjev in že izražena pripravljenost na finančno sodelovanje pa vlivajo kljub temu upanje, da bo nova prometna zveza čez Fernetiče uresničena pred letom 1983. Potrebno je le nekaj dobre volje in nekoliko več zavzetosti na pristojnih mestih. Sicer pa menimo, da bo sam razvoj prometa v bližnji prihodnosti prisilil prizadeta partnerja, da se bosta z združenimi močmi dokončno lotila tega skupnega problema.
ELIO FORNAZARIČ
.......M....................I.............................................................................................................................................................
OPČINE
V SOBOTO IN NEDELJO V PROSVETNEM DOMU
Sneguljčica v režiji iarka Sosiča bo razveselila otroke pa tudi odrasle
Sosič je star le 16 let in se namerava posvetiti režiserskemu poklicu
Prihodnji teden bodo na Opčinah uprizorili otroško igro Sneguljčica, ki jo režira mladi Marko ;>osič. Nastopilo bo 25 mladih in obetajočih domačih igralcev, ki se že dalj časa požrtvovalno in navdušeno pripravljajo za ta nastop. Nedvomno so take pobude zelo spodbudne, saj pri nas primanjkuje prizadevnih kulturnih delavcev, še posebno mladih. Lepa izjema je mladi openski «režiser» Marko Sosič, s katerim smo se nekoliko pogovorili.
Marko, koliko si. star in katero šolo obiskuješ?
Star sem 16 let in obiskujem drugi razred slovenskega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» v Trstu.
Kako si se začel ukvarjati z gledališčem?
že od najmlajših let sem se zabaval z oponašanjem in kritiziranjem posameznih ljudi. Nadaljeval sem s tem, dokler je postala moja soba, v kateri sem «igral», premajhna. Zato sem se preselil v klet in tu sem z drugimi prijatelji pripravil prvo igrico, «Rdečo kapico», ki sem jo sam dramatiziral. Kritika je bila dokaj dobra, čeprav po mojem mnenju delo ni bilo najboljše. Pričel sem z drugim, prav tako mladinskim delom, in sicer z «Gozdnimi možmi», ki sem ga uprizoril tudi v Kulturnem domu.
Te prve igre si samo režiral ali
Jr ?
Prizor iz Sneguljčice
si v njih nastopil tudi kot igralec?
V glavnem sem samo režiral, v eni pa sem tudi igral.
Kako si pridobil veselje do gledališča?
Povedati moram, da sem zelo romantičen in sentimentalen. Rad sem opazoval in opazujem vsemogoče človeške dogodke in posebnosti. Vedno me mika. da bi take
iiiniiiiliiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill|iii,||,iil,||||,|,,,ll,,||l,lll,|ll,llllllllllllllllll|lll||||
SKEDENJ
MALI MASSIMO FERLUGA BO DANES NASTOPIL NA «ZECCHINO D'ORO»
«Poleti hodim k morju v Makarsko ker je pri nas voda umazana od nafte»
Nenavadno težko je pisati razgovor s šestletnim otrokom. Kar naenkrat se znajdeš pri mizi in beseda ti ne gre iz ust. Ne veš, kaj bi povedal, da bi bil dovolj enostaven, obenem pa da bi prejel lep, učinkovit odgovor, na katerem '"Dbš rgradil nadaljnji'raagflVtir. To je težko že, čg otroka poznaš, kaj pa še, če o njem ne veš nič drugega, razen imena: Massime Fer-luga.
Preden odgovori, dvakrat premisli, da ne pove kaj napačnega
Tokrat me je spravil iz zadrege naš fotograf Mario Magajna. Začel je:
«Si se peljal z vlakom?»
«Da. Vozil sem se zelo dolgo.»
«Pa ti je bilo všeč?»
«Da!»
Led je bil prebit.
Massimo Ferluga je mlad Ške-denjc. Njegovi starši pa niso doma iz Skednja. Oče je Dolinčan in dolinske občine se še zdaj spominja ter jo pogosto obiskuje, saj redno poje pri pevskem zboru Fran Venturini od Domja; mama pa je z onstran meje, nekje iz okolice Kozine.
Pa saj to ni važno. V teh dneh živi vsa družina za malega Massima, ki bo danes nastopil na festivalu «Zecchino d’oro» v Bologni. Težka je bila pot, da se je prerinil med skupinico osemindvajsetih malih pevcev, ki bodo nastopili danes, jutri in v torek. O tem smo že pisali in zato je najbolje, da prepustim besedo Massima, ki se je vživel v razgovor in resno ter premišljeno odgovarja na vprašanja, kolikor mu seveda mama dovoli, saj je mnogokrat posegla v najin «moški» razgovor.
«Kaj ti je ostalo v spominu iz Bologne?»
Namesto vprašanega, je odgovorila mama, ki je povedala, da ni videl nič, ker se jim je tako mudilo, da si sploh niso mogli ogledati mesta.
«Pa sedaj, boš kaj videl?»
«Da!»
«Kdo gre s teboj?»
«Vsi!»
Kdo so ti vsi? Vsi pač, očka, mama in sestrica Rosita.
«Kaj boš, ko boš velik?»
«Pevec!»
«Pa poznaš kakega pevca?»
«Ne!»
Tu se oglasi sestrica: «Saj poznaš Marcello!»
«Ja, ma jo nisem videl živo!»
«Katero pesem si pel, ko si šel prvič v Bologno?»
«Il lungo, il corto, il paccioc-cone.»
«Zakaj je ne zapoješ?»
Res jo je zapel; in takoj mi je postalo jasno, zakaj so ga izbrali za to tekmovanje. Zapel je z izredno čistim glasom, kakršnega mu lahko marsikdo zavida.
«V kateri razred pa hodiš?»
«V prvi razred.»
«In kaj delate?»
«Čitamo, pišemo, rišemo...»
«Je lepo v šoli?»
«Da, ampak doma je lepše?»
«Kaj ti je najbolj všeč v šoli?»
«Risanje!»
«Kaj pa rišeš?»
«Ladje, potem sneg...»
In spet priskoči na pomoč mamica, ki prinese zvezek, v katerem je narisan sneg. Pozimi hodi Massimo na sneg «k noni» na sankanje.
«In poleti, kam hodiš poleti?» «V Makarsko.»
. «Zakaj .pa...se ne. kopaš tukaj?» «Ker tukaj je umazano morje.» «Kako je umazano morje?»
«Od nafte. Nafta se mi ne do-pade. V Makarskir ni nafte in je
Massimo s sestrico Kosilo pri mizi v domači kuhinji
Pred mikrofonom se drži zelo resno
zato lepše.»
«Kaj delaš, ko si doma? Se igraš s sestro?»
«Ne, kadar sem popoldne, je sestra zjutraj...»
Jezik se mu je zapletel. Priskočiti mu je treba na pomoč.
«Torej, kadar je sestra doma, si ti v šoli?»
«Da. In kadar je sestra v šoli, sem jaz doma,» pritrdi z zadovoljstvom, da smo ga razumeli.
«Pa kadar sta oba doma, kaj delaš? Nagajaš?»
«Da, Ma ne prav dosti.»
«Se pretepata s sestro?»
«Da.»
«Pa veš, da to ni lepo?»
«Da, ma ona me vleče za lase!»
Tako torej, vsega je kriva sestra, ki ga vleče za lase. Kaže, da se je moj sogovornik naveličal tega lahkotnega pogovora in hoče z menoj govoriti resnejše stvari. Zato kar obrne pogovor:
«V petek grem v Bologno.»
«Ti je všeč Mago Zurli?»
Nekoliko pomisli in potem odrezavo reče: «Ne!»
«Ni ti všeč?»
Spet nekoliko pomisli. Ugotovil je, da ga je polomil in išče način, da bi svojo napako popravil. Priznati je treba, kar dobro se iz
maže:
«Kadar ima flajdo, mi ni všeč. Kadar je oblečen, se mi dopade.»
S tem je povedal vse, kar je imel povedati pomembnega. Pogovor se vrne zopet na vsakdanja vprašanja.
«Imaš dosti prijateljev?»
, «Ne.»	’ '
«Zakaj pa ne?»
«Tukaj okoli so same punčke.»
Očividno mu punčke niso všeč.
Pogovor se bliža koncu. Massimo je že nekoliko utrujen, saj je bil vsak njegov odgovor, pa čeprav samo «da» ali «ne» večkrat premišljen.
«Za konec zapoj še eno slovensko?»
Mama je mnenja, da je najbolje, če zapoje «Mamica je kakor zarja». Massimo pa meni, da je ta pesem predolga.
«Pa zapoj samo prvo kitico.»
«Če ne pojem cele, potem ni več pesem.»
Je že tako, da je treba vsakega «umetnika» prositi. Tudi malemu pevcu je treba reči dvakrat, naj zapoje in njegova «mamica» je res prozorno čista, kakor zarja. Glas, kakršnega slišimo redkokdaj. Upamo, da bodo takega mnenja tudi v Bologni.
B. Br.
«Kadar ima flajdo, mi Mago Zurli ni všeč». Očitno to zelo dobro skriva
zanimive like postavil na oder. Povedati moram, da se nad komedijo ne navdušujem preveč. Drama mi bolj leži. Seveda me je že prej ta mikala in zanimale so me «odrske deske».
Kako to, da so ti drame bolj pri srcu?
Pravijo, da veseljaki niso dokaj sentimentalni, pač pa se na to požvižgajo. Jaz pa, kot sem že prej omenil, sem sentimentalen. Mislim, da bi pri dramah našel (čeprav prave drame še nisem pripravil) večji užitek do dela. Pri dramah bi lahko ustvaril najgloblje značaje ljudi in bi se pri lem lahko poslužil psihologije, ki me doka) zanima.
Po katerih režiserjih se zgleduješ jn kateri se ti zdijo najboljši?
Že več časa obiskujem Kulturni dom tudi med vajami, ki jih vodijo razni režiserji, kot na primer: Jože Babič, Miran Hercog, Mile Korun, ki je letos režiral češnjev vrt, in Mario Uršič, ki je letos režiral Kaplana Martina Čedermaca. Pri tej režiji sem se mnogo naučil in se skušam tistega držati.
Kateri dramatiki so ti najbolj priljubljeni?
Med slovenskimi, je na prvem mestu Ivan Cankar. Od tujih pa mi je rajbolj všeč Kostas Makistos, grški romanopisec.
Misliš nadaljevati s tem udejstvovanjem?
Da. Tega ne bi rad pustil. Po dokončani šoli bi se rad vpisal na akademijo dramske umetnosti v Ljubljani.
Kaj te še zanima poleg gledališča?
1 Zdèlo se bo čudno, kajti imam zelo nenavadnega konjička in sicer plezanje. Moji starši temu nasprotujejo, toda tega športa in ljubezni do gorà ne morem pustiti,', !
Zakaj si se odločil za Sneguljčico?
Mislim, da moram začeli z režiranjem manj zahtevnih del, ki jih lahko docela izpolnim. Zato sem izbral Sneguljčico, v kateri nastopajo mladi openski igralci.
Misliš, da je kdo od teh mladih igralcev posebno nadarjen?
V Sneguljčici jih nastopa precej in vse moram pohvaliti. Med temi lahko omenim Iš letno Juliano Sosič in Tanjo čuk, ki nosi v tem delu glavno vlogo. Več je še drugih mladih igralcev, ki imajo smisel za igranje.
Misliš, da je tvoja režija popolnoma uspela?
Na to vprašanje ne poznam še odgovora. Rečem samo to. da se mi moja «režija» ne zdi popolna, kajti za dobro ustvarjanje je potrebno mnogo časa in izkušenosti. Kdo ti je pomagal pri delu?
Pri tem so mi pomagali starejši člani dramske skupine PD Tabor. Za sceno je poskrbela Beti Starc. Odrska sodelavca sta Rinaldo Vremec in Viktor Sosič. Delali smo tudi v najhujši zimi in v nezakurjenem prostoru. Posebno se moram zahvaliti gospe Luciji Hrovatin, ki je sodelovala pri pripravah in se trudila, da so mi prišli vsi ti prijatelji na pomoč.
Kdaj nameravate uprizoriti Sneguljčico?
Prva predstava bo v soboto, 23. t. m. ob 20.30, ponovitev pa v nedeljo, 24. t. m. Vabim vas, da si igro ogledate in... sodili boste sami, kako je prireditev uspela.
rada
.......................................................................................m,.............................................................
NABREŽINA
BHZU ŽILEZN1ŠKE POSTAJE V KAMNOLOMIH
Gradnja ljudskih hiš s 24 stanovanji
Gradi jih ustanova MCP - Prošnje za dodelitev stanovanj je treba v'oziti do 1. aprila
Kot smo pred dnevi že poročali, gradi ustanova za ljudska stanovanja IACP v Nabrežini 24 stanovanj. Hiše so že pod streho in čez nekaj mesecev bodo vseljive. Medtem pa je bil že razpisan natečaj za podelitev stanovanj, prošnjo pa je baje vložilo že precej občanov devinsko - nabrežinske občine. Zanimanje za ta stanovanja je precejšnje, saj so najemnine v zasebnih stanovanjskih stavbah zelo visoke in tofej nedosegljive za delavske in uradniške družine.
V novih zgradbah v Nabrežini bo najemnina znašala približno 25.000 lir mesečno. To je sorazmerno nizka vsota, če upoštevamo, da bodo hiše opremljene s centralno kurjavo, vsako stanovanje pa bosta sestavljali 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, shramba, garaža in seveda higienski prostori. Za podelitev stanovanja lahko zaprosijo vsi italijanski državljani, ki bivajo ali delajo v devinsko - nabrežinski občini in izseljenci na delu v tujini, ki jim je diplomatsko predstavništvo v tujini izdalo potrdilo, da so vložili prošnjo za stanovanje samo v tej občini. Prosilci ne smejo imeti ali kakorkoli razpolagati z lastnim stanovanjem v isti občini ali v drugih občinah in osebni dohodek njihove družine ne sme biti višji od 4 milijonov lir letno. Rok za vlaganje prošenj zapade 1. aprila 1974 (za izseljence v kaki evropski državi 31. maja, za izseljence v izvenevropski državi pa 1. julija 1974). Prošnji je treba predložiti celo vrsto dokumentov; točen seznam je na razpolago pri ravnateljstvu avtonomne ustanove za
ljudske gradnje IACP v Ul. Ghirlandaio 43 v Trstu, na vpogled pa je tudi na oglasni deski nabre-žinskega županstva.
Te stavbe bodo delno rešile vprašanje pomanjkanje stanovanj v devinsko - nabrežinski občini. Tudi njihova lega je zelo primerna.
saj so v neposredni bližini železniške postaje v Nabrežini - Kamnolomih, torej v središču občine, obenem pa nekoliko izven glavne ceste, kar pomeni precejšnjo prednost predvsem glede perečega vprašanja varnosti otrok, za katere bi predstavljalo stanovanje ob glavni
cesti_ z gostim prometom vsakdanjo resno nevarnost. Na področju so zagotovljene tudi primarne infrastrukture, saj teče prav do novih stavb lepa asfaltirana cesta, v načrtu pa je tudi napeljava javne razsvetljave.
sa
Graduja ljudskih
uaglo bliža koncu
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do
20.	4.) Vaša domišljija bo prišla do izraza. kajti čas zahteva veliko ustvarjalnost. Teda ideje same še ne zaležejo. Treba jih je tudi izpeljati. Kaže, da boste morali na pot, ki pa bo težavna, celo tvegana. Pri nekem srečanju se vam bo odprla pot v nove čustvene odnose. Prehladili se boste.
BIK (od 21. 4. do 20.
j	5.) če računate,	da
f	ste na pravi poti,	kar
y	krepko dalje, na	gle-
de na to, če bo	kdo
vihal nos. Trenutno se ne ozirajte na tiste, ki so preveč občutljivi, ko gre za tuje posle, debelo kožo pa imajo pri uveljavljanju lastnih interesov. Ljubljena	oseba se smatra	za-
postavljeno. Nervoza.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 22. 6.) Bodite kar se da previdni in mirno prebredite trenutno krizo. V nasprotnem primeru bi znali	za-
bresti v težave, iz katerih bi vam ne bilo lahko. Neka oseba, ki ste jo močno zapostavljali, se bo sedaj uveljavila. Iskala bo vaše družbe in morda stopila celo v vašo življenje. Zdravje dobro.
Veljaven od 17. do 23. marca 1974
_	RAK (od	23. 6.	do	22.
/f	7.) Vaše	težnje	se	bo-
d° uresničile in sredi l	J	tedna boste ugotovili,
/ da je vaša pot razme-roma dobra in pravilna. In vendar z vsem tem ne boste zadovoljni. Na pot boste šli. Pa ne daleč. Ljubljena oseba vam bo v oporo v trenutku, ko vam ne bo lahko. Prebavne motnje.
^_____ LEV (od	23. 7.	do	22.
/	8.) Zelo	razgiban	te-
f	l	den, posebno v začet-
J ku, ko ne boste vede-'v ./ li, po kateri poti bi jo ^^ ubrali. Ne računajte s pomočjo, še najmanj s pomočjo tistih, na katere ste se preveč nanašali. V družini bo nekaj za-šepalo, toda to bo v glavnem vam v korist. Glede zdravja nič novega.
DEVICA (od 23.	8.
do 22. 9.) Radi bi, da bi vaše ideje uspele. To je razumljivo. Ni pa razumljivo, da vsiljujete drugim to, kar ste že preizkusili, pa se ni obneslo. Bodite iskreni, vsaj nasproti sebi in priznajte, da bi bilo bolje, če bi bili bolj skromni. Isto velja tudi za ljubezen.
TEHTNICA (od 23. 9.
do 23. 10.) Zvezde so vam sicer naklonjene toda ne zanašajte se izključno na njihov vpliv. Potrebno bo napeti vse sile, kajti nekoliko zabredli boste. V ljubezni pa boste imeli izredno srečo, tako da bo zadoščenje odtehtalo kako razočaranje. Glavobol.
ŠKORPIJON (od 24.
10. do 22.11.) Znašli se boste v težavah, iz katerih vam bo pomagalo naključje, deloma pa tudi sreča. Več optimizma, pokažite in tudi dobre volje. Oseba, na katero ste se toliko zanašali, bo tokrat odpovedala. Pa ne bo hudo. Stopite k zdravniku.
STRELEC (od 23. 11. du 20. 12.) V zadnjem trenutku boste odkrili nasprotnika, ki vam je podtikal polena. S tem si boste pomagali iz trenutne zagate. Ravnotežje vaše dejavnosti bo zagotovljeno. Zagotovljen pa bo tudi tako potreben mir v družini. Prebavne motnje.
KOZOROG (od 21. 12.
do 20. 1.) Ker boste naleteli na težave na delu, se pripravite tudi na kak neuspeh, toda v splošnem boste doživeli tudi ta teden kup zadoščenj. Močno pa se boste utrudili, ker vam bodo obiski odtegnili veliko časa. Zdravje brez večjih motenj vendar se ne utrujajte preveč.
(D
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Harmonija na delu pomeni veliko, vendar pa še ne vse. če boste na eni strani uspeli,	vam	bo
na drugi odpovedalo. Bodite zato skromnejši v svojih zahtevah. To bo	blagodejno vplivalo	na	razpoloženje	v družini, kar	tudi	ve-
liko velja. Počutje sicer ne najboljše, toda nič hudega.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) Srečali se boste z ljudmi, na katere ste I računali, pa	vam	je
njihova pomoč odpove-dala, ker ste s svojo dejavnostjo zašli na njihovo področje. Edino s svojimi močmi in svojimi sredstvi boste prilezli na varno. Držite se starega reda in stare družbe. Zdravje dobro.
KRIŽANKA... z našim krajem
VODORAVNO: 1. Eden od nogometnih napadalcev, 2. Ogromne, 11. Rimski bog smrti, 15. Mesto v SZ, 16. Priročniki, žepne knjižice,
18.	Osebni zaimek, 19. Ime slavnega košarkarja Daneva, 20. Veliki je oman, 21. Iti na božjo pot, 22. Nepopustljiv, požrtvovalen, 24. O-blika, lepo vedenje, 25. Centiliter, 26. Vas na Krasu, 27. Eremitov samostalnik, 28. Danijel v sredi, 29. Andrej, grški pisatelj, 30. čas za smučanje, 31. ženska nizke rasti, 32. Naraščaj, 33. Neumneži, 34. Imeti v nemščini, 35. Tesen, 36. Nabokova junakinja, 37. Pogorje v ČSSR, 38. Se mu ne ljubi, 39. Nomadski glagol, 43. Razvoji, 44. V velikem delu. 46. Pravita, 47. Nič vredni, 48. Hoditi, 49. Igralna karta, 51. Otočie v Tihem oceanu, 53. Vas pri Postojni, 54. Kleparska orodja, 55. žensko osebno ime, 56. Priletna.
NAVPIČNO: 1. Stiska, nevarno stanje, 2. Gigi, najboljši italijanski nogometaš, 3. Prosvetno društvo v
«našem kraju», 4. Italijanski spol-nik, 5. Siguren, 6. Martin, Londo-nov junak, 7. Nejevoljen, 8. Imenovalnik, 9. Lončarska umetnost, 10. Gospodarji, 11. Del pohištva,
12.	Ime pevke Pavone, 13. Razum, intelekt, 14. Vas v «našem kraju»,
16.	Mornarjeva uganka. 17. Oprati, 20. Berninijev posel, 23. Rariteten, 24. Onesnaževati, 25. Francesco, italijanski komponist, 27. Misliti, meniti, 28. «Naš kraj», 29. Obzidan prostor za vodo, 30. Večje vodne ptice iz reda veslonožcev, 31. Nore v Rimu. .32. športnik kot Nino Maver, 3.3. Pacientov glagol, 34. Država in otok v Velikih Antilih, 36. Zrakoplovi, 37. Nujno!, 39. športno društvo v «našem kraju», 40. Ropanje, 4L Žensko osebno ime, 43. Domači Jožef, 44. Je tudi neon, 45. Lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, 47. Szabo v začetku, 50. Tako v nemščini, 52. Eventualno, 53. D’Arezzova prva nota.
(lako)
CIHIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
25.
.j..ji-
danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani,
■___■ ■ ____
GLEDALIŠČA
Drama SNG
Jutri, v ponedeljek, 18. marca, ob
IS.30	VVitold Gombrowicz: OPERETA. Abonma dijaški 7, večerni in izven. Vstopnice v prodaji jutri. Zadnja ponovitev «Operete».
Opera in balet SNG Danes, v nedeljo, 17. marca ob 15. uri: Bedrich Smetana —- PRODANA NEVESTA — Izven abonmaja. Zasedba glavnih vlog: Marinka - Ženi Živkova, Janko - Rajko Koritnik, Vašek - Ljubo Kobal, Ke-cal - Latko Korošec. V nadaljnih vlogah: Anton Prus, Božena Gla-vak, Stane Koritnik, Bogdana Stritar, Slavko Štrukelj, Sonja Hočevar in Dušan Šprajcer. Dirigira Ciril Cvetko.
V torek, 19. marca — zaprto.
Mestno gledališče ljubljansko Gledališka pasaža Danes, v nedeljo, 17. marca ob 10.30: Vaša matineja — ZKPO — Kraljevi moški pevski zbor «Willy Mommer» iz Belgije.
Jutri, v ponedeljek, 18. marca ob 19.30: G. B. Shaw — «Posli gospe Warrenove» — Gostovanje v Železnikih.
Šentjakobsko gledališče Mestni dom
Danes, v nedeljo, 17. marca ob 16. uri: Linhart: Matiček se ženi — Komedija, izven abonmaja.
Eksperimentalno gledališče GLEJ
Danes, v nedeljo, 17. marca ob 19. uri: Pavle Lužan: Živelo življenje Luke D. Igrala bosta Polde Bibič in Anton Petje. Predstava bo v bu-fetu Dragica Puc, v Hotedršici 17. Po predstavi bo igral ansambel Mil-četa Steguja. Prodaja in rezervacija vstopnic v lokalu samem.
Mladinsko gledališče Ljubljana Danes, v nedeljo, 17. marca ob 11. uri: Astrid Lindgreen: PIKA NOGAVIČKA — Izven abonmaja.
Naprošamo tiste obiskovalce, ki jim je prejšnjo nedeljo odpadla predstava PIKE NOGAVIČKE in vstopnic niso vrnili, naj nas obiščejo danes ob 11. uri. Tudi druge prijatelje našega gledališča opozarjamo na današnjo predstavo izven a-bonmaja. PIKO NOGAVIČKO bo i-grala Alja Tkačeva, sicer pa bo pri predstavi sodeloval ves ansambel mladinskega gledališča.
Pionirski dom Festivalna dvorana Danes, v nedeljo, 17. marca ob 19. uri nedeljski ples, ki bo trajal do 22.30.
Nočna zdravniška služba na področju Ljubljane je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih sedežih Zdravstvenega doma: Bežigrad: Križičeva cesta 10 — tel. 310-533.
Center: Miklošičeva cesta 24 — tel. 313-063.
Vič-Rudnik: Postojnska 24 — tel.
«1-121.
Moste - Polje: Prvomajska 5 — tel. 316-155.
šiška - Šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo) — tel. 55-221. Medvode: Medvode — tel. 71-215.
KINO
KINO UNION: Francoski barvni film WS CEZAR IN ROZALIJA, režiser Claude Sautet. Igrajo Yves Montand, Rommy Schneider, Sa-my Frey, Eva Maria Meineke. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30.
KINO KOMUNA: ameriški barvni CS film GETAWAY — POBEG — kriminalka. Režiser Sam Pekin-pah. Igrajo Steve McQueen, Ali McGraw, Ben Johson in drugi. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Ob 10. uri matineja — Ameriška barvna risanka — HITRI GONZALES.
KINO VIČ: italijanski barvni VV film — parodija DEKAMERON po motivih Boccaccia. Glasba Ennio Morricone. Režiser Pier Paolo Pasolini. V glavnih vlogah: Franco Cittì, Wolfgang Chillinger in drugi. Predstave ob 15., 17.,
19.	in 21. uri.
KINO SLOGA: ameriški barvni film — PANIKA V PARKU MAMIL -
Režiser Jerry Schatzberg. V glavnih vlogah Al Pacino, Kitty Winn in drugi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO ŠIŠKA: nemški barvni WS pustolovski — KLIC ČRNIH VOLKOV — Režiser Harald Reinl, v glavnih vlogah Ron Ely, Raimund Harmstorf in drugi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri
KINO SAVA: ameriški barvni VV film Walta Disneya — V DEŽELI PALČKOV — Režiser Robert Stevenson. V glavnih vlogah Brem-man Walter, Matthew Garbe in drugi. Predstave ob 16., 18. in
20.	uri.
KINO KRIŽANKE: ameriški barvni film — REVOLVERASI APAŠKE-GA KLANCA — Režija William Vitney. Igrajo: Audie Murphy, Michael Burns, Kenneth Tobey. Predstave ob 18. in 20. uri.
KINO TRIGLAV: Disneyeva barvna
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10.00 ameriški film FRA DIAVOLO; ob 16.00 in 18.00 francoski film VLOM; ob 20.00 ameriški film KRVAVI LOV.
IZOLA: ob 10.00 ameriški risani film ČAROBNA PAJČEVINA; ob
16.00	in 20.00 ameriški film KABARET; ob 18.15 ameriški film LEV MED GANGSTERJI.
ŠKOFIJE: ob 18.30 italijanski film TRDOKOŽEC; ob 19.30 francoski film SEX SHOP.
PIRAN: ob 10.00 angleški film PODVODNO MESTO; ob 16.00, 18.00 in
20.00	ameriški film SLEPI RE-VOLVERAŠ. J iui u,
PORTOROŽ:	ob 20.00 italijanski
film SLED MAŠČEVANJA.
TRGOVINE
Piran in Portorož sta ob nedeljah brez dežurnih trgovin. V Kopru bosta v nedeljo dežurali med osmo in enajsto uro market Agraria na tržnici in trgovina s sadjem prav tako na tržnici.
V	Izoli pa bosta dežurali med osmo in enajsto uro DELIKATESA na Trgu 29. novembra in Kmetijska zadruga v Drevoredu 1. maja.
Kot vsako nedeljo bo tudi tokrat v Izoli v dopoldanskih urah sejem rabljenih avtomobilov.
LEKARNE
V	nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je or ganizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7.00 ure zjutraj v nedeljo do 7.00 ure zjutraj v ponedeljek.
ZABAVE
Danes zvečer bodo v vseh večjih gostinskih lokalih na obali igrali zabavni ansambli, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in
risanka - KNJIGA O DŽUNGLI — Samo še danes ob 16. uri. Slovenski podnaslovi.
Angleška barvna drama — AVTO-STOPARKA — Režija Peter Hall. Igrajo Rod Steiger, Claire Bloom, Judy Geeson. Slovenski podnaslovi. Predstave ob 18. in 20. uri.
KINO VEVČE:	ameriški	barvni
film - V VRTINCU - Režija: Victor Fleming. Igrajo Clark Gable, Vivien Leigh, Olivia de Ha-villand, Leslie Howard, Zaradi
. dolžine filma je predstava ob 18. uri.
KINO ZALOG: hrvatska psihološka drama — DIŠAVE, ZLATO IN KADILO — Režiser Ante Babaje. Igrajo: Sven Lasta, Ivona Petre, Milka Podrug - Kokotovič. Samo danes ob 18. uri.
KINO ČRNUČE: angleški barvni film — komedija — MRTVI NE PLAČAJO DOLGOV - Predstava je ob 10. uri.
Metropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu.
Čez nedeljo bodo nadalje odprti vsi zimski plavalni bazeni in kegljišča. Odprta bodo tudi gostišča na izletniških točkah.
ŠPORT
Piran: ob 15.00 primorska nogo metna liga Piran — Bilje;
Hrvatini: ob 15.00 primorska no-
KINO
SOČA: «Otok v plamenu», ameriški barvni film ob 16.00 in «Trdnjava smrti», japonski barvni film ob
18.00	in 20.00.
SVOBODA: «Upor jetnikov», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE: «Sprehod po poletnem dežju», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
PRVAČINA: «Sprehod po poletnem dežju», ameriški barvni film ob
16.00	in 20.00.
RENČE: «Najdi si prostor za smrt», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
AJDOVŠČINA: «škorpijon ubija», a-meriški barvni film.
VIPAVA: «Pogreb v Los Angelesu», francoski barvni film.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Nova Gorica: dr. Dušan Tramšek, Zdravstveni dom Nova Gorica, tel. 22-122.
Dornberk, Miren, Šempeter: dr. Aleksander Nardin, Splošna ambulanta Šempeter, tel. 61-307 in medicinska sestra Andrejka Pavlin.
Dobrovo, Kanal: dr. Boris Terseglav, klicati zdravstveno postajo Dobrovo, tel. 71-055 ali postajo milice, tel. 71-002.
DEŽURNA LEKARNA
V Novi Gorici je danes dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta cd 8. do 12. ure; odprta pa je tudi ves prosti čas in vso noč do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil na recepte in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno
Po romanu Dostojevskega — BRATJE KARAMAZOVI — Predstava je ob 18. uri.
KINO SVOBODA — Dolgi most: a-
meriški barvni CS vojni western - PLAČANEC INDIO BLACK — Predstava je ob 18. uri.
KINO SLAVJE: ameriško - španski barvni CS film — PRVI MITRALJEZ DIVJEGA ZAHODA — Predstava je ob 19. uri.
KINO VRHNIKA: danski barvni e-rotični film — V PEKLU MAMIL — Predstava je ob 15. uri. Angleška barvna grozljivka — HUDIČEVI DVOJČICI — Predstava je ob 17. uri.
Ameriški barvni CS film —- V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA — Predstava je ob 20. uri.
KINO BOROVNICA: ameriški barvni CS film - V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA — Predstava je ob 17. uri.
gometna liga Hrvatini — Branik; Koper: ob 15.00 prijateljsko nogometno srečanje Koper — LTH; Koper: ob 10.00 v telovadnici Finka Tomažiča — srečanje v športni gimnastiki med domačimi tekmovalci in Reko.
Izola: ob 10.00 v prostorih osnovne šole — šahovsko prvenstvo Primorske za pionirje in pionirke.
službo tudi za območje Šempetra, Kanala, Dornberka in Soriških Brd.
PRIREDITVE
Gostovanje PDG — Nova Gorica
V	torek, 19. marca ob 20. uri gostovanje v Tolminu z delom T.
Partljiča «Ščuke pa ni».
V	sredo, 20. t.m. ob 20. uri v dvorani PDG za Lesno šolo uprizoritev T. Partljiča «Ščuke pa ni».
VODORAVNO: 1. krilo, 5. velike, 11. Orkus, 15. Riga, 16. vademeku-mi, 18. me, 19. Ivo, 20. koren, 21. romati, 22. zagrizen, 24. manira, 25 Cl, 26. Repen, 27. samota, 28. nij, 29. Budal, 30. pozimi, 31. mala, 32. kader, 33. bedaki, 34. haben; 35. ozek, 36. Lolita, 37. Tatra, 38. len, 39. seliti, 40. krite, 42. en,
13.	poteki, 44. pretežen, 46. rekata,
17.	slabi, 48. iti, 49. as, 51. Poli-ezija, 53. Unec, 54. robila, 55. Iva-ia, 56. stara.
NAVPIČNO: 1. Kriza, 2. Riva, 3. GO GRUDEN, 4. la, 5. varen, 6. Cden, 7. len, 8. im, 9. keramika,
0.	ekonomi, 11. omara, 12. Rita, !3. um, 14. SESLJAN. 16. vozel, 17. umiti. 20. kipar, 23. redek, 24. mazati. 25. Cilea, 27. soditi, 28. NABREŽINA. 29. bazen, 30. pelikani, 31. matte, 32. kolesar, 33. boleti. 34. Haiti. 36. letala, 37. treba, 39. SOKOL, 40. kraja, 41. Anica, 43. Pepi. 44. nb'n. 45. eter, 47. SZA, 50. so, 52. Ev, 53. ut.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Milili mnmiiiiiitiitfiiif iiiii tiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui iiii n iiiimimiiiiiii mil m ni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiHiiiMI
Portorož je izrazito turističen kraj. V poletnih mesecih je tu prava gneča domačih in tujih turistov. V teh mesecih, ko je tujih turistov malo, pa je v Portorožu zelo prijetno
danes v Novi Gorici
TONE
SVETINA
Jug ga je ravnodušno gledal in vprašal:
«Kako misliš? Če bi se človek vrnil k naravi in bi se vzgajal na njenem izvoru, ali bi bilo to zanj škoda ali korist? Zdi se mi, da ti preveč poenostavljaš in posplošuješ. Poleg tega pa niti ne veš, kako si predstavljamo urejeno družbo in človeka v njej!»
«Povedal sem ti samo to, kaj mislim o tvojem osnovnem načelu, o poti k popolnosti, čeprav se ne navdušujem preveč nad ljudmi, jih ne proglašam za čredo zverjadi, ki se kolje med sabo za večji košček plena... Včasih se mi celo smilijo. Jaz ne bežim pred ljudmi v gore, morda se v tem razlikujeva ... Jaz bežim pred samim seboj... Vidiš, Jug, če hočeš, da sva odkrita: ti hočeš biti v gorah velik, jaz pa pozabljen ...»
Jug se je vznemiril, ker ga je zadel na občutljivo mesto Skoraj zakričal je :
«Lažeš, Sloki! Lažeš! Sebi in drugim lažeš! Zakaj pa si prišel plezat v ta steber, v katerem še ni bilo človeške noge? Zato si prišel, da bi vsi videli, da sa ga ti preplezal! Zakaj oznanjaš, da prideš na katerikoli vrh dve ali tri ure pred vsakim najboljšim planincem? čemu zvončkljaš s klini okoli pasu in postopaš z vrvjo čez ramena, če ne zato, da
bd vsi videli, da si eden tistih, ki se ne ustrašijo stene? Si se vprašal, zakaj ne marejo plezalci hoditi s teboj? Zato ker vsakega ženeš s svojo hitro hojo, dokler ga ne upehaš in mu pokažeš, da je slabši od tebe in da si ti bolj močan!»
«Prekleto si me uščenil! Pa ti bom izmuznil glavo iz prijema! Veš, Jug, zakaj sem prišel pod ta steber? Izjemoma bom odkrit...»
«Kako, ali drugače nisi?» ga je naglo presekal Jug.
«Ne, nisem! Ni mi za to, da bi komurkoli odkrival resnice, do katerih sem se z muko prikopal, če nimam za to posebnega namena. Resnica je moja osebna zadeva, ki jo izražam le takrat, kadar je meni po volji in prav in če me kdo izzove!»
«No, Sloki, če sem te izzval, čemu si prišel pod steber?»
«Če me že vlečeš za jezik, ti bom povedal : samo zato, ker bi me veselilo, če bi ga preplezal pred teboj. Če se ne bi zaganjal vanj ti, se tudi jaz ne bi!»
Jug je osupnil. AH je mogoče, da nekdo tako ravnodušno pove svoj skriti nagib? Sloki pa je izrabil njegovo očitno zadrego in nadaljeval ;
«Jug, doktor filozofije si, toda v resničnem življenju se hoš moral navaditi še na kaj drugega, kot piše v knjigah, in na kaj drugega, kar zraste v tvojih izkušnjah. Ljudje smo in ne angeli. To, da so gore visoko in blizu nebes, še ne pomeni, da so gore nebesa . Sam rad govoriš o zverjadi. Meni verjemi, s teboj sem iskren, ker si dovolj močan, da nosiš resnico : človek razpolaga v gorah s tem, kar prinese s seboj iz doline, s to razliko, da se vse, kar je v njem, okrepi do velikanskih razsežnosti. Dobro postane boljše, slabo slabše, kdor prihaja v zlu, se mu zlo razbohoti. Nesreča se spari z nesrečo. Ti ne boš nikoli razumel, zakaj je najboljši trentarski lovec streljal na Zlatoroga, zakaj se mu je vse dobro, čemur je služil, v trenutku spremenilo v zlo, ki ga je pogubilo.»
«Ne ukvarjam se ne z miti ne s pravljicami. In tudi z lovom ne. Ukvarjam se s stvarnim človekom in dejstvi o razvoju njegovega duha. Dejstvo je, da nisi preveč vljuden. Jasno si mi povedal in brez sramu, da si prišel zato, da mi ukradeš smer. In še pričakuješ, da ti bom za to čestital? Opazoval si me, da bi plezal od tam naprej, kjer sem se jaz ustavil... O tem bom moral še razmišljati...»
«Veseli me, da te to jezi. S tem, ko se bojiš, me priznavaš, čeprav se čutiš vzvišenega nad vsemi. Zame je dobro vsako priznanje, ne glede na to, s kakšnim namenom in nagibom prihaja. Saj priznanje nekoliko poniža tistega, ki ga je izrekel, poviša pa onega, ki mu je namenjeno.» V očeh je zaigral Slokemu sijaj zmagoslavja, ko je videl jezno žareče zelene Klementove oči.
«Kajne, Sloki, ti nimaš nobenega sramu? In nobenih predsodkov?!»
«Res! Nobenega sramu! Nobenih predsodkov! Zakaj pa naj bi me bilo sram, če bi ti vzel nekaj, kar sploh ni tvoje? Po zakonu narave bo boljši tisti, ki bo ta steber prvi preplezal...»
Jug se je zazri v njegovo oglato brado, iz katere je vela nevarna napadalnost, in ga izzivalno vprašal :
«Sloki, misliš, da si boljši od mene?!»
Ta je mirno odvrnil:
«Ne boljši, Klement Jug! Po tvoji lestvici vrednosti se jaz ne merim. Prepričam pa sem, da sem daljši! To pa je v prestopu na gladke plošče in za zmago nad previsom bistvena prednost!»
Jug je obmolknil. Zastrmel se je v svetlikanje strel v viharnih oblakih. Zdaj ni več treskalo, samo bliskalo se je bolj pogosto in oblaki so se kot ladje razbijaU na kljunu Sfinge, čudna žalost in razočaranje sta mu zalivala srce. Mislil je, da je v gorah varen pred hijenami in zverjadjo. Pa glej, tudi tu jih lahko srečuješ na vsakem koraku, če le
pogledaš globlje v človeka ...
Sloki je kadil, gledal v zavese dežja in govoril, kot bi bral Klementove misli:
«Ljudje ste čudni. Bojiš se, da ti ne bi kdo ukradel smeri, če gams pade čez steno — čigav je? če ga prva najde lisica, je njen, če pride kima, je kunin. Sicer pa pridejo krokarji in kavke. Toda če pride orel, morajo vsi stran, dokler si ne napolni trebuha... Zakaj pa bi bili v gorah sentimentalni? Poskusil si... če ti ni šlo, naj poskusijo drugi... če ne bom jaz preplezal stebra, bodo prišli Nemci. S svojo tehniko zlahka pridejo čez te plošče...»
«Nisem ti rekel, da ne smeš v steber. Kar pojdi! Samo to se mi ne zdi prav, da z daljnogledom oprezaš po moji smeri...»
Na Jugovo nevoljo je Sloki odvrnil povsem ravnodušno :
«Saj te ne gledam le jaz! Gledala te je tudi Vahica! Ženska ve vse, kar se dogaja v steni. Vse nese na nos Čopu, še toplo. Njega se boj, ne mene! Jaz bom poskusil enkrat, dvakrat, če me tiste gladke plošče odvrnejo, ne bom mnogo tvegal. Nisem trmast in tako skregan sam s seboj, da bi se skušal prisiliti čez. Ne!»
«Zakaj naj bi se bal Čopa?» je vprašal Jug, zdaj že prepričan, da so Slokega, kot navadno, le besede. Kako je s čopom, je vedel sam. Zanimalo pa ga je, kaj bo Sloki odgovoril.
«Vprašuješ? čop je mnogo boljši plezalec od tebe, od mene in še od mnogih drugih. Ima vrline, ki jih mi, ki živimo v mestu, ne premoremo. Ne samo, da je goram blizu, on z njimi živi. Pobira premrle čmrlje, omagane ptice, gleda, da ne bi pohodil rože. Skali je prilagojen kakor gams. Mi vsako poletje porabimo precej časa, da nam mišice otrde. Njemu jih vsak dan krepi stroj! To je plezalec, ki mu kmalu ne bo enakega v naših stenah. Vso prednost, ki jo ima tvoj razum, nadomesti on v skali z nagonom... Zato se boj njega, ne mene!»
(Nadaljevanji sledi)
SPORT SPORT SPORT
SMUČARSKI SKOKI
V DRUGEM DNEVU SLABŠI REZULTAT! ZA JUGOSLOVANE
Walter Steiner še vedno med najboljšimi v poletih v Planici
Švicar W. Steiner se je tudi včeraj izkazal v Planici s svojim lepim stilom
KOLESARSTVO
Od Tirenskega do Jadranskega morja
Roger De Vlacminck končni zmagovalec
SAN BENEDETTO DEL TRONTO, IG _ Belgijec Roger de Vlaeminck je zmagal tretjič zaporedoma na etapni kolesarski dirki od Tirenske-ga do Jadranskega morja. De Vlaeminck je uspeh dosegel po zmagi v današnji peti etapi na kronometer, ki je popolnoma spremenila vrstni red na skupni lestvici.
* * *
NICA, 16. — Nizozemec Joop Zoe-temelk je zmagovalec kolesarske dirke od Pariza do Nice. V današnji prvi poletapi je zmagal Belgijec Van Linden, medtem ko je Zoe-temelk osvojil drugo poletapo na kronometer.
V odbojkarskem prvenstvu 2. divizije — člani je Dom B premagal Pieris s 3:0.
* * »
Sinoči so v Trstu odbojkarice Bora premagale v prvenstveni tekmi
1.	ženske divizije Porzio s 3:1 (13:15, 15:7, 15:5, 15:5).
Po šestem kolu 1. moštvenega šahovskega turnirja tržaške pokrajine vodi še vedno Kras z 18,5 točke pred Costalungo (17) ter Kon-tovelom I. (15 točk).
Pravilnik letošnjih 8. ZŠ1
Izid nogometne tekme 1. jugoslo-vanske zvezne lige:
Radnički — Hajduk	0:1
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo, 31. marca 1974 na Piancavallu na progi «del Sauc» (v primeru slabih snežnih razmer na tej progi bodo tekmovanja na višjem delu proge «Tremol») tekmovanje v veleslalomu za društva in posameznike, veljavno za naslova prvaka in prvakinje v veleslalomu 8. zimskih športnih iger 1974 in za 1. društveno prvenstvo v veleslalomu za določitev prvaka in prvakinje SPDT 1974. (Iz lestvic posameznih tekmovalnih kategarij bodo sestavljene druge lestvice tekmovalcev-članov SPDT, to je tistih ki imajo člansko izkaznico SPDT in so v redu s članarino vsaj za leto 1973).
Vpisovanje
V	ponedeljek, 18. marca od 9. do 13. ure v uradu ZSŠDI v Ul. Ceppa št. 9: v sredo, 20. marca od 19. do 20. ure v Klubu v Ul. Ceppa 9;
21.	marca od 19. do 20. ure v Ul. Ceppa, 9 (Klub). Vpisnina za posameznika znaša 500 lir. Plačana vpisnina potrjuje vpis.
Žrebanje
V	četrtek, 21. marca v Ul. Ceppa 9, od 20. ure dalje. Upoštevale se bodo prednostne skupine in sicer tako, da bodo imeli prednost tekmovalci ki so tekmovali v sezoni 1972 in 1973 na conskih tekmah ali so se na 7. ZŠI (1973) uvrstili
PLANICA, 16. — Po drugem dnevu smučarskih poletov na 165-metr-ski skakalnici v Planici je v vodstvu Švicar Walter Steiner, ki je z današnjim skokom (čeprav td niso bili tako dolgi kot včeraj, zaradi skrajšanega zaletišča — 135 in li5 metrov), prevzel vodstvo s 354 točkami pred Fincem Rautionnahom
(327.5)	in Norvežanom Fosumom
(299.5)	. Steiner je postal danes na svoj način junak Planice. Ko je v prvi seriji skokov Finec Rautionna-ho s četrtega zaletišča skočil 161 metrov, je žirija hotela razveljaviti vse skoke in skrajšati zaletišče. Tedaj se je Steiner ponudil, da skoči z nižjega zaletišča in je tako zgubil priložnost, da morda postavi novi rekord. Z nižjega zaletišča je Steiner očividno nerazpoložen skočil samo 131 metrov. V drugem skoku s tretjega zaletišča je Steiner v krasnem stilu skočil najdlje, in sicer 154 metrov ter prevzel vodstvo.
Jugoslovanski skakalci so danes razočarali. Najboljši po dveh dnevih je Demšar na 18. mestu (243 točk), Janez Jurman je devetnajsti z 242,5 (današnja skoka 116 in 140), sledi mu Bogdan Norčič (20. s 242 točkami — 124, 102), Peter Stefančič 23. z 237 točkami (115, 106), Marjan Mesec 23. z 236 točkami (122, 114), Branko Dolhar, 24. 230,5 (114. 100), 27. Loštrik 2Ž1, 29. Gorjan 213,5.
Najdaljši skok so danes dosegli Rautionnaho s četrtega zaletišča (161 metrov), Steiner s tretjega 154 in Ylantilla (Finska) s četrtega za letišča 151 metrov.
Stanje po današnjih dveh skokih je na vrhu lestvice naslednje:
1.	Walter Steiner (Švi.) točk 354,0
2	Rautionnaho (Finska)	327,5
3.	Fosum (Norveška)	299,5
4.	Yilantilla (Finska)	291,5
5.	Wosipivo (Vzh. Nem.)	289,0
Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo prve lige:
Borac — Olimpija	105:102
Partizan — Zadar	83:79
Jugoplastika — Lokomotiva 102:92 Železničar — Crvena zvezda 76:67 Rabotnički — Metalac 97:87 Industromontaža — Bosna 70:82 » * »
V	promocijskem košarkarskem prvenstvu je Bor podlegel Itali z 74:90. V prvenstvu mladincev pa je peterka Tigers iz Gorice premagala Polet z 71:51.
• * •
V	prvenstvu kadetov so včeraj košarkarji Bora podlegli peterki SABA z 88:99 (43:49).
Šport na tržaškem Radiu
Med domačimi dogodki oddaje «Šport in glasba» (16.30 - 17.30) je tokrat v ospredju prenos drugoliga-ške tekme Campanelle — Vesna, prav tako je predviden prenos z&d-nje četrt ure tretjeligaškega srečanja med Triestino in Bellunom. O-stali zamejski šport bo zastopan z izidi, poročili in komentarji. Nadalje bodo v oddaji še poročila o italijanskem in jugoslovanskem nogometu ter košarki in o zaključku planiških poletov.
...................................................................................................................................................................................................................................................................................iiumiiiiiiiiiiu
PO SREČANJU MED JAVNIMI UPRAVITELJI IN ŠPORTNIMI DELAVCI
PODPORA ZGONIŠKE OBČINE ŠPORTNI POLITIKI KRASA
Vsakemu občanu je treba nuditi možnost primernega športnega izživljanja - Dokončno odobrena gradnja telovadnice
Vodstvo ŠK Kras iz zgoniške ob- I pobudami predvsem pa so potrebni
s ustrezni športni objekti. Kar se
čine si ne prizadeva le da bi s čim učinkovitejšimi prijemi reševalo tekoče težave v zvezi s športnimi dejavnostmi, ki jih goji, temveč stremi predvsem za tem, da bi z novimi pobudarrii ih dolgoročnim naprednim načrtovanjem dela postavilo tako osnovo telesni kulturi v zgoniški občini, ki bi bila vsem dostopna.
V sklopu tega programa Je na pobudo odbora ŠK Kras prišlo prejšnji ponedeljek do koristnega in plodnega srečanja' thed' Vidnimi osebnostmi zgoniške občinske uprave (prisotni so bili župan Josip Guštin, odbornik za šport dr. Jan Godnič ter svetovalca Srečko Orel in Josip Milič) in delegacijo ŠK Kras s predsednikom Vojkom Kocmanom na čelu. Krasovi odborniki so v sproščenem in prijateljskem razgovoru seznanili člane občinske uprave s konceptom svojega dosedanjega delovanja in jim pri tem orisali številne probleme, ki jih je treba sproti reševati, seveda v kolikor so v moči krožka samega. Potreba po obveščanju občinske uprave s široko problematiko je bila zelo občutena s strani Krasa, ki smatra, da je dolžnost te javne ustanove, da v okviru svojih možnosti ščiti in vsestransko podpira tako množično organizirano delovanje.
Prisotni občinski možje so z veliko pozornostjo in zanimanjem sledili izvajanjem ter so izrazili pripravljenost občinske uprave, ne le, da občasno poseže v dogajanje na občinskem športnem področju, temveč da postane aktiven dejavnik in katalizator. Zato bo treba sedaj izvajati sistematično športno politiko, ki naj bi stremela predvsem za množičnostjo. To pomeni, da je treba vsakemu občanu nuditi možnost primernega športnega izživljanja, od agonističnih pa do rekreativnih športnih dejavnosti. To je osnova, katere ne smemo prezreti in zanemariti, ker mora biti prav masoven pristop k športu osnovni cilj in bistvo sleherne zdrave športne organizacije. Vrhunski dosežki in uspehi na športnih igriščih morajo biti le posledica take športne politike, ne pa predpogoj. ki ga je treba doseči za vsako ceno. Vendar je treba zainteresirati za izvajanje takega delovanja širše članstvo z izvirnimi
Na tekmovanju ŠD Polet petinosemdeset smučarjev
Športno društvo POLET obvešča, da se je za torkovo smučarsko tekmovanje v veleslalomu v Črnem vrhu prijavilo skupno 85 tekmovalcev Iz Trsta in Gorice.
Zborno mesto vseh tekmovalcev je v Črnem vrhu pred hotelom Bor, ob 9.30, tekmovanje pa se bo začelo ob 10. url.
Startne številke bodo razdeljene pred samim začetkom tekmovanja, oziroma bo vrstni red nastopajočih tekmovalcev objavljen v torkovi številki Primorskega dnevnika.
Nagrajevanje bo v hotelu Bor ob 16.30 Pokal za najboljšo tekmovalko, oziroma najboljšega tekmovalca, sta poklonila gradbeno podjetje «Malalan
- Benčina» ter zlatarna in u-rarna Malalan z Opčin. Zlate, srebrne in bronaste medalje pa je podaril Primorski dnevnik.
Odhod prvega avtobusa iz Trsta in sicer na Trgu Ulpiano pred sodiščem ob 6.45, z Opčin pa ob 7. uri.
Drugi avtobus bo imel odhod iz Sesljana ob 6.30, postanek v Nabrežini ob 6.35, ob 6.40 v Križu, ob 6.45 na Proseku, ob 6.50 v Briščikih, ob 6.55 v Rep-nu, ob 7.00 na Colu in ob 7.10 na Opčinah.
Povratek avtobusov iz Črnega vrha je predviden za 17.30.
Še morebitna ostala pojasnila bodo objavljena v torkovi številki Primorskega dnevnika.
ŠD POLET
tega tiče, je občinska uprava zagotovila svoj nesebični doprinos: izgradnja telovadnice je bila dokončno odobrena, tako da je zavlačevanje s pričetkom del le birokratskega značaja. Občinska uprava bo nadalje pomagala pri postavitvi dveh novih trim stez v zgoniški občini in bo nakazala sredstva za primerno ut-feditev društvenih prostorov. . V načrtu je tudi izgradnja pravih športnih centrov, po možnosti v bližini šolskih poslopij, tako da bi že najmlajši, ki imajo obvezen celodnevni pouk, imeli možnost, da se primerno razvedrijo in usmerijo v to ali ono športno aktivnost.
Ti so glavni okvirni načrti, ki jih bo treba čimprej uresničiti in izpeljati do konca. V ta namen je občinska uprava zagotovila odboru Krasa, da bo v najkrajšem času poskrbela, da se ustanovi neuradna komisija, ki jo bodo sestavljali domači in zunanji strokovnjaki, in ki bo sestavila dolgoročen program za nadaljnji razmah športne dejavnosti v vaseh zgoniške občine. Prepričani smo, da ne bo ostalo le pri obljubah in tudi v bodoče bi bilo primemo, da bi še večkrat prišlo do podobnih sestankov.	—bs—
MUCANJE
za napredovanje v H. zvezno ligo. Tekma je bila zelo lepa in borbena, rezultati posameznih setov pa so bili zelo tesni.
še bolj dramatično je bilo v Bovcu, ki se je spopadel z Mislinjo, kandidatom za izpad iz lige. Bovčani so že povedli v setih z rezultatom 2:1 in so z neodgovorno igro dopustili izenačenje, ki jih je drago stalo. S tem porazom so postali najboljši kandidati za izpad iz lige.
Rezultata primorskih zastopnikov: Bovec — Mislinja 2:3	(15:17,
15:6, 15:9, 9:15,'9:15)
Koper — Branik 0:3 (13:15, 12:15, 13:15)
KOLESARSTVO
ALŽIR, 16. — Jugoslovanski državni reprezentant Cvetko Bilič vodi na etapni kolesarski dirki po Alžiriji. Puljski kolesar je zmagal v prvih dveh etapah, medtem ko je tretjo osvojil Ljubljančan Zakotnik.
DANES V SIOVENIJI
Zaključek prvenstva smučarjev-časnikarjev na Piancavallu
PIANCAVALLO, 16. - Tukaj se je zaključilo 24. vsedržavno tekmovanje časnikarjev smučarjev. Med poklicnimi časnikarji juniorji je bil v smuku najhitrejši Pietro Marangone (poprečna hitrost okrog 90 km na uro), med seniorji je bil v smuku prvi Alfredo Pigna, drugi pa Gorazd Vesel. V Kombinaciji za pokal «Ciro Verrati» je zmagal Giancarlo Calzolari, pokal «Claudio Benedetti» pa je pripadel Renatu Venturiniju. V alpski kombinaciji je med poklicnimi časnikarji juniorji zasedel prvo mesto Pietro Marangone, med seniorji pa Gorazd Vesel.
Srečanje se je zaključilo v petek zvečer z razdelitvijo pokalov v hotelu «Park» na Piancavallu. Na svečanosti so bili prisotni številni predstavniki oblasti ter gospodarskih in turističnih ustanov naše dežele.
Zadnji dan je bil posvečen ogledu področij, ki so za smuko za sedaj še neizkoriščena, vendar pa so tako obsežna, da lahko že sedaj napovemo Piancavallu, ki je v naši deželi najbolje urejeno zimsko - športno središče, velike možnosti napredka.
Čez dva tedna se bodo na teh smučiščih pomerili za najvišje naslove člani mladinskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta.
ODBOJKA
V PRVI SOL
Slab start slovenskih ekip
Oba primorska predstavnika v I. slovenski odbojkarski ligi, Koper in Bovec, sta porazno štartala v drugem delu prvenstva. Čeprav sta oba igrala doma, sta doživela poraz. Koper si je tako že na začetku pokvaril možnosti za visoko uvrstitev, Bovčani pa so se znašli na samem dnu.
Koper je imel v gosteh moštvo mariborskega Branika, enega od kandidatov za naslov prvaka in
Orodna telovadba
LJUBLJANA: H. prvenstvo vojaških gimnazij Jugoslavije ob 8. uri v domu TVD Partizan na Taboru.
Odbojka
H. ZOL — zahod: Kamnik — Izola, Maribor — Karlovac, Mladost — Fužinar, Željezničar — Salonit.
SOL — moški: Gaberje — Koper, Mežica — trimo, Bled — Jesenice, Sava — Bovec, Mislinja — Branik.
SOL — ženske: Gaberje — Vič, Maribor — Fužinar, Jesenice — Korotan, Krka — Branik.
Rokoborba
n. ZVEZNA ROKOBORSKA LIGA: Olimpija — Partizan (G), Maribor — Partizan (L).
Motokros
OREHOVA VAS: pregledna tekma najboljših jugoslovanskih motokrosistov. Začetek ob 14. uri na progi pod Radizlom.
Košarka
H. ZKL — zahod: Rudar — Diri ja (19), Dalvin — Slovan (18.30), Domžale — Borac (18).
ODBOJKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
Lahka zmaga brežank proti šibkemu Boru B
Dolincanke so na vrhu lestvice - Pri moških zmaga Bora
Breg — Bor B 3:0 (15:5, 15:4, 15:9)
BREG: Klabjan, Kofol, Hmeljak, Lovrečič, Pavletič, Sancin, Olenik, Ludvik, Trenta.
BOR B:	Purič, Jazbec, Nim-
brandt. Batič, Glavina, Mesesnel, Nadlišek, Vitez, Rogelja, Kost-nanfel.
V	torek sta ženski ekipi Brega in Bora B odigrali drugo tekmo svoje skupine na turnirju prijateljstva. Tekmo so prepričljivo osvojile.Bmanke, ki niso imele v drugi ekipi Bora enakovrednega nasprotnika. V vrstah Brega, so se zvrstile vse razpoložljive Igralke, ki so še kar dobro opravile svojo nalogo. Tu mislimo predvsem na Sancinovo. ki prihaja šele zdaj v dobro formo: pri tej igralki se zares pozna, kaj pomenijo resni treningi. Brežanke pa moramo grajati zaradi pogostih banalnih napak, ki si jih ekipa, ki nastopa v C ligi ne sme privoščiti. Borov-ke so predstavljale za Breg prešibko ekipo. Drugo šesterko Bora sestavljajo namreč zelo mlada dekleta, ki ne gojijo dolgo odbojke in ki se pri igri opirajo na izkušeni igralki, kot sta Vitezova in Rogeljeva. Za mlade borovke lahko mimo trdimo, da imajo pred seboj lepo bodočnost.
O tekmi sami pa ni kaj dosti povedati, saj so bile Brežanke stalno v premoči in so osvojile prva dva seta z lahkoto. Drugače pa je bilo v tretjem nizu, ko so naletele na večji odpor.
Po tej zmagi nad Borom so Brežanke trdno na vrhu lestvice «Turnirja prijateljstva». Prejšnji teden so namreč premagale tudi Konto-vel in ostajajo glavni favorit za končno zmago v svoji skupini.
VAM
# # #
Breg — Bor 1:3 (8:15, 9:15, 16:14, 0:15)
BREG: V. in F. Lovriha, Santi, Kuret, Slavec, Hervat. B., V. in D. Žerjal, Gregori.
BOR: B. in E. Kralj, Plesničar, Vodopivec. Nadlišek, Može m Neubauer.
SODNIK: Danielis.
V	nadaljevanju moškega odbojkarskega turnirja za «Pokal prijateljstva» je Bor po pričakovanjih premagal Brežane. Tehnični pre-
moči borovcev so se odbojkarji dolinske občine zoperstavili z veliko borbenostjo in zagrizenostjo, ki je bila od koncu tudi poplačana. Osvojeni set je namreč za brežane lepa nagrada, ki jim bo prav gotovo v spodbudo za bodoče nastope.
Mig
* • •
Odbojkarski «Turnir Prijateljstva» se nadaljuje po predvidenem programu. Pri članicah ni prišlo do nobenih presengčgnj. Povsem drugače pa lahko rečemo za člane, kjer je Olympia iz Gorice presenetljivo premagala Krase«Po tem drugem porazu so zg8nW8ni tudi letos iž-ločeni iz sklepnega turnirja.
ČLANI:					
Breg — Bor					1:3
Olympia —	- Kras				3:1
LESTVICA					
Bor	2	2	0	6	1 4
Olympia	2	2	0	6	3 4
Kras	3	1	2	4	6 2
Dom	1	0	1	2	3 0
Breg	2	0	2	1	6 0
ČLANICE	— SKUPINA			A	
Bor — Sovodnje					3:0
Sovodnje -	- Sloga				0:3
LESTVICA					
Bor	1	1	0	3	0 2
Sloga	1	1	0	3	0 2
Sovodnje	2	0	2	0	6 0
SKUPINA	B				
Bor B —	Breg				0:3
LESTVICA					
Breg	2	2	0	6	0 4
Kontovel	1	0	1	0	3 0
Bor B	1	0	1	0	3 0
				G. F.	
Delovanje ZSŠDI
Ob priliki letošnjih proslav 50-letnice organiziranega slovenskega zamejskega športa bo ZSŠDI prevzelo pokroviteljstvo nad važnejšimi športnimi manifestacijami, ki jih bodo prirejala društva. Društva, ki želijo svoje manifestacije vključiti v okvir teh proslav, naj to čimprej pismeno sporočijo tajništvu, ki bo zbralo vse podatke. * * *
ZSŠDI sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Geppa 9, telefon 31119.
5. mest lestvice vele-
na prvih slaloma.
Objave
V	nedeljo, 24. marca bo objavljen startni vrstni red posameznih kategorij, urnik tekmovanja, kraj razdeljevanja startnih številk.
Popravki in prizivi
V ponedeljek, 25. marca se bodo sprejemali (tudi telefonsko) prizivi glede netočnosti v objavljenem startnem vrstnem redu, v Ul. Geppa 9, od 20. do 21. ure. V torek, 26. marca objava popravkov.
Rezultati
Neuradni rezultati tekmovanja bodo razglašeni v Park Hotelu na Piancavallu, kjer je sedež tekmovalnega urada, 2 uri po zaključku tekmovanja zadnje tekmovalne kategorije.
V	torek, 2. aprila bodo objavljeni neuradni rezultati tekmovanj. Istega dne se bodo sprejemali prizivi (5.000 lir kavcije) v Klubu (Ui. Geppa, 9) od 20. do 21. ure. V sredo, 3. aprila, objava popravkov sprejetih prizivov.
Ostala pravila
1.	Tekmovanja v veleslalomu, ki bo samo v enem spustu se smejo udeležiti sledeče kategorije posebej za moško in žensko konkurenco:
BABY SPRINT: 66, 67 in 68 MIŠKI. 64 in 65
Baby sprint in miški tekmujejo na krajši progi.
MEDVEDKI: 62 in 63 CICIBANI: 60 in 61 PIONIRJI: 58 in 59 MLADINCI: 55,	56	in	57
ČLANI 1.:	45,	46	...	53	in	54
ČLANI 2.:	33,	34	. ..	43	in	44
ČLANI 3.:	21,	22	...	31	in	32
ČLANI 4.: 1920 in starejši.
2.	Točkovanje za vse kategorije: če starta v posamezni kategoriji
preko 20 sekmovalcev: 26, 22, 19, 15, 14, 13... 1, 0. Če starta od 10 do 19 tekmovalcev: 16, 12, 9, 7, 6, 5 ... 1, 0. če starta od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0. če starta od 1 do 5 tekmovalcev: 10, 6, 3, 1, 0.
Navedeno točkovanje se upošteva za sestavo lestvice «Prvaka društev 1974» v otroških kategorijah (baby sprint, miški in medvedki) ter članskih kategorij (cicibani; pionirji, mladinci in člani 1., 2.,
3.	In 4.)
3.	Prvak in prvakinja 8. ZŠI 1974 bosta tekmovalca, katera ne glede na kategorijo kateri pripadata (izvzeti baby sprint in miški, ki tekmujejo na krajši progi) bosta opravila najboljši čas.
4.	Prvak in prvakinja 1. društvenega prvenstva SPDT v veleslalomu bosta tekmovalca člana SPDT, ki bosta ne glede na kategorijo kateri pripadata (izvzeti baby sprint in miški) dosegel najboljši čas.
5.	Nagrade:
Otroci: (baby, miški in medvedki) pokal prvemu, srebrna kolajna drugemu, bronasta tretjemu, spominske kolajne do 5. mesta.
Ostale kategorije; zlata kolajna prvemu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu, spominske kolajne do 5. mesta.
Prvak in prvakinja 8. ZŠI bosta prejela trofejo SPDT, spominske kolajne pa ostali tekmovalci do 10. mesta absolutne lestvice.
Društvena lestvica otroških kategorij: prvouvrščenemu društvu gre pokal, ki je sedaj v lasti PD Cankar. Prvouvrščenemu društvu članskih kategorij gre novi triletni, prehodni pokal, (kristalni pokal 70-letnice društva). Zmagoviti društvi prejmeta vsekakor dokončno spominsko plaketo 70-letnice društva. Drugo in tretje uvrščeno društvo obeh lestvic prejme spominsko plaketo 70-letnice SPDT.
Nagrade 1. društvenega prvenstva:
Zlata kolajna prvemu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu, spominske do 5. mesta. Vsem baby in vsem miškom spominske kolajne (tndi diskvalificiranim). Navedene kolajne se nanašajo posebej za moško in žensko konkurenco vseh kategorij.
Trofeja SPDT drnštvenemu prvaku in posebej prvakinji.
Spominsko darilo najbitrejšemu baby sprint in spominsko darilo najhitrejši miški (posebej za dečke in deklice).
Naio še druga darila upoštevajoč dosežene rezultate.

SPORT NA ZNAMKAH
tn-;;;;;!!)
ROMUNIJA (2.)
Znamka posvečena rugbyju je izšla leta 1944, to je ob 30. obletnici ustanovitve zveze. Leta 1951 so bile na sporedu zimske univerzitetne igre (5 znamk), leta 1953 pa je bilo v Bukarešti na sporedu svetovno prvenstvo v namiznem tenisu (2 znamki). Evropskega prvenstva v odbojki so se spomnili leta 1953 (2 znamki) in leta 1963 (5 znamk, ki nam prikazujejo razne trenutke igre).
Od 4. do 7. avgusta 1955 je bilo na sporedu žensko evropsko veslaško
1972: največji uspeh teniških igral cev — finale Davisovega pokala
prvenstvo. Izšli sta dve znamki (četverec s krmarjem in skiff), isto leto pa je izšla še znamka za evropsko prvenstvo v streljanju (tarča in strelec). Leta 1965 je bilo prvenstvo v streljanju ponovno na sporedu. Izšlo je kar dvanajst znamk, katere so razdelili v dve seriji (ena od teh je nenazobčana).
Leta 1957 sta izšli znamki za kolesarsko dirko miru, na katerih sta, dokaj neobičajno, prikazana kolesar in golob.
Leta 1957 sta bila v Romuniji na sporedu dva važna športna dogodka: evropski pokal v ženski telovadbi (4 znamke) in mednarodno atletsko prvenstvo (3 znamke). Leta 1958 pa je izšla ob priliki svetovnega crite-riuma v sabljanju znamka, na kateri je prikazan obris tekmovalca in ze-zemljska obla. Leta 1962 so Romuni osvojili svetovni naslov v rokometu. Že pred začetkom prvenstva je poštna uprava izdala znamko, ki je bila kasneje pretiskana z napisom «Cam-piona Mondiala» in s spremenjeno vrednostjo. Ista čast je doletela tudi mlade nogometaše. Leta 1962 je bil
na sporedu turnir mladinskih reprezentanc. Izšla je ena znamka (nogometaš med akcijo), ker so pa mladi Romuni osvojili evropski naslov, je bila tudi ta znamka pretiskana.
Romunsko šahovsko moštvo se je udeležilo leta 1966 olimpiade na Kubi. Izšlo je šest znamk: šahovnica in kmet.
Omenili bi še dve nogometni seriji, ki sta izšli ob priliki zadnjih dveh tekmovanj za pokal Rimet. Leta 1966 (London) je izšlo 6 znamk, leta 1970 pa štiri. Prikazani so razni trenutki iz igre.
V Romuniji so se spomnili še na dve svetovni prvenstvi in sicer na prvenstvo v rokoborbi leta 1967 (5 znamk) in v hokeju na ledu (leta 1970 - 4 znamke). V čast evropskega boksarskega prvenstva izide leta 1968 serija štirih znamk. Leta 1972 je romunskim teniškim igralcem uspelo prikopati se do finala za pokal Da vis. Finalne tekme so bile v Buka rešti. Tudi če zmaga na tem prven stvu ni ostala v Romuniji, je izšla znamka, ki je po našem mnenji naj
BANI
P
POSTA ROMINA - -v
Odbojka je izredno razvit šport. Znamki ob evropskih prvenstvih leta 1955 in 1963
lepša znamka, kar jih je do danes tiskala romunska poštna uprava. Prikazan je teniški lopar, slavni pokal in lovorova vejica. Skladnost barv in risbe je več kot dovršena.
Celotna romunska zbirka po našem mnenju nima posebno velike umetniške vrednosti, saj se le redke znamke dvignejo nad poprečje. Kakovosti slik je po vsej verjetnosti škodovalo veliko število serij, zaradi katerih so se morali pač večkrat ponavljati isti motivi.
Zaključna pravila
1.	Za vsako neoddano startno številko odgovarja posameznik s 5.000 Urami. Tekmovalec mora številko oddati takoj po tekmovanju na cilju; če tega ne stori, naj odda številko kasneje v Park hotelu, v tekmovalnem uradu izključno osebju SPDT.
k
2.	Društvo ne prevzema odgovornosti za poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med tekmovanjem in izven tega.
3.	Društvo si pridržuje pravico do spremembe teh določil.
4.	Naknadna pojasnila bodo objav Ijena med tednom, pred tekmovanjem.
SMUČARSKI SKOKI
V HOLMENKOLLNU
Prvič tudi ženske (celo preko 75 metrov)
OSLO, 16. — Švicar Steiner, svetovni prvak v smučarskih skokih iz Planice, je zmagal na tradicionalni holmenkollnski skakalni prireditvi. Bil je najboljši v obeh serijah skokov in je v končni uvrstitvi prehitel Japonca Kasayo. Nedeljsko tekmovanje pa je bilo izjemno, saj se je v predskokih predstavila tudi 17-letna Norvežan-ka Anita Wold, ki je skočila 72,5 in 76 metrov daleč.
OBVESTILA
ŠD Breg — nogometni odsek — obvešča začetnike, da bo nogometna tekma Muggcsana - Breg v Miljah 19. t. m. ob 11.30. Ker je v torek v veljavi prepoved vožnje z osebnimi avtomobili, odpelje avtobus št. 23 ob 10.10 izpred GMT. Ostali naj se zberejo ob 11. uri na igrišču v Miljah.
• » •
ŠD Breg obvešča, da je za 2. smučarski izlet na Vogel, ki bo v torek, na razpolago še nekaj mest. Odhod ob 6. uri od Domja, mimo Doline, Boljunca, Boršta in Ric-manj.
* * *
SPDT sporoča, da bo v torek, 19. marca 1972, naslednji urnik odhodov avtobusov za Črni vrh: iz Trsta (Foro Ulpiano) ob 6.30, z Opčin (križišče s Proseško ce-žada) ob 6.50, iz Križa (avtobusna postaja) ob 7. uri.
• • «
SPDT obvešča smučarje tekmovalce, da bo v nedeljo, 24. marca tekmovanje, veljavno za tržaško prvenstvo «Trofeja Tomma-sini». Tisti, ki se nameravajo u-deležiti tega tekmovanja, morajo imeti izkaznico FISI za tekočo sezono. Kdor je še nima naj dostavi 2.500 ali 2.200 lir v Ul. Geppa, s točnimi podatki,
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 17. marca 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Nabrežini
Duino — Primorje * * *
15.00	v Štandrežu
Juventina — Muggesana * * *
15.00	v Gorici
Audax — Zarja * * *
9.45	v Trstu, Ul. Plavi«
Edera — Breg
* * .%
15.00	v Križu
Campanelle — Vesna * * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Primorec
* * #
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Gorici
Pro Gorizia — Juventina * * *
10.30	v Križu
Vesna — De Macori * * *
10.45	na Padričah
Gaja — Esperia * .• *:
9.00	v Trstu, Ul. R. Sanzio
S.	Giovanni — Primorje
» .*
11.45	v Trstu, stadion «1. maj»
Libertas Rocol — Union
KOŠARICA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	na Kontovelu
Kontovel — CGI
11.00 na
Polet —
OtJkl
Opčinah
Kontovel
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.00	v Bertiolu
Nastopa tudi Adria
PLANINSTVO
10. ZIMSKI SPREHOD V PREBENEG
9.00	v Boljuncu, pri GMT
Prireja SPDT
JUTRI
PONEDELJEK, 18. marca 1974
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu, stadion «1.
Sloga — Azzurra
maj»
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 - Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. ^,n^ročnina za lno2errisfvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» y	Pos®mezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180. din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220.________ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	17. marca 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst
POSKUS FAŠISTIČNEGA ZALOŽNIKA, DA ZAVRE PREISKAVO 0 TRGU FONTANA
Ventura zahteval od milanskega sodišča V eatanzarskem zaporu tolpa da vzame preiskavo dr. Gerardu D Ambrosiu odgovorna za sedem ugrabitev
KARABINJERJI SO ODKRILI SKRIVALIŠČE TOLPE PRI LAMETII TERME
Ce bi sodnik ne utegnil zaključiti preiskave do 22. marca, bi obtoženci avtomatično osvobojeni
MILAN, 16. — Fašistični založnik Giovanni Ventura, ki je skupaj s Francom Fredo glavni obtoženec za pokol na Trgu Fontana in za bombne atentate leta 1969, je danes poslal milanskemu sodišču vlogo, s katero zavrača preiskovalnega sodnika dr. D’Ambrosia, «ker naj bi sodnik dal izjave in anticipiral razsodbo izven svoje sodne dejavnosti.» Zato naj bi mu na podlagi člena 64 pravilnika o sodnem postopku odvzeli preiskavo.
Ventura se v svoji zahtevi sklicuje na D’Ambrosieve izjave, ki jih je objavil tednik «Espresso» v svoji številki iz dne 3. februarja. Avtor članka pravi, da mu je neki visoki funkcionar odseka za zaupne zadeve notranjega ministrstva izjavil, da bo dr. D’Ambrosio oprostil v svoji razsodbi bivšega načelnika omenjenega urada dr. Elvia Cate-naccija, milanskega kvestorja Antonina Allegro in načelnika politične' ga oddelka rimske kvesture dr. Bonaventuro Provenzo. Časnikar je v tej zvezi zaprosil za razgovor milanskega preiskovalnega sodnika, ki je najprej odgovoril z rezkim «no comment», nato pa je še dodal: «To boste lahko izvedeli le ko bo moja razsodba objavljena. Ne morem vam anticipirati razsodbe, ker je še nisem sestavil in ker bi zaradi tega obtoženci lahko zahtevali, naj mi sodišče odvzame preiskavo.» «Edina možna domneva je — je zaključil dr. D’Ambrosio — da je funkcionar prebral zapisnike in dal strokovno oceno na podlagi indicij, ki smo jih zbrali proti imenjenim obtožencem.»
Ventura trdi, da je tednik anticipiral vesti, ki jih je sam izvedel šele, ko je dr. D’Ambrosio izročil sodne akte javnemu tožilstvu, kar naj bi bilo nezaslišano. Poudarja nadalje, da bi rad zvedel, kakšni so odnosi med dr. D’Ambrosiom in uradom za zaupne zadeve, ki je bil tako dobro obveščen o poteku preiskave. Poudarja nadalje, da so policijski funkcionarji osumljeni prekrška nadaljevali s preiskovalno dejavnostjo, ki so zadevali prestopke, katerih so bili osumljeni in ki so zadevali njegovo (Venturovo) o-brambo.
Fašistični založnik poudarja nadalje, da je imel dr. D’Ambrosio predsodke do njega in zato zahteva zamenjavo sodnika ter razveljavitev zbranih sodnih aktov.
Naklep fašističnega založnika, čeprav skrit pod uglajeno prozo odvetnika Ghidonija, je prozoren. Dovolj je, da se vprašamo, zakaj je Ventura šele sedaj vložil vlogo in
ne pred poldrugim mesecem, ko je bil članek objavljen. Kot nedavno Freda tudi Ventura skuša zavreti preiskavo. Sodnik za katerega je obtoženec zahteval, naj mu odvzame sodišče preiskavo, ne sme nadaljevati preiskave razen v primeru, da gre za res nujno stvar. Rok za zaključek preiskave proti Fredi in Venturi pa zapade 21. marca, čez pet dni, v teh petih dneh sta dva praznika (nedelja in 19. marec). Če sodnik ne zaključi preiskave, so obtoženci ob poteku roka avtomatično izpuščeni na svobodo, v primeru pa da se preiskava zaključi s prijavo sodišču, se rok preventivnega zapora podvoji od dveh na štiri leta.
Ventura je že pred časom skušal zavreti preiskavo s predlogom, naj bi združili proces Valpreda s procesom Freda in Ventura, ter ju zaupali tržaškem sodišču, kjer bo proces proti Fredi zaradi njegove
knjižice «Pravica je kot krmilo». Ali mu je slednji naklep spodletel, ali pa je prebrisani založnik zaigral istočasno oba aduta, ki ju je imel v rokah ni znano. Kot že v primeru Frede je tudi tokrat milansko prizivno sodišče poklicano, da prekriža fašistom račune.
Fašistični zlikovci napadli 14-Ietnika
NEAPELJ, 16. — Fašistični zlikovci so napadli 14-letnega dijaka Francesca Di Lea. ga pretepli z železnim drogom in nato zbežali. Fašistični škvadristi so pretepli mladeniča, ker ni hotel, na njihov poziv, izjaviti «naj živi misovska stranka MSI». Fašistični škvadristi so mladeniča udarili po trebuhu ter zbežali. Mladenič se bo moral zdraviti v bolnišnici deset dni.
Agenti osvobodili zakonca D'Ippolito, ki so ju banditi ugrabili predsinočnjim
LAMETTA TERME (Catanzaro), 16. — Orožniki catanzarskega preiskovalnega oddelka so danes prišli na sled tolpi, ki je odgovorna za vse ugrabitve zadnjih štirih let v Calabriji. Priprli so 12 ljudi in osvobodili zakonca DTppolito, ki so ju banditi ugrabili snoči.
Prav ugrabitev zakoncev DTppolito je dala povod za preiskavo, s katero so orožniki prišli na sled zločinski tolpi. Mož in žena sta bila ugrabljena snoči, ko sta se vračala s polj domov v Lametio. Banditi so ju prisilili, da sta ustavila svoj avto in jima sledila v osamljeno kmečko hišo, kjer so jima pripravili zapor, kletni prostor podoben tistemu, kjer je štiri mesece živel turinski industrijec Luigi Rossi di Montelera.
Orožniki so aretirali Micheleja Dattila. njegovega brata Carla in Pasqualeja, njihovo mater Giovanne Ciampo, Michelejevo ženo Angelo, Terese Dattilo
in njenega mo-
..................................................................
V ZADNJIH ŠTIRIINDVAJSETIH URAH
ŠEST ČLOVEŠKIH ŽRTEV GVERILE V SEVERNI IRSKI
Angleške varnostne sile se skušajo znebiti protestantskih skrajnežev v vrstah pomožne policije
BELFAST, 16. — Gverila v Ulstru se je spet razdivjala. V dobrih 24 urah je v tej deželi, ki že štiri leta ne pozna miru, izgubilo življenje 6 ljudi. Gverilci so prekinili promet med Belfastom in Dublinom. Ustavili so dva vlaka, prisilili potnike, da izstopijo ter nato nabili vagone eksplozivom. Do atentata je prišlo a blizu Meigha v okraju Armagli.
Smrtne žrtve gverile so zabeležili najrazličnejših krajih Ulstra. Včeraj popoldne je peklenski stroj s tristo kg eksploziva povzročil prav cato razdejanje v bližini London-derryja. Bomba je eksplodirala na nekem tovornjaku, ubila neko osebo in poškodovala električno napeljavo v bližini ter številne hiše. V večer-njih urah je neka druga eksplozija v Dunglatlu ubila dve drugi osebi. V Belfastu so neznanci ubili nekega katoličana v protestantski četrti.
nuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiixHnminuuiimiiuiiiiimmiimmiiiHmmmiiiumnmmmmi
VESTI S KOPRSKEGA
Mario Abram kandidat za predsednika koprske občinske skupščine
Statuti istrskih občin z mešanim prebivalstvom dajejo pripadnikom italijanske skupnosti možnost za razvoj svoje kulture in jezika
KOPER, 16. — Občinska kandidacijska konferenca SZDL v Kopru je evidentirala možne kandidate za vodilna mesta v bodoči občinski skupščini. Za predsednika so evidentirali direktorja Radia Koper Maria Abrama, za podpredsednika Marijo Bergman in Pavla Pečarja, za predsednika družbenopolitičnega zbora Slavka BraUšev-ca, za predsednika zbora združenega dela Aleksandra Iliča in za predsednika zbora krajevnih skupnosti Herkula Jermana.
V	Piranu pa je SZDL evidenti-
rala za predsednika občinske skupščine dosedanjega predsednika Ivana Bažca, za podpredsednika Vinka Barila in Bogdana Tometa, za predsednika izvršnega svete občinske skupščine Romana Kreačiča, za predsednico družbeno - političnega zbora Doro Legišo, za predsednico zbora krajevnih skupnosti pa so predlagali dve kandidatki:	Vido
Medvešček in Vero Puntar.
Na obalni kandidacijski konferenci SZDL pa so evidentirali več možnih kandidatov za opravljanje odgovornih funkcij v ostalih, republiških in zveznih zborih. Tako so soglasno potrdili kandidaturo Maria Abrama iz Kopra in Lucijana Studine iz Pirana za zvezni zbor zvezne skupščine. Za predsednika sku-ščine obalne družbeno - politične skupnosti so evidentirali Branka Furlana iz Izole, za predsednico izvršnega svet* obalne skupnosti pa Tatjano Kosovel iz Kopra.
TEKMOVANJE MLADINE
V	POČASTITEV KONGRESOV ZK
KOPER, 16. — Na obali se nadaljujejo mladinska tekmovanja v počastitev bližnjega republiškega in zveznega kongresa ZK. Mladina tekmuje na temo «Zveza komunistov in razvoj socialistične Jugoslavije». Sinoči so se končala v Kopru četrtfinalna tekmovanja. Zmagala je ekipa tehnične pomorske šole. V polfinalna tekmovanja se je uvrstilo 15 ekip.
NEVARNOST GOZDNIH POŽAROV
KOPER, 16. — Zaradi suhega in vetrovnega vremena je stalno prisotna nevarnost požarov in pristojni organi so pozvali prebivalstvo na skrajno previdnost. Hkrati so tudi naprosili prebivalstvo, da vsak primer požara takoj javi in pomaga pri gašenju. Včeraj so na Koper-skem zabeležili tri manjše požare, ki so jih gasilci s pomočjo prebivalstva takoj večje škode.
pogasili in ni bilo
OBČINSKI STATUTI IN ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST
PULJ, 16. — Izvršni odbor Italijanske unije za Istro in Reko je izčrpno razpravljal o statutih istrskih občin z mešanim prebivalstvom. Ugotovili so, da doslej sprejeti statuti dajejo pripadnikom italijanske narodnostne skupnosti vse možnosti za razvoj jezika in kulture ter da v celoti opredelujejo njihove pravice in dolžnostL Pričakujejo, da bodo tako ravnali tudi v občinah, kjer doslej še niso sprejeli statutov.
Izvršni svet Italijanske unije je tudi sprejel obširni program prireditev v počastitev tridesetletnice Unije, ki bo letos.
IZMENIČNA LETOVANJA OBALNIH IN POLJSKIH DELAVCEV
KOPER ,16. — Sindikalna delegacija poljske kemične industrije je obiskala obalni sindikalni svet in se pogovarjala o možnostih izmeničnega letovanja poljskih in obalnih delavcev. Sklenili so, da bo letos letovalo okrog 70 poljskih delavcev v Fiesi ter enako števio obalnih delavcev v Krakowu in v Varšavi. Podoben dogovor o izmeničnem letovanju pripravljajo tudi v Novi Gorici.
Pozneje se je zvedelo, da sta pri spopadu z gverilci izgubila življenje dva angleška vojaka blizu kraja Crossmaglen v okraju Armagli. Gre za področje, ki je blizu meje z južnoirsko republiko. Neki drug vojak je bil ranjen, četrti pa se je rešil brez poškodb.
Končno je treba omeniti še neki drug oborožen spopad ob meji z EIRE v tyronskem okraju, ki pa baje ni zahteval človeških žrtev.
Komu je treba pripisati to novo stopnjevanje gverile v Ulstru? Brez dvoma gre del odgovornosti «katoliški» ekstremistični organizaciji IRA, toda vedno bolj pomembna postaja v tej zvezi vloga protestantskih ekstremističnih organizacij.
Poveljstvo varnostnih sil v Ulstru je v bistvu potrdilo pisanje londonskega lista «Times» po katerem je ulstrska pomožna policija «Ulster defence regiment» leglo protestantskih skrajnežev, ki so povezani s protestantskimi ilegalnimi organizacijami ter se nameravajo upreti s silo vsakršni rešitvi ulstrskega vprašanja, ki ne bi bila pogodu protestantskim oblastnikom v deželi.
Vrhovno poveljstvo varnostnih sil se skuša znebiti teh protestantskih skrajnežev v skladu s politiko reševanja severnoirskega vprašanja kot ste si ga zamislila angleška in južnoirska vlada.
Iz Belfasta sporočajo, da je bil neki angleški vojak obsojen na tri leta zapora, ker je ustrelil nekega dečka. Sodnik je pri razsodbi dejal, da je kazen mila, ker razume duševno razrvanost vojaka, ki ga napadajo mladoletniki, ko bi se moral braniti pred napadi gveril
Hudi boji v Kambodži
PHNOM PENH, 16. — Do hudih spopadov je prišlo danes v raznih krajih Kambodže. Vladne sile se bojujejo z osvobodilnimi oddelki v bližini mesta Takejo. Do drugih spopadov je prišlo v raznih krajih Kambodže. Vladne oblasti trdijo, da so ubile večje število pripadnikov osvobodilne vojske ter se polastile orožja in municije. Na drugi strani pa so osvobodilne sile napadle vladne postojanke kakih 20 kilometrov od Phnom Penha. Boji se nadaljujejo tudi na področju Kampot. Zvedelo se je nadalje, da so osvobodilne sile zavzele otok Ko Dah na reki Mekong v bližini glavnega mesta. Zato pričakujejo, da bo prišlo v kratkem času do ponovnega napada na Phnom Penh.
V Vietnamu so osvobodilne sile napadle vojaški transport 52 tovornjakov, ki je bil namenjen v Pleiku. Saigonske vojaške sile so se umaknile ker je bil konvoj hudo poškodovan.
Jugoslovanski likovni umdniki na Dunaju Luksemburgu
m v
DUNAJ, 16. — Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Gustav Vlahov je sinoči odprl na Dunaju razstavo znanih zagrebških likovnih u-metnikov Nives Kavurič - Kurtovič in Miroslava àuteja. Umetnika razstavljata okrog 30 najnovejiših del.
V kulturnem centru v Luksemburgu pa so snoči odprli razstavo olj likovnika Marijana Kolesara. Razstavo je odprl častni jugoslovanski konzul v Luksemburgu dr. Paul Be-ghin.
Kolesar je s svojimi olji doživel velik uspeh v Antvverpenu, Bruslju in Zagrebu. Znani luksemburški likovni kritik Weicherding pa je o njegovih slikah zapisal, «da je Kolesar lirik, ki posrečeno podaja hladno in grobo realnost s haluci-
nantnimi in napadalnimi barvarm, ki kažejo, da še splača živeti.»
V Ljubljani svwana proslava 30-idnice pohoda 18. divizije v Gorski kolar
LJUBLJANA, 16. — V slovenskem glavnem mestu je bila danes osrednja proslava 30-letnice pohoda 18. divizije v Gorski kotar. Borcem in prisotnim na proslavi je o poti in vlogi 18. divizije govoril njen prvi poveljnik generalpolkovnik Rado Pehaček.
Poleg preživelih borcev 18. divizije so se proslave udeležili predstavniki Gorskega kotara, občin Kočevje, Grosuplje in Ljubljana ter predstavniki slovenskih družbeno -političnih organizacij. Udeleženci proslave so ob koncu poslali po-
STREAK V HONGKONGU
Hongkonški policiji že dva dni sivita lase mlada študenta, ki z golotekom povzročata zmedo v tem mestu. Medtem ko krajevni angleški tisk poroča o njunih podvigih s precejšnjo mero humorja, kitajski tisk o-bravnava pojav s pikolovsko natančnostjo.
Policija že dva dni zaman išče nagca, ki sta prekršila zakon, ki prepoveduje motenje javnega miru: v kategorijo motenj spadajo med drugimi igranje trobente na ulici, klanje konj in golotek.
KLUB NEUSPEHA
Olivier Moxon, ki mu je že drugič spodletelo na volitvah, se tolaži s tem, da bo tudi v prihodnje član londonskega «kluba blestečih poražencev», ki ga je sam ustanovil leta 1970. «Cilj naše skupnosti je — pravi — da opravimo z lastno poprečnostjo.»
VREME SKOZI OKNO
Britanski vremenoslovci so s peturno stavko protestirali proti vladi, ki zavlačuje s podpisom sporazuma o njihovih prejemkih. Vreme pa je šlo svojo pot. To je potrdil tudi radijski napovedovalec, ki se je poslušalcem opravičil: «Vremenska napoved: skozi okno vidim bledo sonce.»
ža Pasqualeja Mancusa. Poleg tega so priprli pet oseb, ki so osumljene, da so pomagale klanu Dat-tilojevih pri ugrabitvah. Med priprtimi je tudi neki zapriseženi stražnik.
Takoj po ugrabitvi zakoncev DTppolito so karabinjerji začeli preiskavo. Pretaknili so vso okolico Lamette Terme, dokler niso končno prišli na sled sumljivima osebama. Da bi ju orožniki ne vpletli v u-grabitev ste priprti osebi povedali vse kar sta znali in napotili preiskovalce v hišo Dattilojevih. Michele Dattilo je skupaj z bratoma ustanovil pred nekaj leti poljedelsko zadrugo. S tem poslom so skušali prikriti bolj dobičkonosno dejavnost: ugrabitve.
Ko so orožniki prišli v hišo Dattilojevih, je Michelejeva žena skušala pokriti s slamo vhod v klet, kjer so ugrabitelji uredili celico za ugrabljene. V kleti je bil Michele Dattilo, ki je s samokresom v roki pazil na zakonca. Bandit, ki je imel že večkrat opravka s pravico zaradi ropov in tatvin, je zagrozil, da bo ubil talca, če ga bodo skušali orožniki aretirati. Vdal se je po nekaj urah, ko sta prišla na mesto tudi njegov odvetnik in ca tanzarski generalni pravdnik.
Micheleja Dattiloja in njegove pajdaše so začasno zaprli v catanzar-sko jetnišnico, jutri pa jih bodo premestili v bolj varen zapor. Michele je namreč že dvakrat ušel iz catanzarske kaznilnice.
Preiskovalci so prepričani, da gre tolpi Dattilojevih naprtiti še vrsto drugih ugrabitev, verjetno vse ugrabitve zadnjih štirih let v Kalabriji.
Milanski preiskovalci, ki so pred dvema dnevoma slučajno našli in osvobodili Luigija Rossija di Montelera, medtem ko so bili na sledi ugrabiteljem industrijca Toriellija (za tega so svojci plačali rekordno visoko vsoto milijarde in dvestopetdesetih milijonov lir odkupnine), so danes ponoči v kmečki hiši pri Tre-vigliu, kjer je bil zaprt Rossi, odkrili še neko drugo celico. Vse kaže, da je imela tolpa v načrtu še eno ugrabitev in je pripravila «gostu» bivališče.
Po poluradnih vesteh kaže, da sta preiskovalni sodnik dr. Turone in namestnik državnega pravdnika dr. Caizzi izdala zaporni nalog proti Francesco Guzzardiju, ki je bil pred časom že osumljen, da je vpleten v ugrabitev Toriellija. Guzzardije-vo ime je vezni člen med ugrabitvijo Toriellija in Rossija.
V Grčiji aretiran sredinski veljak
ATENE, 16. — Grška policija je aretirala danes leaderja grške sredinske stranke Georgiosa Mavrosa. Domnevajo, da bodo oblasti prepeljale 63-letnega grškega političnega veljaka na otok Jaros.
Aretacijo tega grškega političnega predstavnika sredinskih sil je treba povezati z sklepom nove angleške vlade, da odpove obisk angleških vojnih ladij v Grčiji. Angleški zunanji minister Callaghan je namreč izjavil, da se mora Anglija ločiti od diktatur, «čeprav si ne moremo lastiti naziva velesile — je dejal — moramo vsaj pokazati, na kateri strani barikade se bijemo.»
Te izjave angleškega zunanjega ministra so seveda zelo opogumile grške meščanske opozicijske kroge, ki so začele nastopati vedno ostreje. V dobro obveščenih krogih menijo, da se položaj generala Zigikisa in njegovih sodelavcev vedno bolj maje. V teh razmerah se krepijo nekatere sile, ki bi hotele doseči vrnitev v Grčijo kraljevske vladavine.
Airtafije v Milanu
MILAN, 16. — Karabinjerji preiskovalnega oddelka so aretirali 68 oseb ter prijavili sodišču še neko drugo zaradi trgovanja z mamili oz. uživanja teh. Karabinjerji so vdrli sinoči ob 21. uri v krožek «Re Nudo», katerega lastnik je Andrea Val-carenghi. Lastnik lokala ni bil navzoč ter so ga zato prijavili sodišču samo, da je sodeloval pri teh dejavnostih.
beogradska banka
podružnica Ljubljana, Titova 40 delovni čas od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure
•	dinarsko in devizno varčevanje
•	kreditiranje ob ugodnih pogojih
•	vodenje žiro računov delovnih organizacij, tekočih in deviznih računov občanov
•	prodaja in odkup tujih valut
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Cremcaffè praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
Cremcaffè Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska con« PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10-Telefoni 793.735 - 750.57*
~	■'	T7T?5...........................-

zdravni telegram predsedniku republike Titu.
Španska vlada za nov konkordat?
MADRID, 16. — španski ministrski svet se je sestal včeraj v palači Prado pod predsedstvom generalisi-ma Franca. Po seji je bilo objavljeno sporočilo v katerem je rečeno, da sedanje norme odnosov med Cerkvijo in državo niso več ustrezne, temveč zahtevajo novo oblikovanje. Zato je vlada sklenila, da bo sprejela določene pobude za pojasnitev odnosov med državo in Cerkvijo. V sporočilu je še rečeno, da je vlada sprejela te obveznosti v zvezi z nedavnimi dogodki, čeprav ni v sporočilu samem povedano, da gre za znani primer škofa Anoverosa.
Vse to kaže. da je španska vlada pripravljena na pogajanja za spremembo konkordata z Vatikanom.
Na kraju naj še omenimo, da se j je škof Anoveros, ki so ga španske vladne oblasti hotele izgnati iz špa nije, vrnil v Bilbao.
■".«ài
SEDEŽNA GARNITURA «PLANICA»
BREST CERKNICA
INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA
CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VAK DAN NEPREKINJENO OD 9. DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE.
■	ZA DEVIZE 5Vo POPUSTA
■	POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 15.000 ND
■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM
TELEFON: 791 200 - TELEX: 31-167
PROSPEKTE