133
Še ena beseda
k sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice.
Ako hočemo sčasama slovenski jezik v pisarnice vpeljati, kako pa bo potem z Nemci, Italijani in Fur-lani, ki v sredi slovenskih mejnikov ostanejo ? Nektere jezera jih je vender, in opirali se bodo na velike množice svojih rojakov. Ali se bo tem po vsi Slovenii slovensko pisalo, ali se jim bodo po njih željah nemške ali italijanske pisma dajale? Ne bilo bi tega prašanja treba; pa iz ust tistih, ki s polnim glasam od Slovenije govore, ni tega razumeti; drugi tudi še niso tega razločno povedali; treba je pa, de vedo ljudstva, koliko Bi med seboj zaupati. Veliko prepira je od tod, ker vsak
za svojo rodovino vpije, in nič ne razloči, koliko misli sosedu veljave dati. Ko bi rodovi ne bili zlasti na mejah zlo namešani, bi se lahko ločitev storila, in bi se reklo : „tvoj jezik velja uno stran, moj to stran meje." Zdaj pa je drugači; naj bi Slovenii stavili meje, kakor bi hotli, nekaj Nemcov tukej, nekaj Italijanov tamkej bomo zajeli; in ti se bodo za svoje vlekli, zlasti ker so do zdaj že nemšino in italijanšino imeli. Ne govoriti le po verhu , treba je dan današnji veliko razločiti ; prošnja za Slovenijo in slovenski jezik bi bila veliko manj zoperstave našla, ko bi bila s takimi razločki pisana, kakoršne sila zdaj na dan spravi. Pomniti je: Qui bene distinguit, bene docet.
Se ena. Ko se vlečemo za Slovenijo, kako dalječ ima seči? kje so mejniki slovenske besede po Koroškim in Štajarskim, po Goriškim ? Kterim je mogoče, naj dajo posebne štatistiške znanila na dan; ne samo sploh ?,toliko tavžent nas je lu temuč ktere mesta, vasi so še slovenske blizo Nemcov in Vlahov, ktera voda, kteri hrib i. t. d. je mejnik; ali ktere fare so slovenske, ktere ne? Kin-dermanove karte — in Safarikov „Narodopis slovanski" znajo morebiti veliko tega pokazati; pa med ljudi jih je treba dati. Potem se bo vedilo, za koga in kam vleči. Ne toliko prazniga tolčenja z besedami — delati, delati — in pisati, kar kaj velja! Štatistiške znanila bodo ravno potrebovali naši Dunajski poslanci, *) ako hočejo za Slovenijo govoriti.                                p. Hicinger.
*) Prepričani smo, de učeni poslanci, ki iz slovenskih dežela v Dunajskim zboru sede, se bojo v ti reci, ktero je tudi gosp. Safarik v imenovanim narodopisu stran 68, 69 in70 popisal, na tanjko pomenili.                         Vredništvo.