Poštnina plačunafv gotovini. izhaja vsak petek. Leto VI. Št. 50. LOVE Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1? Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 50 din za vseTeto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 10. decembra 1957. * IIA Upravništvo : Ljubljana, Tyrševa cesta 1? Poštnočekovni račun: Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Evropa in nemško vprašanje V Luzernu v založbi »Vita nova« je izšla evropskim državnikom posvečena: knjiga znanega nemškega vzgojeslovnega pisatelja Friedricha, Willielma Foersterja pod gorenjim naslovom.. •Ker se Slovenci, kakor je nekako očitajoče ugotovil vodilni dnevnik J HZ v Sloveniji, 'kar nekam preveč zanimamo za zunanjo politiko, bo gotovo ta knjiga vzbudilai pri nas veliko pozornost. V 'tej 'knjigi so navedeni natančni dokazi za krivdo nemškega naroda na svetovni vojni. Ta krivda je nastajala zgodovinsko od začetkov nemškega viteškega reda dalje. V Bismarckovi dobi je bilo tragično, da je zmagalo med Nemci mišljenje Bismarckovo in ne mišljenje Konstantina Frantza, ki je zgodov ins v o misijo nemškega naroda pojmoval ne ozko naioc no, ampak zgodovinsko 'kot nadaljevanje rimskega cesarstva nemškega naroda. Bismarckovi uspehi so imeli za nasledek, da je nemški narod zavzel ekskluzivno nacionalno mi.š-je-njc in zavrgel prejšnje prepričanje o nadna-rodnem. poslanstvu nemštva. Namesto stališča, kako urediti razmerje med Nemci in sosedi, talko < a \fU °. °je znosno, se je postavilo stališče, < ‘i so Nemci in samo Nemci namen vse zgodovine ,l ,'V (1'N‘v.a- 1,1 kar jim je na poti, je treba poga-zi L 1 aiko je nastalo tisto neznosno nemštvo, ki, je počasi organiziralo vse človečno misleče ljudi proti sebi. Tako je nastalo nemštvo kot večna nevarnost za mir. lako je prišlo do svetovne vojne. Potem pisatelj pripoveduje, kako so se tisti či ni tel j i, ki so vzdrževali to mir ogražajoče nemško razpoloženje, po svetovni vojni samo trenutno potuhnili in potem zaobrnili zopet svoje delovanje v smer, da Nemci niso ničesar krivi, da je versajski mir nasprotno zanje velikanska: krivica, da so postali žrtev krivice, in da: so pod teni gpslom začeli zopet organizirati mišljenje, ki je svetovnemu miru ravno talko nevarno ali pa še bolj. ka^ kor je bilo pred svetovno vojno. Pisatelj kot odkrit, pravi Nemec obžaluje, da se ni zgodilo drugače, da niso šli Nemci kot narod sam vase, odkrito in skesano priznali svoje krivde, da je prišlo do svetovne vojne, in sklenili sami v svojem srcu resnične in odkrite reparacije. V tem primeru bi bilo prišlo resnično do prave zveze narodov, do utrjenega svetovnega miru. V tej zvezi postavlja nasproti miselnosti nemškega nacionalizma pisatelj angleško federativno stališče. Kakor je nemško stališče odbijajoče za vse narode, tako ima angleško stališče naravnost nekako privlačno silo za druge narodnosti. ,i„, P!av* pisatelj, »daje pač zelo mogoče, (linav!,tasu doživimo priključek Skandinavije k britanskemu svetovnemu in zak položaj Danske nais.nrr^i vi • In iv ; v nasproti nemški nevarnosti in i/ K fea. nasta jajoče ocniMn mu imperiju; te- ajajooe ogražanje cele Sk mrli ni vije, katero ogražanje je vodilo že do izmenjavanja misli med Švedsko m Dansko, kaže ikar naravnost na take možnosti.« Pisatelj sploh visoko ceni federativno ureditev in pravi na strani 7(), »da je sprava med vedno bolj rastočim hrepenenjem po samoodločbi in 'ned centralo oz. centralami prav za prav pravo vprašanje našega časa.« Dobesedno nadaljuje: *Ali se more poljsko, jugoslovansko in češkoslovaško vprašanje rešiti drugače, kakor federalistično?« Pisatelj pove tudi svoje mnenje o restavraciji Habsburžanov, ki jo ima za popolnoma izključeno. K rasne besede je posvetil pisatelj Masaryku m ceski državi, lako pravi na strani 402: »Češko osvobodilno gibanje je bilo v posebnem smislu ganljivo zaradi osebnosti Masarylkove, ki je zasledoval svoj cilj s podporo svojega najzvestejšega učencai in prijatelja v največjih težavaJh, ki si jih je mogoče misliti, do izvršitve, in je potem utelesil globoko zakoreninjene človečno in svobodoljubno izročilo svoje dežele z nepopisnim do- stojanstvom; bil je obenem narodnjak v najglobljem smislu in univerza list; dal je svojemu narodu duhovno razlago njegove naloge med vzhodom in Zahodom in je obenem zbiral v Aziji legije, ki naj bi novo državo vezale s stranjo zaveznikov. Posvoji izvolitvi za predsednika je postavil tip političnega voditelja, ki je bik skoraj podoben tipu Lorenza Medici in obenem živ protest proti vsem voditeljstvom v Evropi. Ravno ker ni hotel biti diktator, je marsikaj pripustil, kar je izviralo iz sveta primitivnejših narodnih nagonov in izročil, ki naj bi bila premagana.« Knjiga spada med tisto politično knjištvo, ki zopet odločno postavlja zahtevo, da mora biti vsa politika strogo nravstvena, da mora za javno delovanje veljati prav tako nravstveni zakon v vsej celoti, kakor za zasebno življenje. Pisale! j se svojemu vzgojiteljskemu poklicu ni s to politično' knjigol izneveril, nasprotno, zavzel !je pedagoško stališče za ves narod in z vso neizprosnostjo postavil zahtevo, da je treba najprej pretekle politične grehe skesano priznati, sikušati popraviti in skleniti ne več jih delati, potem je šele mogoče tudi od sosedov zahtevati,, da to uvidijo in upoštevajo. Danes, ko je toliko prerokov, ki z vso drznostjo trdijo, da za politiko nravstvena načela ne veljajo, da so nasprotno — politični dejavnosti samo škodljiva ovira, je branje takih knjig, kakor je ta. Foerster jeva, naravnost potrebno in za poštene ljudi tudi poseben užitek. Koledar dveletke po uradnih obvestilih (Dalje) 7. 3. 1957: Med listi, ki trdijo, da se kažejo v preračunskem predlogu za leto 1957./58. sledi centralizma, se nahaja letos tudi »Jutro«. S. 5. 1957: Kmečka zveza zboruje in spremeni pravila v tem smislu, da bodo udi fantovskih, dekliških in ženskih odsekov smeli nositi kroj in znamenja. Ta del spremembe je sprejet z burnim odobravanjem. •2.3. 1937: Kalkor poroča »Slovenski dom«, se je vršila včeraj pred okrožnim sodiščem v Ljubljani prvič, odkar imamo zakon o zaščiti države, razprava proti obdolžencem zaradi prestopka po čl. 18 omenjenega zakona, ker so prigovarjali stavbince k nadaljevanju stavke pri zasebnih zgradbah v tovarni KID na Jesenicah in na Javorniku. Sodišče je vse obdolžence oprostilo, državni pravilnik pa je takoj prijavil priziv. 19. 3. 1957: »Slovenčev« uvodnikar spričo praznika sv. Jožefa ni zadovoljen z mišljenjem dr. Jožeta Pokorna o uredbi za minimalne mezde, objavljenim v »Delavski pravici«. 22. 3. 1937: Po sprejemu preračuna in finančnega zakoma v »narodni skupščini« se preseli debata v senat. Tam poroča senator Smodej o komunistični propagandi v ljudskih šolah in v knjižnici1. *°k '»erfranji minister dr. Korošec pa o političnem terorju od spodaj. Med drugim omeni, da se bo volilni zakon spremenil, kadar bo treba iii nun volitve, zato pa je aktualen tiskovni zakon. Senator Hribar prosi za zakon o pobijamju ko-rupcije in za zakon o decentralizaciji držaivne uprave. 24. 5. 1957: »Slovenec« poroča o Kramerju, Ba-njaninu, Zecu in l uclju kot tistih, ki hočejo, da bi bili Slovenci pleme ali pasma,, ne pa samostojen narod. Pripomniti bi bilo tudi, da bi bili Slovenci pleme ali pasma tudi po programu stranke, v kateri zgoraj navedeni niso včlenjeni. — »Jutro« prinaša v poročilu o govoru dr. Kramerja v senatu dne 22. 3. t. 1. tudi podatke o dvogovoru med njim in notranjim ministrom, oziroma senatorjem Smodejem. Pri trditvi dr. Kramerja, da. so dobili okrajni glavarji za občinske volitve navodila, naj preprečijo, da bi javni nameščenci nastopali proti J RZ, se oglasi notranji minister: »Kdo vam je to rekel?« ; Dr. Kramer: »To je avtentično«. — Dr. Korošec: »Jaz vam tega ne verjamem«. — Smodej: »Vam ničesar ne verjamemo«. -— Spominjajte se tiskovnega sklada tednika »Slovenije"! Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, " (Nadaljevanje prihodnjič) Opozorilo našim bralcem: Vabimo vse svoje naročnike, da se javnih predavanj Slovenskega društva v obilnem številu udeleže. Stran 2 Prekletstvo delavskega gibanja Nesrečna usoda spremlja skoraj vsa delavska gibanja na svetu, prav tako tudi naše, slovensko: razprtija med delavskimi organizacijami. V času, ko fašizem s pomnoženo delavnostjo stega. roke v demokratične in svobodoljubne države in nosi s seboj naj večjo nevarnost pred vsem za delovne stanove, ti delovni stanovi ne morejo priti do spoznanja in po tem do enotne obrambe proti nevarnosti. Španija nam je žalosten zgled, kako škodujejo razprtije med delavskimi organizacijami. Težkega položaja republikanske Španije so v prav posebni meri krivi, sindikati sami. ki še v najnujši skupni nevarnosti ne nastopijo enotno, ampak bijejo drug proti drugemu skrit in odkrit boj. Svetovni fašizem je osredil proti temu razbitemu delavstvu vse svoje sile, toda tudi to ne spametuje ljudi, da bi pozabili na prepire in nastopili enotno. Španski primer je podoba skoraj vseli delavskih gibanj po svetu, tudi slovenskega. V slovenskem delavskem gibanju prevladujeta že desetletja predvsem dve smeri: socialno-demo-kratična in krščansko-socialistična. Poleg teh dveh imamo sicer še nekaj ostankov in zarodkov raznih polfašističnih gibanj, ki so si znala dobiti vpliv kvečjemu pri nekaterih delavskih ustanovah, so pa prej ko slej le gnojni tvori na telesu slovenskega delavstva. Slovensko delavsko gibanje je bilo doslej umerjeno predvsem po zgledu političnih strank. Namesto enotnega prizadevanja po zboljšanju delavskega položaja in uveljavljenja celotnega delavstva v javnosti se je predvsem vodil boj za mandate v delavskih ustanovah in za delavske zaupnike v posameznih podjetjih in industrijah. Prekletstvo takega pojmovanja delavskega gibanja se je kmalu pokazalo: delavstvo je izgubljalo bitko zai bitko, kapitalistična reakcija je izrabila nezdravi položaj med delavstvom in s premišljenimi potezami jemala delavstvu postojanke ter ga prisilila v najobupnejšo defenzivo. Nedemokratično upravljanje delavskih zavarovalnih zavodov in okrnjene samouprave delavskih ustanov so samo nasledek razdora v delavskih vrstah. Splošni pritisk na delavstvo je še povečal tuji velekapital, kjer črpa velikanska bogastva. Delavstvo se je moralo proti vsej reakciji' boriti z golimi rolkami, ker je tudi oblast, ki bi morala povsod uveljaviti socialno zakonodajo, klonila pod pritiskom mednarodnega velekapitala in s svojo pasivnostjo prevzela nase velik del krivde današnjega težkega položaja delavskega stanu. Fašistična propaganda iz avtoritarnih držav je našla v naši državi mnogo poslušnih učencev, ki vedno manj skrivajo svojo barvo. Videti je, da bo čudovita delavnost kominterne otemnela pred delavnostjo svetovnega fašizma. Brazilija ni bila predaleč za rjavi nacizem, zato pa se nič ne smemo čuditi, če Ren ni mogel zaustaviti nacistične delavnosti, ki so ji nasedli kapitalistični in fašistični reakcionarcii v Franciji. Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"! Lepi prijateljski obiski gospodarstvenikov so bili prvi znak pretečega fašističnega prevrata v Braziliji. Kakor povsod, so se dobili tudi tam ljudje, ki so sc prodali tujemu velekapitalu in pod krepostno krinko narodnega rešitelj«tva prelomili prisego in nataknili ljudstvu okove, široko pa odprli vrata fašističnim gospodarskim in političnim agentom. Vedno večje zasužnjevali je našega gospodarstva tujemu, v zadnjem času zlasti fašističnemu kapitalu, vznemirja vse demokratične ljudi in predvsem delavstvo, /a gospodarsko bo prišla politična in narodna zasužnjen ost. Vdiranje predvsem nemškega kapitala na Balkan pomeni največjo nevarnost za našo demokracijo, ki sc je pričela počasi oživljati in uveljavljati. Delavstvo se dobro zaveda, da .je demokracija osnova svobodnega delavskega gibanja. Zavedno delavstvo vseh naziranj zato danes trdno stoji v demokratičnih vrstah. Mnogi pojavi v zadnjem času kažejo, da fašistična. nevarnost pri nas ni samo strašilo, ampak resnična dejavnost. Razne polfašistične delavske organizacije, uniformirane čete te in one vrste po naših krajih, sistematično razdiranje in tlačenje svobodnih delavskih gibanj — vse to in še mnogo drugega nam dokazuje, da je pri nas nevarnost fašizma resnična in ne kako strašilo komunistične j) ropagande. Spričo vseh teh nevarnosti pa stoji delavstvo razbito. Od najmanjšega podjetja, kjer dela komaj nekaj delavcev, pa do celotnega, delavskega gibanja, leži na delovnih ljudeh prekletstvo razdora, ki uničuje vsa njihova prizadevanja. Svetov nonazorna gledanja ločijo delovno ljudstvo v iaki meri. da večkrat svojih nazorov ne more podrediti skupni obrambi pred pretečo nevarnostjo in svojemu naziranju na ljubo žrtvuje svoje socialne in gospodarske koristi in večkrat celo obstoj. Eden najbolj strašilnih primerov je sindikalna politika zadnjih let pri K. 1. D. na Jesenicah. Medsebojni spori so razbili najmočnejšo organizacijo ter moralno in gospodarsko strli najboljše delavce. Od tega dne se pričenja žalostna pot izgubljanja postojanke za postojanko. Delavstvo, prej močno in trdno organizirano, je postalo 'brezbrižno in topo. Podjetje je poslalo na svoje stroške razne delavske »voditelje v Nemčijo, da si ogledajo tamkajšnji imenitni delavski položaj in vzorno industrijo. Ko so se vrnili, niso mogli prehvaliti' nemških razmer. Ikjer ni razrednega boja. ampak vlada soglasje med kapitalistom in delavcem, kjer podjetje skrbi za delavčevo zabavo po geslu: Krnit durch Freude (moč z veseljem) in tako naprej. Kmalu je podjetje začelo organizirati take delavske izlete v naravo, ki so se večkrat izrodili v pijančevanje. Ustvarja se dobro sožitje med tovarno in delavstvom — na račun delavstva samega. Zadnja kolektivna pogodba je kričeč dokaz. kaj je delavstvo z razbitjem svoje organizacije izgubilo. lo je samo eden številnih primerov. Nihče izmed delavstva šeni resno sprožil v prašanja enotnega in sporazumnega nastopa delavskih organizacij. Res je mnogo ovir. predvsem osebnih, da je tak sporazum težko doseči. Toda danes je prišel čiis, ko je treba to vprašanje resno in odkrito rešiti. Pogled na žalostno zgodovino slovenskega delavskega gibanja in na nevarnosti, ki delavstvu prete v bodoče, mora zbudili v vseh poštenih in zavednih delavskih ljudeh spoznanje in potrebo, da se lotijo dela za ozdravljenje te rane. Vemo, da bo meščansko časopisje, posredno ali neposredno pod vplivom naukov avtoritarnih dr- SLOVENI1A Nalboijši šivalni stroji in kolesa >ADLER< po izredno nizkih cenah pri tvrdki Jotip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Večletno jamstvo! Pouk v umetnem vezenju brezplačen! žav. hotelo zaznamovati vsako resno prizadevanje po enotnem delavskem nastopu za nasledek komunistične propagande. Takih strašil se pošteni m zavedni delavci ne smejo ustrašiti. Nekomunističen ne kak drug vpliv ni potreben, da pridemo delavci do tega spoznanja, ampak samo razumen pogled na stvarnost. Pretekli časi našega delavstva so krivi, da ni mogoče ustvarili enotne delavske organizacije, kakor je n. pr. Prade Union v Britaniji, mogoče pa je nazorno različna delavska gibanja usmeriti v enoten boj za socialne pravice, odstraniti iz delavskih organizacij vsakršno zahrbtnost in stre-muštvo in, če treba, onemogočiti v delavskih gibanjih vse ljudi, ki kujejo iz delavskega trpljenja le kapital zase in svoje položaje. Široka množica delovnega ljudstva živo občuti to potrebo po poštenem skupnem nastopu, /daj je vrsta na ljudeh, ki delavstvo vodijo, da svoje besede spremene v delu in se tako oddolže zaupanju, ki ga jim delavstvo daje. Politični iu idejni nazori se morajo odmakniti skupnemu delu za reševanje tega. kar je delovno ljudstvo izgubilo, in priboritev vsega, kar delavstvu še manjka za njegovo blaginjo in pravo mesto v družbi. Tone Fajfar. Jugoslovensko umovanje Jugoslovenski list »javnost : je očital predsedniku »Matice llrvatske« Filipu Lukasu, da svoje dni ni bil separatist, ampak jugoslovansko usmerjen. »Slovenski narod« poroča o tem in prinaša tudi Lukasov odgovor, ki je izšel v »Hrvatski revij i« in ki se glasi: »Osvobodilna ideja se je že v prvih trenutkih jela spreminjati v zatiralsko. Tako ni delal Piemont v Italiji, ki ga mnogi Dalmatinci navajajo in primerjajo vlogi, predvojne Srbije pri mas, a ne vidijo, da ta primerjava v nobenem oziru ne odgovarja dejstvom. Piemont se ni prizadeval za tem, da popiemontezi Italijo, marveč je 011 utonil v Italiji. Piemont ni vsiljeval Italiji svoje vlade, svojih ministrov, svojih generalov, svoje diplomacije, svojih poslanikov, svojih višjih uradnikov in ni zahteval, da bi bil Turin prestolnica Italije. Naj])rej se je preselil v Firenco in nato v Rim. Piemont ni gospodarsko izkoriščal Italije in ni zahteval privilegijev za sebe, a to je tudi razumljivo ker se je Piemont res boril za svobodo. Piemont je kot država izginil, da se je mogla izgraditi Italija in italijanski narod, ki je sicer že v X. veku pokazal znake narodne zavesti. Pri nas se je vse delalo obratno. in niti jugoslovensike ideje niso vzeli v duhu Stros-maverja, marveč ji pustili samo prazno ime. Tako krivo pojmovanje srbskih strank in jiolitikov dokazuje, da oni naših želj niso razumeli, a to krivo pojmovanje dokazuje tudi to dejstvo, da so kakor Madžari jemali za svoje svetovalce in sodelavce tiste ljudi, ki niso uživali narodnega zaupanju in izmed katerih so bili mnogi v času Avstrije na strani zatiralcev hrvaškega naroda. 'Lem starim odpadnikom so se pridružili novi, a ti so bili edini mentorji za Srbe v gledanju na hrvaško vprašanje. Srbi bi morali uvaževati pravične hrvaške zahteve, ne iz milosti, marveč kot zahtevek hrvaške pravice. Oni bi jim morali pustiti pravico, da sumi vladajo nad seboj. J ako bi bili rešili načelo, o katerem so govorili, da so se zanj borili in da, so v imenu tega načela prišli semkaj. Njihovi proti-hrvaški mentorji niso sicer povzročili mnogo škode svojemu narodu, marveč so škodovali Srbiji sami. ker se je po njihovi krivdi razblinila, tista avreola, v kateri smo mi gledali predvojno Srbijo...« Ta odgovor je prav tako možat in jasen, kakor tudi resničen. Ni je točke v njem. ki bi jo mogel kdo ovreči, pa če še tako 'po jugoslovensko zavija. Še več, odgovor ne trdi drugega, kakor to, kar bi se dalo navsezadnje celo iz navedb jugosloven-skih listov, tudi iz »Slovenskega naroda« samega. |)otrditi, četudi seveda pri njih (e navedbe in dejstva niso še nikoli bila zbrana in povedana na enem mestu, kakor se spodobi. Če bi kdo sploh hotel kaj na le razločne besede odgovarjati, bi moral odgovarjati, prvič po vrsti in stvarno, in ali pritrjevati ali dejstva zasuka vati po svoje ali pa sploh tajiti. Moral bi torej reči na primer, da je Piemont po zmagi italijanske misli hotel piemontizirati vso Italijo in jo podrediti svojim pokrajinskim koristim. Morail bi dokazovati, da je Piemont vsiljeval Italiji svoje vlade, svoje ministre, svoje generale, svoje diplomate, svoje poslanike, svoje višje uradnike. Zlasti bi moral dokazovati. da je Piemont zahteval, naj postane Turin italijanska prestolnica, da je zahteval zase privilegije in da je Italijo gospodarsko izkoriščal. In seveda tudi, da italijanski narod ni že v X. stoletju 'kazal narodne zavesti, ampak menda šele zadnje čase, kar so jugosloveni iznašli »stapljanje« v višje »edinice«. I11 nadalje bi moral pobijati Lukasovc trditve, tudi, kolikor se tičejo naših nrzmer. Na primer, da so Srbi jemali za svoje svetovalce izmed Hrvatov zmeraj može, ki so jim le-ti zaupali, kakor na primer Radiča ali Mačka, ne pa kakega Kovačeviča ali Banjanina ali Andjelinoviča. Ali da sa zmeraj upoštevali pravične hrvaške zahteve. Pa tako naprej! Kaj pa pravi »Narod na vse Lukasbve očitke in ugotovitve. Človek ne bi verjel, če ne bi sam bral. takole pravi: »Pravijo, da je gospod Lukas zgodovinar. Ne moremo tega verjeti, ker kot zgodovinar ne bi smel na glavo postavljati zgodovinskih resnic, kakor to dela v svojem zagovoru. Vsakdo, ki je količka j preučeval zgodovino zadnjih sto let. je moral ugotoviti frapant- 110 sličnost, skoraj bi lahko rekli — istovnost Piemonta v italijanskem in Srbije v jugoslovanskem zedi-ujevalnem procesu, medtem ko Lukas trdi ravno nasprotno in zanika celo <0, da bi Srbija imela namen osvoboditve svojih bratov v Avatro-Madžairski, d asi mora kot zgodovinar vedeti, du je srbska Narodna skupščina slovesno razglasila 'leta 19J5., da je vojni cilj Srbije osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev izpod avstro-anadžanskega jarma. Ako je. v ostalem gospod Lukas'tudi tako 11c.sk r upu loze 11 v predstavljanju dejstev, potem njegov zagovor v celoti prav nevarno šepa!« Niti na eno trditev torej »Slovenski narod : dejansko ne odgovarja, l ač pa je privlekel nasilno v razgovor trditev, da so hoteli Srbi osvoboditi svoje brate v Avstro-Ogr.ski. česar Lukas nikoli tajil ni. ter da je narodna skupščina nekoč -sredi vojne razglasila za cilj Srbije osvoboditev Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je navsezadnje/ zahteval tudi W i Is 011, ne da bi iz itega. sledila, za Slovence in Hrvate zahteva »nacionalnega edinstva« z Ameriko. »Slovenski narod bi |>ač hotel spraviti razgovor na popolnoma, drug tir. |>a se potem z ogorčenim obrazom prekljul okrog stvari, katerih nasprotnik niti omenil ni. In seveda upa, da se bo iz centrale (Dopis.) Železničarji imajo svoje samoupravno bolniško zavarovanje, ki se imenuje bolniški ali humanitarni lontl za prometno osobje. Ustanovljen je bil z ministrsko nareclbo U.S. 1627/22 in začasnim pravilnikom že v letu 1922. Njegovo poslovanje se ni naslanjalo bogve-kaj strogo na navedbo in pravilnik. Členi so nesoglasja med naredbo in njenim izvajanjem kaj laliko opazili. St ‘veda so se razveselili, ko so leta 1931 zvedeli, ('a je naredba bila uzakonjena v aprilu tega leta. Od uzakonjene naredbe so si mnogo obetali. Toda dan pred večerom hvaliti ne kaže. Uzakonjena lia-redba namreč ni prav nič vplivala ne na pravilnost prispevkov ne na pravilnost volilne pravice členov — upokojencev. • Nasprotno. Preko uzakonjene naredbe in mimo s ><> naredbo postavljenih samoupravnih organov se je sele poskušala centralna fondna uprava kot samostojen organizator uveljaviti. Ker ni dolga leta pobirala pravilnih prispevkov, .H* hotela nastalo škodo izravnati s tem, da bi pobirala dvojen prispevek od upokojencev. V ta namen so prejeli členi - upokojenci (prostovoljni ali fakultativni členi fonda) junija 1933 sledeči ukrep centralne uprave: Po odloku centralne uprave humanitarnih fondov v'- 1462/33, z dne 7. junija 1933 morajo fakultativni členi plačevati od I. aprila 1933 dalje 3 odstotni prispevek za bolniški fond namesto dosedanjega i~>%. :u sicer zato, ker drž. prometna ustanova ni dolžna plačevati za fakultativne člene s svoje strani enakega prispevka.. . Zaostala razlika na prispevkih od 1. aprila 1935 dalje se bo vsem, ki bodo še ostali fakultativni členi, odtegnila najpozneje 1. septembra I933. Tistim, ki bodo izjavili, da ne pristanejo na povišani prispevek, odvzemite členske liste in jih črtajte iz staleža z 31. avgustom 1933. Zbegani nad takšno samovoljnostjo so upokojenci kaj kmalu ugotovili, da je ta ukrep nasproten §§ 21., 4’. in 44. uzakonjene naredbe. Eni iso ,se pritožili takoj, drugi takoj iz fonda izstopili, mirnejši' pa počakali, kaj poreče k temu organ fonda, glavna skupščina, k. se pa sestane šele leta 1934. Med tem je glede pobiranja poviška ves aparat še dokaj pohvalno posloval Se finančna direkcija, ki jo povišek resnično po nalogu oblastne fondne uprave izvedla, ni nalog glede na njegovo pravičnost pretehtala. Prispevki so >i i. npo 'ojencem kratko in malo podvojeni in za nazaj 0(110 pobrani, čeprav § 44. uzakonjene naredbe 111 < ovoljuje taksnega poviška in posebej ne pobiranja. za nazaj. C leni - upokojenci, ki so zavoljo zaščite svojih pra-\ ic v glavni skupščini upali najti zmagovitega zaščitnika. so bili kaj nevšečno varani. Glavna skupščina se je aprila 1934 sestala, pa v nemalo začudenje prizadetih — pozabi vši ali nepozabivši določila uzakonjene naredbe — sprejela sporni ukrep centralne u prave. so bili upokojenci uverjeni, da je vseeno, če je fondna ustanovna naredba uzakon jena ali ne, krivice se dogajajo slej ko prej. Fondna centralna uprava je pač pri nas nedotakljiva in le zato nezmotljiva; naj gre za uzakonjeno ali neiizakonjeno naredbo, ona ostaja sama sodnik v lastni, zadevi. Ni se ji treba bati, da bi mogla biti postavljena pred rednega sodnika. Za bolniški fond železničarjev je n. pr. v sosedni Avstriji že v § 1. statutov določeno, da spadajo spori med členstvom in upravo pred redno sodišče na Dunaju. Naravno si takšnega orožja želijo tudi upokojenci, ker je samo z njim mogoče ozdraviti na smrt bolno centralo. Ker te možnosti še ni, so prizadeti upokojenci še za nadaljnji dve skušnji obogateli. Eden izmed njih se je namreč nad kršilcem uredbe, centralno fondno upravo, pritožil na fondno vrhovno nadzorstvo, t. j. na prometno ministrstvo. Prejel je pa odlok, ne od ministra, temveč od tiste centralne uprave, zoper katero sc je pritoževal. Glasi se pa tako: Na vašo pritožbo od 14. II. t. 1. (1935), naslovljeno na prometno ministrstvo, zoper odlok osrednjega upravnega odbora št. 146(2/33 od 7. VI. 1933. s katerim je odrejeno povišanje eleuskega prispevka /n fakultativne člene od 1.5 na ’■>%,' vas obveščamo, da jo je gospod prometni minister s sklepom pod C. U. št. 2274/35 od 21). Vlil. t. I. odbil kot neumestno in v zakonu neosnovano. Vaše izvajanje v pritožbi ni pravilno, ker prispevek členov, ki imajo v bolezni pravico na kranarino, znaša dejansko (i%, ker 3% plačujejo členi, a ravno toliko daje tudi državna prometna ustanova, kot delodajalec. Pri upokojencih ni delodajalca, ker je z dnem njihove upokojitve, državna prometna ustanova prenehala biti delodajalec. Upokojenci morajo torej plačati tudi tisti drugi del prispevka, kar ga je prej plačeval delodajalec, t. j. namesto 1.5% morajo plačevati 3%, a ko plačujejo tudi 3%, očitno to ni v nasprotju z določbami s 44 naredbe in S 73 začasnega pravilnika, ker je z ozirom na spredaj razloženo njihov prispevek manjši za polovico od prispevka tistih, ki imajo v bolezni pravica na oskrbnino, (.lavni upravnik, podpis nečitljiv. Ta odlok nima sploh nobene zveze z osnovno fondno naredbo. je upokojenec ta odlok zase prepisal, izvirnik pa poslal državnemu svetu, med drugim s tole motivacijo: Lahko je sprevideti, da je argumentacija centralne uprave o razmerju upokojenca do delodajalca brez-primerno ponesrečena, v vseh ostalih argumentacijah istotako prav nič v naredbi in pravilniku utemeljena. Po preteku nadaljnjih dveh let, ko se je ta krivična praksa že ustalila, je mogel naš upokojenec po predhodnem plačilu takse 400 dinarjev iz razsodbe državnega sveta izvedeti, da v sijpislu §§ 33 in 38 fond nega pravilnika postane izvršljivo, kar glavna skupščina fonda sklene in kar minister odobri. Uzakonjena fondna ustanovna naredba seve neopažena sameva na papirju, centralna uprava brez nje izborno izhaja, upokojenci pa plačujejo povišek se danes. Ker torej po upravno-sodnem potu zadeva upokojencev — členov fonda — ni mogla uspeti, se jih je usmilil sprevideli narodni poslanec, da jim s parlamentarnimi sredstvi izvojuje pravico, ter tako pripomore. da tudi listi, ki še niso upokojeni, približno izvejo, kaj jih še čaka. —t— namreč, to je nauk, da moramo biti Slovenci vdani hlapci, da moramo ne samo dovoljevati, ampak biti veseli, če kdo »skrbi« za nas, to se pravi, da nam jemlje štruce, vrača pa drobtine. In to je tista miselnost, ki se zgraža že zgol j ob misli, naj bi bili Slovenci svobodni na svojih svobodnih tleli, naj bi sami upravljali svoje zadeve, predvsem seveda tudi svoj denar. Res pa. je tudi, če bi Slovenci 'imeli tako svobodo, da bi sami upravljali svoj denar, da bi denarja ne bilo za plačilo tistih hlapcev, ki so se udinjali tujcu, da strahujejo narod, ki so mu ga izdali. Teh hlapcev je strah svobode, kajti v svobodi bi postali njihovi hlapčevski posli odveč. Kaj bi gospodar s hlapcem, od katerega nič nima! la suženjski duh avstrijakantstva pa nosi danes ju gos lo vensko zastavo, ki se ji po turško tudi barjak pravi, luko tesna je povezanost med enim in drugim, da se lahko reče. da bi j ugoslovenar-stva ne bilo, če bi ne tilo avstri jakantstva pred njim. ki mu je šele vbrizgalo svojo suženjsko kri. ■Če se bo torej »Slovenskemu narodu« spet kdaj zdelo, da stika za sužnji, naj jih kar mod jugo-slovem išče. Videl bo. da jih je tam toliko, da imajo že kar večino. Na drugem mestu pišemo o neumnem napadu »Slovenskega naroda« na predsednika »Hrvatske matice« Lukasa, ki ga je priobčil dan prej na istem mestu, in ko najprej navaja njegove besede, potem pel namesto da bi Lukasove trditve ovrgel, govori o stvareh, ki s temi trditvami niso v nobeni Stvarni zvezi. Očitno je pa hotel »Narod« pokazati, da je celo na tem polju mogoč še napredek. No, ta edini dokaz se mu je pa res posrečil. In zdaj bi sc nam skoraj zdelo, da je pri njem še zmeraj napredek te zvrsti mogoč. Opazovalec i' Poglavje o hlapcih Uvodnik »Pogled na dno«, ki je bil priobčen v našem tedniku 3. decembra (. I.. je zadel v sredo jugoslovenskega drobovja list. ki še vedno izhaja ' Ljubljani in po nemarnem že nekaj desetletij nosi ime »Slovenski narod«. Tako ga je zadel, da e ponatisnil 7. I. ni. polovico našega uvodnika, akor pravi zato, da bi z njim »seznanil široko našo (I. j. svojo) jugoslovensko javnost.« Ne škodovalo bi pa. če bi omenjeni list ponatisnil naš sestavek v celoti, ker bi koristil tudi njegovim bnilcenii. Naš uvodnik je ugotovil zgodovinsko ejstvo, da, smo živeli Slovenci, preden so nastale PpiMb nove države, vsi v eni dr-'!* r slovensko gospodarstvo mirno po 11 II ni 'l liaPrej’ u jf bila z mirovnimi pogodbami ih le razsekana slovenska narodna skupnost. ampak daije bila razbita tudi podlaga slovenskega gospodarstva ter da so zaradi te prekucije tudi med Slovenci splavale na vrh vse smeti in vsa gnila mrhovina, ko so bile omajane tvarnc in duhovne podlage. Naš uvodnik je ugotovil tudi. da je bilo v fi zmedi med nas zaneseno od zgoraj doli tudi jugoslovenstvo, ki je brez sramu odreklo Slovencem naravnost narodno bit. Zaradi vsega tega, se je pokazalo pri nas toliko omahljivcev. tako ognil očitkom, ki so težki prav zaradi svoje osnovanosti in resničnosti. Abotnosti »Narodovega« odgovora ne bomo razniolrivali v podrobnostih. Kdor primerja navedke in prav toplo priporočamo vsakemu, da jih natančno primerja, iz »Slovenskega naroda odi b. i. ui. so vzeli — ta ve, pri čem je. In morebiti utegne še kdo začeti razmišljati, kje je večje pomanjkanje sposobnosti za stvarno preudarjanje in obravnavanje: ali pri piscih takih umskih izdelkov ali pri listih, ki te izdelke jemljejo resno in jih berejo. J ugosloven v tako imenovanem »Slovenskem Narodu« pa psuje in podtika uvodniku »Pogled na dno« avstrijakantstvo! Tako hudo so pokvarjenca zmešale zgodovinske ugotovitve! Logično sledi iz njegovega blebetanja, da je pravilno tisto, kar so mirovne pogodbe napravile s slovenskim narodom, da je prav, da smo Slovenci razbiti na štiri kose. da je prav, da mali slovenski narod ne more več dihati itd. — če je slovenska narodna in naravna gospodarska skupnost vsega zaničevanja vredno avstrijakantstvo, in ugotovitev krivic, prizadetih slovenskemu narodu od zunaj in od znotraj »jok za pokojno Avstrijo«. Tako daleč je prišla j ugosl ovenarska pamet! J ugosloven i so danes prišli tako daleč, da boju za svobodo in samobitnost slovenstva ne morejo drugega očitati, kakor da mu na smešen način podtikajo avstrijakantstvo, pa tudi komunizem! Jugoslovensko pamet je zmešalo dejstvo, ki ga je tudi ugotovil uvodnik »Pogled na dno«, da slovenskih ljudi ne plaši več ne laž, ne nravstveni prepad, in da je slovensko občestvo začelo živeti samostojno življenje. Nemškemu pritisku, ki je tlačil Slovence, so se upirali tisti Slovenci, ki se današnji dan postavljajo v bran jugoslovenarstvu in to tudi takrat. ko je tako imenovani »Slovenski narod« branil slovensko- nemško zvezo na prejšnjem Kranjskem in ko je s tem nemški pritisk sam pomagal ustvarjati in slovenski narod zasužnjevati. Suženj .je tisti, ki izdaja, svoj narod in ki mu je v krvi hlapčevstvo in ki ne čuti niti potrebe po svobodi. Kje so še dandanes taki ljudje, pa ve že sleherni Slovenec. Bistvo hlapčevske miselnosti namreč je. da sploh ne more razumeti, da. so ljudje, ki hočejo biti svobodni. In če sliši taka sužen jska duša, da kdo noče biti nekomu hlapec, takoj ga sumniči, da hoče biti hlapec drugemu, lak je zakon, ki vlada vS u že n j sik e nat u r e. Sicer pa še daleč ne mislimo trditi, da bi ne bilo avstrijakantstva med nami. Avstrijakantstvo Naročnikom! Današnji izdaji »Slovenije« smo priložili za vse naslovnike izven Ljubljane poštne položnice. Prosimo vse tiste, ki so zaostali z naročnino, da jo blagovolijo nakazati na naš čekovni račun. Druge naročnike našega tednika prosimo, da s prejeto položnico nakažejo naročnino, ko jim sedanja poteče, da ne bo v dostavljanju lista presledka. Vse prejemnike lista pa prosimo, naj pridobivajo novih naročnikov ter jim v ta namen odstopijo prejeto položnico, ako je sedaj sami ne rabi jo. L prava tednika »Slovenija«. Kdo govori v tujini — o nas V listih beremo, da je povabilo ženevsko vseučilišče dr. Milorada Nedel jkoviča, generalnega ravnatelja Poštne hranilnice, da predava o jugoslovanskih poljedelskih vprašanjih. Dr. Nedel jkovieevo ime se res zmeraj sliši v zvezi s kmečkimi vprašanji. Zato je očitno precej poskrbljeno. Kakšne kakovosti so pa njegovi nauki, na to smo že nekajkrat opozorili s precej drastičnimi primeri. Toda v Ženevi seveda srbščine ne razumejo. Zato so se mora U zateči k raznim uradnim in pol- il radirim pri poročilom. Uspeh je pač tak. Nas bi navsezadnje malo brigalo, kaj pripoveduje in dopoveduje belgrajski dr. Nedeljkovič bolj ali manj vernim poslušalcem v Ženevi, če ne bi bil tja poklican kot človek, ki bojda pozna jugoslovanske poljedelske razmere, in če ne bi svet pri vseli takih stvareh hočeš nočeš zmeraj mislil, cla gre pac tudi za slovenske. V resnici bo mogel dr. Nedel j kovic govoriti samo o srbskih poljedelskih zadevah, kajti gotovo je, da niti hrvaških ne pozna, kaj selc slovenske. Ravnatelje vanje v I ošini hranilnici, kjer se dovoljujejo posojila predvsem za Belgrad in okolico, je tudi prav zadnja naprava, iz katere bi bilo tako spoznavanje mogoče. Sicer moramo omeniti, da ne verjamemo^ prav niti v Nedelj kovicevo poznanje srbskih poljedelskih razmer. Človek, ki brez umskega spotikanja meša državnopravne pojme, kakor federacija in centralizem, z g osp od a r s k i m i, kakor zadružništvo, pač ne more narediti vtiska, da ima v čemerkoli trdne in jasne predstave in misli, Poda to naj nazadnje opravijo Srbi s tistimi, ki so tega človeka Oznamenovali kot sposobnega, tla poučuje svet v njihovih zadevah. Proti čemur na moramo odločno ugovarjali, je to, da bi govoril o jugoslovanskih, torej tildi o slovenskih poljedelskih stvareh nekdo, ki jih niti od daleč ne more poznati. In mislimo, da so Hrvatje v tem pogledu istega mnenja. Je pa to tudi primer, ki nam živo kaže potrebo, da Slovenci že kedaj organiziramo delo za strokovno obveščanje tujine o naših stvareh. Mar nam res ni dovolj skušenj, ki jih imamo in ki so nam prizadejale že toliko škode. V Masarykovih spominih lahko beremo, kako slabo so ga jugoslo-veni obvestili o naših osnovnih prizadevali in zahtevah. Res, to bi bilo delo, na j večjega truda in najboljših moči vredno. In — mudi se! Resolucija Društva medicincev Prejeli smo: Slovenski medicinci, zbrani na svojem velikem sestanku, smo po korenitem pretresu nove medicinske uredbe prišli do sklepa, da ta: uredba ne odgovarja upravičenim in že neštetokrat postavljenim zahtevam študentov, posebno pa ne zahtevam slovenskih študentov. Z ozirom na. to konstatacijo smo sprejeli sledečo resolucijo. Pri sestavi nove medicinske uredbe, kljub obljubam, niso bile upoštevane zahteve medicincev, podane v prošnjah, resolucijah, konferencah in sestankih, ampak je bila izdana uredba, ki je šla mimo teh naših žalitev. Ta naša resolucija je poslednji poizkus rešiti vprašanje uredbe o medicinskih fakultetah na miren način. Zahtevamo: 1. da se medicinski fakulteti v Ljubljani prizna 10 semestrov in da se postavi v Ljubljani nova bolnica s klinikami; 2. da se uredbai z dne 12. VI. 1937 takoj odpravi in uveljavi za vse študente medicine uredba, ki je veljala pred 26. XII. 1956; 3. da se sestavi nova uredba z enakopravnim sodelovanjem gg. profesorjev medicinskih lakut-tet in študentov. Odgovor na te naše zahteve pričakujemo v najkrajšem času, ker v nasprotnem primeru, kakor tudi pri negativnem odgovoru, ne bomo več ostali pri samih resolucijah in prošnjah, ampak bomo za dosego naših upravičenih zahtev posegli tudi po drugih sredstvih. To resolucijo pošiljamo: dekanatu, rektoratu, ministrstvu za socialno politiko in narodno zdrav- Janez Kocmur: K Tumovim spominom (Nadaljevanje) Ali bi se ne spodobilo, da dobi Z vršen na mestu, kjer je b il ubit, nemara še bolje na šoli, katere učenec je bil, skromno spominsko ploščo. Če ima spomenik neznani francoski vojak, ki mogoče niti ni bil F rancoz, ga zasluži toliko bolj žrtev, ki je znana in slovenska. Čas je že, da začnemo spoznavati in ceniti tudi 'same sebe. Plošča ali karkoli že naj bi ne bila v poveličevanje vojne, temveč v spomin na našo naj večjo narodno nesrečo, pa tudi na trdnost zavezniške besede Savojske zvezde, ki je dobila tretjino Slovencev kot napitnino za svoj sacro eigoismo. Tako vidno znamenje^ bi 'bilo po-irebno tudi v bodrilo n&si mladini, šc bolj' pa. v opomin vsem samurajem in moralnim smetarjem med nami, ki nas enačijo z Abesinci, pa si prizadevajo, da čimprej izginemo v duhovnem in še drugačnem objemu peterokrakega polipa;. Italijani so svoj napad na Ljubljano opravičili kot povračilo za enake avstro-ogrske napade na neutrjene kraje v njihovem zaledju. Avstro-ogrska letaki so v resnici dam za dnem bombardirala mnoga nezavarovana mesta v gornji in srednji Italiji. Napad na Benetke je nazadnje zdruzil ves omikani svet v ogorčen protest zoper tako barbarstvo. Pridržano je bilo nemški nadutosti, da. je prva uvedla dotlej neobičajne načine bojevanja z rednimi napadi na mirno prebivalstvo v zaledju, z uporabo barbarskih ognjemetov in strupenih plinov. Enako divjaško je bilo nemško bojevanje na morju. Vsaka vojna je nasilje, vendar so neka pravila, ki se jih drže še divjaki. Pruski škorenj in njegov avstro-ogrski podplat pa sta pogazila ta pravila v blato. Učinkov iti barbarski zgledi v svetovni vojni so je, ministrstvu prosvele, ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, banu, županu, vsem profesorjem in docentom medicinske fakultete v Ljubljani, tov. društvom v zagrebu in Belgradu, Savezu Medici-Uara v Belgradu, Zdravniški zbornici, Slovenskemu zdravniškemu društvu v Ljubljani in Mariboru, Kirurgičnemu društvu in tisku. Dr. Puc in pelin Dr. Din ko Puc piše v svoji »Slovenski besedi o I. decembru. Tele besede so pa res zapisa in omembe vredne : »Ta dan pozabljamo svoje težave. Tildi letos smo to storili. Kelih pelina, ki pijemo iz njega, pojde iniuno nas ...« Ne bomo se ustavljali ob omledni solzavosti teh besed, četudi je gotovo, da nič ne pristajajo k obrazu realistične preteklosti dr. Puca. Če pa govori Puc o težavah, na naše slovenske gotovo ne misli, sicer bi jih bil omen jal takrat in jih pomagal odstranjevati, ko je imel priložnost. Takrat jih je pa raje še stopnjeval, saj je skušal pomagati ve-likosrbstvu Jevtiča na noge. Gre mu torej očitno bolj za osebne težave, ki jih ima s tem, da ljudje ne drve pod njegovo edinstveno dravobansko zastavo, kakor bi rad. Mislimo pa, da so te težave take vrste, da jih je moral po svoji jugoslovenski preteklosti kar pričakovati, in da mu zato skrb glede njih ne zatemnjuje vedrosti obraza. A zlasti mislimo, da je tista beseda o kelihu pelina, ki ga pije, bolj alegoričen govorniški pripomoček, kakor resnična zadeva. V resnici gre kvečjemu za kozarček peli no vca. Ta je sicer tudi nekoliko grenak. Vendar ga nekateri radi prenašajo, z njegovo grenkobo vred. Avtarkija in njeni nasledki V »Prager Tagblattu« piše Herrniann Schefter o prizadevanjih za avtarkijo in njihovem revolucionarnem pomenu za svetovno in narodno gospodarstvo. Glede na medsebojno gospodarsko povezanost narodov, od katerih ne more nobeden pridobivati vseh dobrin na svojih tleli, morajo avtarkična prizadevanja povzročati stiske. Pri tem pa trpijo vsi: narodi in države, ki proizvajajo surovine, in tisti, ki jih predelujejo. Schefter opozarja tudi na pomen tako imenovanega nadomestil nega gospodarstva, ko skušajo vse države z novimi, zlasti kemičnimi izumi nadomestiti surovine, ki jih ne morejo pridobivati doma, in končuje: »Zato je nadomestilnb gospodarstvo mnogo resnejša zadeva, kakor večina med nami še danes misli: povzročuje preobrat uvoza in izvoza in sili nekdanjega dobavitelja prav tako v avtairkijo. Iz milijonov plantažnih delavcev morajo postati polagoma industrijski delavci. Gospodarstvo vsa-Jve dežele se tako globoko revolucionira, toda nasledki utegnejo biti kaj različni: V še redko naseljenih prek morskih državah, gledana na daljše razdalje, bo avtarkija vsekako bolj znosna, kakor v gosto obljudenih srednjih in majhnih evropskih državah. Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani. dali prve zarodke za poznejši nauk kljukastega »socializma« o »totalni vojni« in »vojni brez vojne napovedi«. Hitler sam je razglasil, da je treba »planiti iz teme kakor mačkai« — »vvie eine Katze iius der Nacht emporschnellcn«. Mačka je kajpada previdna, pa ne skače rada v negotovost; zato mora biti prej vse pripravljeno, da pade na zanesljiva tla. Z drugimi besedami: najprej morata opraviti svoj posel spletkar in vohun. Klasičen primer za to, kaj je potrebno, da mačka ne plane iz teme v temo. so najnovejsa odkritja v Franciji. Tu so se znašli v objemu nacionalizmi in patriotizmi vseh odtenkov; rokave so si zavihali še »ognjeni križi«, da pripravijo mački čim udobnejši skok.. Prostor je bil ze lzgla-jen, manjkal je le še znak — '.kak podtaknjen požig, da ga primerno razsvetli in izzove zmešnjavo. V zmedi se lažje skače s tilnika na tilnik. Prejšnji atentati in ugrabljenja so bili samo nekaka prožna: vaja, poskus, kako se bo odzvalo francosko javno mnenje in svet za mejami. Poskusi so se obnesli še dosti dobro, organizacija je delovala izvrstno: samurajski tisk doma in drugod se je oglašal kakor na povelje, je čudovito, kakšni godci so se znašli pod eno taktirko. Vse je zbujalo nado na boljši uspeh. Potrebno je bilo le še znamenje za pravi španski ples. Aii tisti, ki mu je bila namenjena krvava podoknica, je bil buden; segel je v temo, zgrabil mačko za tilnik in jo treščil, kakor se spodobi. Samurajski godci vseh dežel so nekaj zajavkali, ti so jim hitro omahnile roke. Najprej so skušali podtakniti hudodelstvo drugim, sedaj pa razglašajo lahkovernemu svetu, da je vse skupaj prav j?a prav malota, da je zarotnikov premalo, in podobno. Mačja taktika. Renčanje mačke na Češkoslovaško je bilo samo za prevaro. Njen pogled je obrnjen drugam. I' ran-i-ozi niso Abesinci, pa si je izmislila zanje drugo taktiko. Zaradi »belega strica«, ki se ga mačka Mali zapiski Prepovedani listi Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti tele liste: 1. »Seljačka misao« od 22 .oktobra 1.1., 2. št. 3 tednika »Novi list«, 3. št. 3 lista »Hrvat«. Vsi ti listi izhajajo v Zagrebu. ■ Izgnan poročevalec Hubert Harrison, poročevalec angleške čas niške agenture Reuter, je bil te dni izgnan iz naše države, češ da ne obvešča pravilno sveta o naših notranjih razmerah. Harrison živi že 8 let v naši državi. Bil je že enkrat izgnan in sicer o priliki, ko se je obravnaval pri nas v parlamentarni in iz-venparlamentarni javnosti zakon o konkordatu. Vendar pa je takrat notranji minister ta izgon preklical na posredovanje angleškega, poslanika v Belgradu. Ceste se grade... Za cesto iz Subotice do Niša je dala bel-grajska vlada doslej skupaj že 723 mili jonov, in sicer 400 milijonov iz rednih preračunsikih sredstev. 323 milijonov pa. iz milijardnega posojila /.a javna delat Slovensko društvo. Iz pisarne Slovenskega društva smo prejeli n prošnjo za priobči te v tole: Prvi redni mesečni sestanek ljubljanskih udov se bo vršil 17. t. m. v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Začetek ob 20. uri. Na sporedu je predavanje prof. dr. Ferda- Kozaka: »Maisarvk iu demokracija«. Po predavanju in diskusiji bo sledilo poročilo o položaju in delu društva. Vabimo vse ljubljanske ude, da se sestanka udeleže. Prvo javno predavanje priredi Slovensko društvo za petdeseto obletnico Levstikove smrti, 21. t. m. v Beli dvorani hotela Uniona. Začetek ob 20. uri. Predava prof. dr. Slodnjak o predmetu: »Levstik kot narodni vzgojitelj«. Temu predavanju bodo sledila v zimskem polletju druga javna predavanja, izmed katerih na-v a j amo s lede ča: Lojze Ude: Slovenci in leto 1918. Franjo Baš: Naš narodni položaj na severni meji. Edo Kocbek: Baski in problem malih narodov. Rudolf Mencin: Smisel in bodočnost naše narodne ideje. Dr. Angela Piskernik: Nemška propaganda na-Koroškem in n jene psihološke osnove. Mirko Kokol j: Naše narodno vprašanje v Prekmurju. Glede vrstnega reda si pridržujemo svob odi* spremembe. Predmet vsakokratnega predavanja bomo sproti priobčevali v tem listu. pošteno boji. Tudi John Buli H ne hodi prav v račun. Skušala je zanesti med Francoze zmešnjavo; ko 'bi se ti pošteno klali med seboj, bi se že našla priložnost za poseg v dogodke. Kjerkoli: v Avstriji ali Španiji, Maroku ali celo v Franciji sami. Nazadnje bi se še na Češkoslovaškem našel kdo, ki bi ga lahko razglasili za> bojujočo se-stranko. Kaj bi se ne; saj je še na Slovaškem mož, ki že ima pripravljene maršalske palice. Taka taktika zahteva mnogo časa, truda, in denarja. I reba je poiskati, vzgojiti in vzdrževati jrumo ogleduhov'in vohunov, iskati zaveznikov in izdajalcev, spletkariti, izmišljali si udarna gesla, kovati lažna poročila. Najbolj zanesljivi pomočniki so samuraji vseli zvrsti. Ricinovo olje, zobne klešče, revolverji, bombe in požigi so v boju /a »vzvišeno stvar« že iz mode. Prva leta po vojni so mogla uspevati taka sredstva le, ker je j'rru‘ veliki svet preveč drugih skrbi. Danes veljaj0 n načini za barbarske. Učinkoviti so pa še vedno, m kar more bojevniku za »pravo omiko« oristiti, od tega se ne loči rad. Zato se poslužuje l udode -sikih načinov še vedno, a. sedaj tako, da Jih podtika drugim. Po dokaze za to ni treba: hoditi v Francijo ali na Češkoslovaško; na izbiro jih je dosti bliže in vseh vrst. ^ Treba je le odpreti oei in mislili s svojo glavo. Kdor se bo zanašal na samurajska poročila, ali poslušal novice »potnikov« iz Caribroda, Varšave in te ali one Koromandije, bo slabo poučen. Tudj to je neke vrste zmeda, duhovna priprava zai mačji skok. Izmišljajo si hudobije, obrekujejo, sumničijo; nobena ničvrednost jim ni preumazana- da je ne bi obesili svojemu bližnjemu za vrat- Na jeziku eno. v srcu drugo; podnevi licemerci, ponoči rokoma v hi. Ljudstvu vsiljujejo ceneno megle, sami pa bašejo svoje zaklatinice z vsemi dobrinami tega sveta. Zahtevo po kruhu in- človečnosti razglajsajo za surovo tvarnost. Mačja taktika priprava za mačji skok. (Dalje prihodnjič.;11