Št. 5 (2580), leto L • Novo mesto, četrtek, 4. februarja 1999 • Cena: 210 tolarjev dolenjka, d.d. NOVO MESTO Obiščite JATIN DISKONT v prodajalni MARKET ČARDAK v Črnomlju! Delovni čas: - vsak dan od 8. do 19. ure; - v soboto od 8. do 13. ure; - v nedeljo zaprto. ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list PROTI PENICILINU ODPORNE BAKTERIJE Ne epidemija, ne izredno stanje Zakaj so v novomeški bolnišnici v začetku januarja sprejeli poostrene ukrepe NOVO MESTO - Zaradi povečanega števila pacientov, okuženih z bakterijo zlati stafilokok, odporno proti penicilinu, s kratico imenovano MRSA, so na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, še posebej v enoti za intenzivno terapijo, v začetku janurja začeli v skladu z mednarodnimi navodili izvajati poostrene ukrepe za obvladovanje bolnišničnega infekta. “Tako smo okužene paciente pacientih in osebju, uvedli smo osamili, spremljamo kužnine na poostrene higienske ukrepe, upo- v Krko izteklo 200 kubičnih metrov kurilnega olja Ribe niso poginile NOVO MESTO - Prejšnji orek dopoldne je občan iz Novega mesta na gladini *rke pri črpališču na Kandij-l l cesti v Novem mestu opazil velik oljni madež. Do iz-1 Ja približno 200 kubičnih metrov kurilnega olja je pri-i° zaradi napake na črpalki skupni kotlovnici v blokovskem naselju v Smreč-mkovi ulici v Novem mestu, (anja so se takoj lotili Rešev; gasilci Gasilsko-reševalnega centra, ki so s posebnimi piv- O onesnaženju vode so nas Petek dopoldne obvestili tuni iz sevniške občine. V Žur-ovem Dolu je namreč v ne-t i).80s_P°dinjstvih iz pip pri-h -v riavkasta voda, ki se je i penila. Vzrok onesnaže-Ja se ni znan, zagotovo pa do njega ni prišlo zaradi škrop-Jenja z gnojevko. Za sanaci- nh-V°d0V0da so Poskrbeli "prani sami ob pomoči VGP e|je, za oskrbo s pitno vodo Pa sevniški gasilci. "'^hazcnu čistilne naprave i 'P preprečili nadaljnje tekanje olja v reko, madež " Nrki pa so počakali pod stom v Ločni, kjer so na-«avih lovilno zaveso. V Krki lo zaznati pogina rib. T. G. Dr. Jože Smodej SEJEM MODA -FASHION 99 PRIHODNJI TEDEN LJUBLJANA - Letošnji modni sejem, poimenovan Čista moda, bo od 10. do 12. februarja na Gospodarskem razstavišču. Na 4244 kvadratnih metrih površine se bo predstavilo 192 razstavljalcev iz 15 držav, domačih bo 130. Omeniti velja letošnjo novost Modni pogled, v paviljonu Jurček bodo optiki predstavili svetovno znane znamke korekcijskih in sončnih očal. Vsak dan bodo strokovni posveti in modne revije, s katerimi bodo razstavljala modo približali potrošnikom. Poleg nagrad za modne dosežke bodo letos po-nekajletnem premoru petim najuspešnejšim razstavljalcem ponovno podelili ljubljanske zmaje. “NAJ" MEŠČANKA IN "NAJ" MESCAN LETA 1998 - Mesečnik Novi medij je minuli petek drugič razglasil “naj” meščanko in “naj” meščana leta 1998 ter dolenjski avto leta. Bralci Novega medija in poslušalci radia Studia D so za “naj” meščanko izbrali dr. Tatjano Gazvoda, direktorico novomeškega zdravstvenega doma, za “naj” meščana pa mag. Miloša Kovačiča, direktorja novomeške Krke, tovarne zdravil. Priznanje in zlata prstana, kopiji prstana, ki so ga izkopali na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva, sta jima izročila lanskoletna zmagovalca dr Tone Starc in Lojzka Potrč. Za dolenjski avto leta 1998 pa so razglasili BMW 3. Del denarja od prodaje vstopnic, kjer je nastopilo več estradnih umetnikov in plesalcev, bodo namenili materi samohranilki z dvema srednješolcema. (Foto: Asja) PO 140 LETIH RUDARJENJA Premogovniku spominska plošča Kljub zaprtju rudnika, ki mu bodo postavili ploščo, gospodarska moč Kanižarice ostaja KANIŽARICA - V kanižarskem rudniku rjavega premoga že nekaj časa ne kopljejo rude, z letošnjim letom pa so se mu začeli odštevati še zadnji meseci, ko seje moč še spustiti v jamo. Po načrtih naj bi bila 31. decembra letos jama dokončno zaprta. Sedaj je na plačilni listi še 37 ljudi, od tega jih neposredno pri zapiranju jame dela 20. Hkrati urejajo zemljišča na površini rudnika, rešujejo denacionalizacijske zahtevke in drugo. Urejajo tudi Košarka Liga Kolinska KRKA : ZM LUMAR §Novo mesto, Športna dvorana Marof, sobota, 6.2.1999, ob 20.30. Pokrovitelj: TRATA, d.O.O. poslovno-industrijsko cono, kjer že poteka redna proizvodnja pločevinaste embalaže v Saturnusu. Gre za proizvodnjo, ki sojo preselili iz Ljubljane, zaposluje 19 ljudi, v tem mesecu pa jih nameravajo zaposliti še okrog 5. Pri zaposlovanju v Saturnusu so imeli prednost nekdanji delavci rudnika. Proizvodnjo na območju rudnika že pripravlja tudi lesni obrat Pion, ki sedaj dela v Črnomlju. V njem je zaposlenih 10 nekdanjih rudarjev in še nekaj drugih. OSMI FEBRUAR Osebna praznična Ob slovenskem kulturnem prazniku se v uvodniškem pisa-nJtt m razmišljanjih običajno zaziramo v velik pomen kulture za naš narodni obstoj in razvoj, kako smo si kot majhen na-r°d, stoletja brez svoje države, prav s kulturo gradili identiteto ‘n razpoznavnost v svetovni druščini narodov. Tokrat stopimo z občih višin na tla k posamezniku. Ali ni tako tudi s konkretnim človekom, Janezom in Marijo, da se pomemben del osebne 'aentitegradi s kulturo? Če pustimo ob strani ustvarjalna prizadevanja, nas torej na nek način, poleg še marsičesa drugega, seveda, opredeljuje in določa kulturna potrošnja, se pravi tisk, k' ga beremo, fdmi in televizijske oddaje, ki jih gledamo, glas-a> ki jo poslušamo, likovna dela, ki si jih ogledujemo, obliko-V,fn/e prostora in predmetov, v katerem in s katerimi bivamo. ? ko je naša kulturna potrošniška košarica prazna, več je najbrž praznine tudi v nas samih in šibkejši so naši osebnostni nosilci. Več ko je v košarici, bogatejši smo. i obrskajmo zatorej v teh dneh pred slovenskim kulturnim Praznikom po naših kulturnik potrošniških košaricah in naredi-n,° malo inventuro. Poglejmo, kaj je v njih in česa ni ali če ni morda tako natrpana z malovredno šaro, da t’ nji ni prostora z<3 kaj vrednejšega! Če pa je košarica prazna, ker za kulturne obrine preprosto ni denarja, ker je šel za vsakdanji kruh, naj Se Pošteno zamisli država. MILAN MARKELJ ■fr VREM E Proti koncu tedna se bo vreme spet ohladilo. V nedeljo lahko pričakujemo manjše padavine. rabo zaščitnih rokavic in plaščev, zmanjšali smo obseg dela, ter omejili obiske,” je povedal dr. Jože Smodej, vršilec dolžnosti strokovnega vodje Splošne bolnišnice Novo mesto. “Ne gre za izredno stanje niti za epidemijo. To je le odgovorno ravnanje naše bolnišnice zaradi prisotnosti infekta!” V zvezi s tem so se hitro pojavile alarmantne govorice in celo senzacionalistične neumnosti, kot je tista o mesojedi bakteriji, k temu pa so svoje pripomogli tudi nekateri mediji, ki so prejšnji teden poročali na tak način, kot da se v novomeški bolnišnici širi kuga, ki jo za povrhu vsega v glavnem prenaša zdravstveno osebje z umazanimi rokami, in da je zaradi tega več oddelkov bolnišnice zaprtih. Te abotnosti so napletli v Ljubljani, kot da je Novo mesto nekje v amazonskem pragozdu, do koder se vrli ljubljanski novinarji ne morejo prebiti! Za kaj pravzaprav gre? Bakterije so v polstoletni uporabi antibiotikov razvile številne mehanizme odpornosti nanje. K temu precej pripomoremo ljudje sami, in to z nekontroliranim jemanjem antibiotikov za vsako malenkost, z njihovo nepravilno in neustrezno uporabo. Tako so nekatere bakterije postale odporne proti večjemu delu znanih antibiotikov, med njimi MRSA, odporna proti penicilinu. “Okužbe s proti antibiotikom odpornimi bakterijami podaljšajo zdravljenje v bolnišnici, potrebujejo zahtevnejše zdravljenje (Nadaljevanje na 2. strani) Berite danes stran 3: •Opozicija protestno zapustila sejo stran 5: •Koalicija dokazala svojo (pre)moč stran 6: •Potem volitev ne potrebujemo stran 7: •Spomenik že drugič porušen stran 11: •Kdo je hotel očrniti delo policije? stran 18: •Primčeva Julija in Novo mesto stran 23: •Iz obrobja gozda v šolske klopi TRGATEV NA SVEČNICO VIDOŠIČI - V torek, 2. februarja, se je prvič v zgodovini belokranjskega vinogradništva zgodilo, da je bila trgatev v feb-ruarju. Anica in Jože Prus s Krmačine pri Metliki sta namreč s prijatelji na svečnico trgala sovinjon v vinogradu na Vi-nomerju. Vino bosta poimenovala svečniško vino. Vendar to ni bila zadnja trgatev letnika 98 v Beli krajini. Prusovi imajo namreč v vinski gorici Repici na 500 trtah še laški rizling, ki ga nameravajo potrgati 14. februarja, na Valentinovo. Konec februarja bo objavljen razpis za odkup parcel v poslov-no-industrijski coni. Na 26 hektarjih so uredili, 33 parcel in kot je povedal direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič, • V spomin na 140-letno kopanje premoga na območju kanižarske-ga rudnika urejajo tudi rudniški muzej. Za poznejše rodove bodo ohranili izvozni stolp in strojnico, v kateri bodo razstavljeni rudarski predmeti. Na površini bodo uredili tudi 50 metrov dolg rudniški rov, v katerem bodo prikazali vse načine kopanja in vrste podporja v kanižarskem rudniku. je precejšnje zanimanje za nakup ne le med Belokranjci, ampak tudi od drugod. “Predvidevamo, da bo v kanižarski coni zaposlenih okrog 400 ljudi, v rudniku pa jih je bilo v najboljših časih 450. To pomeni, da se bo ekonomska moč kraja ohranila,” je pojasnil Grdešič. M. BEZEK-JAKŠE POVOŽENA LISICA KRIVA ZA TRI SMRTNE ŽRTVE? - V soboto zjutraj se je na hitri cesti pri Medvedjeku zgodila letos najhujša prometna nesreča v Sloveniji, ki je zahtevala kar tri življenja. 20-letni državljan BIH je namreč z opel corso po prehitevalnem pasu prehiteval avtobus, da bi se ognil povoženi lisici, pa je zapeljal čez dvojno prekinjeno črto v trenutku, ko je nasproti po svojem pasu s hondo civic pripeljal 30-letni Peter Papež iz Grosuplja. Pri trčenju sta umrla oba voznika in sopotnik v corsi, ki je zoglenel. Naj ob tem spomnimo, da je prav na tem klancu pred več kot desetletjem tovornjak pod sabo pokopal dvoje osebnih vozil, v katerih je umrlo 7 ljudi, le kakšnih 10 kilometrov stran pa je leta 1973življenje izgubilo 8 ljudi, ker se je voznica med vožnjo izognila povoženemu psu. (Foto: UNZ Novo mesto) Še več Slovencev m • 1 NIŽJI IN DOSTOPNEJŠI. na Triglav: več na strani 16 CITROEN SAXOMANI več v notranjosti časopisa so ljudje, ki ljubijo saxo r x /V A S A A /V U E T A m Prešeren Slovencu še dražji Knjiga je v človeški družbi postavljena zelo visoko razen v primerih, ko z njo podlagajo spodaj stole, kar se dokazano tudi dogaja. Knjige ne gre metati v koše, saj nas bogati. Tako bi najkrajše povzeli nauke o knjigi, ki jih človek posluša od zibeli preko šol do poznejših obdobij. Kniigi zato večina družb posveča posebno skrb, ki se kaže v stoterih oblikah. Knjigo so kljub takemu njenemu ugledu včasih v zgodovini doleteli temni trenutki, ki so jih razsvetljevali edino plameni, v katerih so izgorevale knjige, češ da tovrstni tisk škoduje neukemu ljudstvu. Pri knjigi človeštvo vseeno že od nekdaj vidi dve plati, poleg škodljive tudi koristno. S knjigo lahko človek tudi zasluži, čeprav menda najmanj tisti, kijih piše. Prav knjige v povezavi z denarjem in zaslužkom so tema mnogih pogovorov v zadnjem času na Slovenskem, zlasti med tukajšnjimi ljubitelji knjig in tistimi, ki morajo knjige imeti kot obvezno čtivo v šoli ali jih morajo prebrati čimveč v penežu za penezi. V omenjenih slovenskih pogovorih o knjigi žal prepogosto prihaja na dan, da knjiga v družbi ni postavljena na nikakršno izjemno mesto, ampak da je čisto navadno blago, obdavčeno približno tako visoko kot druga roba. To bo postalo posebej očitno s 1. julijem, ko bo davek na dodane vrednost precej dvignil cene na tržišču in dodobra zmedel Slovenijo. Z omenjenim dnem bo, rečeno v prispodobi, Prešeren Slovencu še dražji, kot je bil doslej. V tokratni anketi tipamo v tej smeri in brskamo za morebitnimi posledicami napovedane podražitve knjig. DANICA RUS, predmetna učiteljica matematike in fizike na OŠ Višnja Gora: “Vrsto let sem bila naročena na Svet knjige, toda pred dvema letoma sem se odjavila, ker so se mi zdele predrage. Nasploh se mi zdijo cene knjig glede na naše dohodke previsoke, z davkom na dodano vrednost pa bo še slabše. V naši družini se sedaj raje poslužujemo knjižnic in si knjige izposojamo.” JANKO SKUBE, direktor M-KZ Suha krajina z Dvora: “Ker zelo rad berem knjige, v domači knjižnici jih imam že preko 1.200, jih bom kupoval še naprej, čeprav bodo dražje. Tudi če bi si jih težko privoščil, bi se raje odrekel čemu drugemu kot knjigam. Zal po knjigah sega vse manj ljudi, če pa bodo še dražje, si jih bodo težko privoščili tudi tisti, ki jih radi berejo.” BOJANA KRAGL, študentka Visoke upravne šole iz Sevnice: “Akviziterji, ki prodajajo knjige, so takšni, da te prej odvrnejo od nakupa knjige. Knjig ne kupujem, raje grem v knjižnico. Že tiste, ki jih potrebujem za šolo, so tako drage, da si jih komaj lahko privoščim. Lahko rečem, da so knjige predrage in včasih kar preveč razkošne. Če bodo pa še dražje, ne vem, kdo jih bo kupoval!” BISERKA ŠEBALJ, gradbeni tehnik iz Krškega: “Ne strinjam se s tem, da bodo podražili knjige. Že zdaj so predrage, ljudje so jih malo kupovali in zdaj jih bodo še manj. Žal je tako, da se najlaže odpoveš knjigi. Sem za to, da se knjige oprostijo davka. Knjiga naj ne bi bila blago, knjiga je kultura naroda. Mnoge države, npr. skandinavske, imajo knjige malo obdavčene.” JERNEJ NAJGER, dijak PTSEŠ Brežice z Bizeljskega: “Knjige so drage, posebej so dragi šolski učbeniki. Pri teh je še problem, da jih kupiš več naenkrat. To pa je velik strošek za šolarje in starše. Dobro je, če je možno plačilo na več obrokov. Ljudje berejo manj kot včasih tudi zaradi pomanjkanja denarja. Podprl bi zahteve, da se knjigam zniža davek in se jih s tem poceni.” MARIJA KOŽELJ, ekonomsko-komercialna tehnica iz Metlike: “Ni najbolj prav, da bodo dodatno obdavčili knjige, saj so že sedaj precej drage. Zato sijih hodijo ljudje sposojat v knjižnice, medtem ko jih kupujejo bolj malo, potem pa jih bodo še manj. Menim, da bi se morala država nad tem zamisliti. Ljudje namreč potrebujejo tudi hrano za krepitev duha, ne le telesa.” JANKO BUTALA, ljubiteljski slikar z Butoraja pri Črnomlju: “Knjige ne bi smele biti obdavčene. Tisti, ki si bo knjigo zares zaželel, bo zanjo odštel tudi večjo vsoto, moramo pa se zavedati, daje naš trg majhen in imajo knjige majhno naklado. Zato pa so včasih nerazumno drage. Država bi jim morala pomagati vsaj z nižjim davkom, izterjala pa naj bi ga tam, kjer ostaja nepobran.” TADEJA NUČIČ, delavka v Inlesu, doma iz Ribnice: “Do sedaj smo v glavnem kupovali šolske knjige, leksikone in enciklopedije, ki so otrokoma v pomoč pri učenju. Za take knjige mi ni žal denarja. Če se bodo podražile, se bomo s tem morali sprijazniti. Prav bi bilo, da se ne bi. Zaradi upadanja natalitete se poleg knjig tudi hrana, obleka in obutev za otroke ne bi smele podražiti.” DARKO STANIČ, lesni tehnolog na Liku, doma iz Kočevja: “Davka na dodano vrednost za knjige ne bi smeli obračunavati, ne glede na to, ali gre za strokovno literaturo, šolske knjige ali leposleovna dela. Že sedaj so zadosti drage. Včasih smo kupili najmanj 4 knjige na leto, sedaj največ dve, in še to v glavnem za darila. Če bodo še dražje, jih bomo kupovali še manj." Ne epidemija... solidarnost še živi (Nadaljevanje s 1. strani) in povečajo tveganje za smrtni izid bolezni,” pravi dr. Smodej. Pogostost pojava proti antibiotikom odpornih bakterij je navadno mnogo večja v intenzivnih enotah kot na navadnih bolnišničnih oddelkih, to pa zaradi pogoste uporabe antibiotikov širokega spektra, zaradi oslabljene obrambne sposobnosti bolnikov, ki so prestali težko operacijo ali jih je kako drugače močno zdelala kakšna bolezen, seveda pa se kužnina hitreje prenaša tudi zaradi velike gostote bolnikov. Sicer pa prisotnost infekta MRSA ni nič nenavadnega. Tako v svetu kot pri nas je MRSA stalno prisotna pri 20 odst. zdrave populacije, 60 odst. ljudi je občasnih “gostiteljev” te bakterije in le 20 odst. je takih, ki je nimajo nikoli. Zato v svetu in pri nas obstajajo nacionalni projekti za zmanjšanje okužbe z MRSA. V slovenskih bolnišnicah je ta infekt prisoten v takem odstotku, kot to velja za južno Evropo in Avstrijo - 30 do 40 odst. Kot rečeno; zdrav, MRSA pozitiven človek, ne kaže bolezenskih znakov. V domačem okolju tako okužbo telo samo brez škode premaga v treh do štirih letih. Drugače pa je, ko se okuži bolan človek, katerega obrambni mehanizem je načet. Pride lahko do poškodbe možganov, jeter, ledvic, kostnega mozga in v končni posledici celo do smrti. “Tako kot v drugih bolnišnicah v Sloveniji in po svetu smo tudi pri nas vsa leta imeli po nekaj primerov pacientov, ki so bili okuženi z raznimi proti antibiotikom odpornimi mikrobi, tudi z MRSA. Ker pa je število tako okuženih bolnikov v zadnjem času poraslo, smo ocenili, da je treba reagirati. Ustanovili smo komisijo za obvladovanje in nadzor bolnišničnih infektov,” pravi dr. Smodej. Kar v 90 odst. se okužba z MRSA prenaša z dotikom, največ z rokami, zato so higienskim ukrepom in dezinfekciji rok namenili še posebno pozornost. “Sedaj stanje obvladujemo, seveda pa nihče ne more jamčiti, da se tovrstni infekt ne bo spet pojavil,” je končal dr. Smodej. A. BARTEU Mile prošnje delavcev ne zaležejo nič Ne odzove se niti varuh človekovih pravic PODPRESKA - Obrat lesnopredelovalne industrije v Podpreski stoji zapuščen. Nikomur, ne delavcem in ne občanom, ki so bili življenjsko odvisni od dohodka iz tega obrata, ne gre v glavo, kdo vse je zakuhal to neprebavljivo kašo. Po mnenju sindikata Neodvisnost - te dni smo se pogovarjali z njihovo predstavnico Evelin Merva - je ozadje te tragedije mnogo globlje, kot se je sprva kazalo in ko so lani v začetku aprila protestno stavkali zaradi neizplačanih zaslužkov in nadomestil. Kaže, da je večina odgovornih verjela predlaganim rešitvam najemnika Darka Ukmarja, ki je z zavlačevanjem postopka dosegel razveljavitev stavke, od- Pustil vse zaposlene in si tako po ilatovo umil roke. Tudi sindikat ne more storiti kaj bistvenega za te reveže. Trenutno na sodišču poteka stečajni postopek, ki ga vodi odvetnik Hinko Jenull. Zaradi nekih objektivnih razlogov pa tudi zaradi tega, ker ni jasno opredeljeno lastništvo najemnika in lastnika obrata, je konec izredno nepredvidljiv. Očitno pa je Ukmar dobro vedel, kako voditi postopek, da so delavci vsaj za zdaj ostali praznih rok, saj po zakonu nimajo nobene pravice, ker so bili odpuščeni. Po besedah sindikalistov pa le obstaja nekaj upanja, ko bo končan stečajni postopek in ko bo delovno sodišče ocenilo, kaj gre temu ali onemu. To pa lahko traja še dolgo. Prošnje za prednost postopka in prošnje varuhu človekovih pravic do sedaj še niso obrodile sadov. A. KOŠMERL 15. T0PLISKI KNJIŽNI SEJEM DOLENJSKE TOPLICE - Danes, 4. februarja, se je v jedilnici osnovne šole začel že 15. topliški knjižni sejem, ki ga pripravljata tukajšnja osnovna šola in Knjigarna Mladinska knjiga iz Novega mesta. Gosta letošnjega sejma bosta pisatelj Damjan Šinigoj in slikar Marjan Maznik. Za ultrazvok zbrali pol denarja V akciji novomeškega obrtnega združenja, Združenji podjetnikov Dolenjske in Bele krajine ter novomeškega združenje RK za ultrazvok zbrali skoraj 6,9 milijona tolarjev GORNJA TEŽKA VODA - V novomeški bolnišnici naredijo na zastareli napravi na leto okrog 3.000 pregledov trebušnih organov. Zato so lani spomladi na obrtnike naslovili prošnjo za pomoč pri zbiranju denarja za nakup novega ultrazvočnega aparata, k sodelovanju pa so povabili še Združenje podjetnikov in obrtnikov Dolenjske in Bele krajine ter novomeško območno združenje Rdečega križa. “Z akcijo smo začeli spomladi novomeško območno združenje in k sodelovanju povabili tudi trebanjsko in belokranjski zbornici, vendar se nam na žalost niso pridružili,” je povedal predsednik novomeške območne obrtne zbornice Ivan Krajnc. Do novembra so zbrali milijon tolarjev, nova naprava pa stane 150.000 DEM, zato so k sodelovanju povabili še Združenje podjetnikov In obrtnikov Dolenjske in Bele krajine in Rdečega križa. Potem so svoje člane še enkrat pozvali, naj denar namesto za nakup voščilnic in prednovoletnih daril namenijo raje za ultrazvočni aparat. Prispevali so različno velike zneske, od 2.000 tolarjev pa tja do 500.000, ki jih je prispeval lastnik in direktor Termotehnike Jože Papež iz Novega mesta, k akciji pa je pritegnil še svoje kupce in dobavitelje. ZA ~UL T RA ZVOK - Obrtniki in podjetniki iz Dolenjske so z novomeškim Rdečim križem v skupni akciji za nakup novega ultrazvoka za novomeško bolnišnico zbrali skoraj 7 milijonov tolarjev;, med njimi je največ prispeval lastnik in direktor Termotehnike Jože Papež. Na fotografiji (od leve proti desni): dr. Boštjan Gorjup, vodja odseka za bolezni prebavil v novomeški bolnišnici, Jože Papež iz Termotehnike in Barbara Ozimek, sekretarka OZRK Novo mesto. (Foto.J. D.) Več kot 50.000 tolarjev pa je nakazalo 29 darovalcev. “Do 20. januarja smo skupno zbrali več kot 6 milijonov 896 • Dr. Boštjan Gorjup, ki v novomeški bolnišnici vodi odsek bolezni prebavil, je povedal, daje bilo direktno v bolnišnico nakazanih še milijon tolarjev. Drugo polovico denarja bo sedaj poskušala zbrati še bolnišnica, ki se bo prizadevala, da bi aparat lahko čim prej nabavili. tisoč tolarjev, kar predstavlja polovico potrebnega denarja za nakup ultrazvočnega aparata, )et povedala sekretarka novomeškega območnega združenja Rdečega križa Barbara Ozimek. 130 darovalcev iz območne obrtne zbornice in združenja podjetnikov je zbralo 62 odst. vsega denarja oz-nekaj več kot 4 milijone 262 tisoc tolarjev, 38 odst. oz. okrog 2 m®1' jona 634 tisoč tolarjev pa s0 darovali posamezniki in krajevne organizacije Rdečega križa Sklad za drage medicinske jnstr®' mente od leta 1993 dalje, zaključkom te akcije pri Rdeče® križu zapiramo Sklad za dwi medicinske instrumente in glede na vse večje potrebe po ponio® socialno ogroženim odpira® Sklad za pomoč pri oskrbi socia no ogroženih družin in posameznikov,” je še povedala Ozimkova-J. dorniz Spodbujajo tudi samostojno učenje Direktorica Vesna Dular o delovanju Razvojnoizobraževalnega centra v Novem mesW učnih gradiv ter mentorsko p0(* NOVO MESTO - V sodobnem svetuje znanje vse pomembnejše, žal pa se pri nas še vedno premalo zavedamo pomena izobraževanja odraslih. Razvojnoizobraževalni center (RIC) v Novem mestu omogoča odraslim pridobivanje izobrazbe. Vse več je tudi programov, ki omogočajo ljudem, da staro znanje nadomeščajo z novim, ga poglobijo ali osvežijo. Stara resnica je, da je odraslega človeka težko učiti, lažje in mogoče pa mu je pripraviti pogoje, da se bo učil sam. Tega se zavedajo tudi v Razvojnoizobraževalnem centru. “Naš namen je, ljudem ponuditi poleg vsebinsko različnih programov tudi različne poti, po katerih lahko pridejo do določenega znanja oz. izobrazbe, saj naj bi izobraževanje in učenje postalo stalna potreba slehernega posameznika,” je razložila direktorica novomeškega Razvojnoizobraževalnega centra Vesna Dular. Zato vsako leto ponudijo kaj novega, zavzemajo pa se tudi, da bi bilo ljudem na voljo več brezplačnega izobraževanja. V RIC-ovi ponudbi je največ šolskih programov za pridobitev izobrazbe oz. prekvalifikacijo, za katere je tudi največje zanimanje. Srednješolske programe obiskuje okrog 600 slušateljev in prav toliko tudi višješolske strokovne programe. Posebno pozornost posvečajo prenovi programov za dokončanje osnovne šole. Sem sodi tudi poseben program opismenjevanja, namenjen mlajšim odraslim Romom. Ravno tako kot znanje je potrebno stalno obnavljati in pripravljati nove programe. Letos so posebno pozornost namenili znanjem s področja poslovanja in stroke malega gospodarstva in izpopolnjevanju ponudbe za samostojno učenje. V ta namen so v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije pripravili središče za samostojno učenje - Edus, ki je k učenju pritegnil predvsem tiste, ki jim delo v skupinah ni blizu. Posameznikom ponuja individua- lizirano brezplačno učenje ob računalniku s pomočjo sodobnih • V RIC-u želijo več sodelovanja z ustanoviteljem - Mdstno občino Novo mesto. Smernice, ki si jih je zadal RIC na podlagi rezultatov različnih raziskav, so namreč uresničljive le v skupnem sodelovanju pri načrtovanju in oblikovanju občinske izobraževalne politike na področju izobraževanja odraslih. poro. .. V središču je poskrbljeno tu za učno pomoč. Svetovalec -® formator, ki skrbi za pripr^ učnih mest in udeležence seznanj z uporabo in možnostmi učne te nologije, po potrebi organ®1 srečanje z mentorjem. V jan®3 ju so pričeli z brezplačno učn pomočjo za vse udeležence, ki J je v različne programe nap0 zavod za zaposlovanje in se »o jo v oddelkih za odrasle v RIL novomeškem šolskem centru Centru za izobraževanje in kult® v Trebnjem. Učna pomoč oniog0^ uspešnejšo prfpravo na izpit-priprave vodijo inštruktorji} 11 ^ rezno izobrazbo, ki so preko javn »del zaposleni v RIC-u. dqr1mIl Vesna Dular V, 'J Ljubljansko pismo Priliv uradnikov končno vendarle začel usihati V pisarne le najboljši? LJUBLJANA - Že odkar imamo Slovenci svojo državo, ugotavljamo, da število uradnikov strmo narašča. Kako tudi ne bi, ko pa se naši ministri kar naprej menjavajo, vsak novi pa pomete s pomočniki prejšnjih in se v svojem kabinetu obda s svojimi ljudmi. Kaže pa, da bo z letošnjim letom v pisarnah le drugače. Prva znamenja sprememb so že tu. Naraščanje števila zaposlenih v državni upravi se je po dolgih letih končno obrnilo navzdol. Januarja lani je bilo v pisarnah zaposlenih 28.638, decembra lani pa 28.293 uradnikov oziroma se je državni aparat v tem letu zmanjšal za 345 ljudi. Še leto prej se je število zaposlenih povečalo za 537, do 28.101 na 28.638. V letu 1997 je na novo prišlo v državne organe 1851 ljudi, odšlo jih je 1314, od tega 417 v pokoj. Vzroke za zmanjšanje je mogoče iskati v spremembah pri* zaposlovanju, kakršne bodo veljale tudi, ko bo sprejet nov zakon o javnih uslužbencih. Tfe- meljno vodilo tega zakona bo dvig kakovosti državne upra1® in njena depolitizacija. Načelo enakopravne dostopnosti zap°' slitve predvideva, da bodo delovna razmerja sklenjena na podlagi javnega natečaja, njih0' va izbira pa bo temeljila na ®' kazani boljši strokovnosti- * . načelu politične nevtralnost naj bi javni uslužbenci pri d®u upoštevali javne koristi, ne P3 koristi političnih strank, to Je opravljali svoje naloge nepr>' stransko. Javnim uslužbence® bo omogočeno napredovanje’ ki pa bo odvisno od njihovi delovnih in strokovnih sposob' nosti. Prihodnji zakon naj bi nekoliko izostril že dobro le® uveljavljene novosti pri zapP’ slovanju v državni upravi. Z samo dejstvo, da bo poleg za®' tevane formalne izobrazbe ® delovnih izkušenj treba oprav® tudi strokovni izpit, pove veli' ko. Pri tem je izrecno določen3’ da mora biti načrt zaposlovanj3 določen ob uveljavitvi državne' ga in občinskega proračun3 oziroma finančnega načrta. I® to še ni vse: za vsako zaposli® za nedoločen čas bo po pre®3! ganih črkah zakona morala ds soglasje kadrovska komisij3' Soglasje pa bo dala le takt* ’ kadar pomanjkanja delavcev ® bo mogoče začasno ali traj® premostiti z notranjimi reze®' vami. - Kakorkoli že: Evropa trk3, kot kaže, tudi na vrata naši državnih in vseh drugih piša1®' VINKO BLATNI1' Novomeška kronika SEJANJE - Zadnja seja novomeškega občinskega sveta je trajala celih 5 ur. Lahko da so bili temu krivi slaba priprava svetnikov, premalo odločno vodenje, strankarski prepiri, nikakor pa ne gre zanemariti še enega vidika. Menda se vrli svetniki pripravljajo, da si bodo izglasovali kraljevske sejnine, ki naj bi se z dodatkom za delo v kakšnem odboru približevale vrtoglavim 50 tisočakom. Potem pa res ne morejo seje končati v dveh urah. Kaj bi pa ljudje rekli! Kdor dolgo seje, obilno žanje. DREVESA - Za vodnjak na Glavnem trgu Komunala lepo skrbi. Redno ga čistijo, pred vsa-ko zimo pa zaščitijo z lesenim oklepom. Huje pa se godi ubogim nezaščitenim drevesom na Glavnem trgu. Prejšnja leta so grozljivo oklestili tista ob rotovžu in nasproti njega, pred kratkim pa ste čez noč padli dve lepi brezi tik ob vodnjaku. Menda naj bi jima bilo treba porezati samo nekaj vej. In so jih res - do korenin. Ucitno so na delu drevesni mesarji. . RADAR - Policisti si za mer-jenje hitrosti z radarjem izbirajo Clnj bolj skrite kraje. Tako so se zadnjič usidrali na Krkinem parkirišču v Ločni. Po “bojnem” posvetu so Krkini varnostniki skieni-t, da to pač ne gre, saj Krkino parkirišče ni javna površina. Škoda, da nima Krka svojih parkirišč se na drugih radarsko priljubljenih točkah. JELINČIČ - Dolenjski obrtni-i m podjetniki so se ponovno izkazali in zbrali polovico potrebnega denarja za sodoben ultrazvočni aparat za novomeško bolnišnico. Eni so za ta aparat namenih denar, ki bi ga sicer dali za noti etne čestitke in darila. To pa očitno nekaterim ni všeč. Na novomeško Obrtno zbornico se je razburjen obrni1 prvak SNS Zmago Jelinčič in vodstvu zagrozil, da o to spravil v javnost, češ da tako nekaterim odžirajo kruh. Koga je jem mislil, se ne ve: ali tiste, ki jtezijo s prodajo daril, ali kakš-. ega od pogrebnih zavodov, ki bo imel zaradi dobrega medicin-ga aparata manj “kšefta”. Ena gospa je rekla da so na Pogovoru župnikov z novome-županom duhovne gospode zanimale predvsem materine stvari. Sdtokranjski drobiž J^RNA SEJA - Druga seja oocinskega sveta občine Zužem-„.„)e P° polurni debati o dnev-rej}u potekala razmeroma nn ^ve.tniki so se zgledovali tičfO°a J10'*1 (vsal kar se denarja na., i ®° dasa temeljito obrav-smi r statut (ob tej točki je na-IW ,.?t?SrafiJa novinarke Jožice vS ■ ’k'Prebira Delo, in Drage n | *? Radia Sraka ob branju Un*,Jske8a lista- Seja se je DnbC? z vrst0 predlogov in ki . ,am‘> npr. o šolanju otroka, bo prvi rodil v letu 2000, Pavl-. anJu 'n zaščiti cerkve sv. bUsn(>na Vinkovem Vrhu, avto-iz AjiV" prev°zu otrok in mladine v Z,„0VC.U v Novo mesto, greznici p^mberku idr. zbir-T^° ZA LAŠKO - Akciji stev 1 • denarja in drugih sred-Hinie8 Jd pridružila tudi KO RK krom’ Je zbrala preko 2600 kg čebuf'r^a’ jab°lk, žita, moke, Pre,i, d"1 denarnih sredstev. : ” vlca RO RK Hinje Mari- Ju p»v ■ va|„Vak se v imenu odbora zah-Pa š,r vscni darovalcem, posebej poma„°f,novni 5oli Prevole, ki je nja. ' 1 pri organizaciji zbira- Praznm^^AVA - Ob kulturnem ja, ob v pctck> 5- februar-žernh« r Un v osnovni šoli Žu-reditcv \oSrjdnja ku|turna pri-ullLV- Vljudno vabljeni! S. M. I Z NAŠIH OBČI N TOPLISKA AMBULANTA IN LEKARNA V NOVIH PROSTORIH DOLENJSKE TOPLICE -V torek, 2. februarja, so v Dolenjskih Toplicah odprli prenovljene prostore splošne ambulante in lekarne na Sokolskem trgu 8, ki sta doslej delovali v neprimernih prostorih na drugih lokacijah. K ureditvi novih prostorov je veliko prispevala družba Krka Zdravilišča. Kot pravijo v novomeškem zdravstvenem domu, tudi ti prostori niso idealni in jih jemljejo bolj kot začasne, za take, kot si jih zaslužijo prebivalci, pa naj bi sčasoma poskrbela nova občina Dolenjske Toplice. PREDAVANJA ZA REJCE KRAV NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba iz občin Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk vabi rejce krav na strokovna predavanja, ki bodo v četrtek, 11. februarja, ob 10. uri v prostorih Kmetijske šole Grm v Sevnem pod Trško goro. O somatskih celicah bo predaval mag. Janez Koprivnikar, o prehrani poznobrejih presušenih krav dr. Marija Rajčevič, o pomenu vitaminov in mineralov v prehrani krav molznic inž. Marija Hlebec -Longar in o pogojih za odkup mleka Tone Jakljevič. POVABILO MUZEJA ZA KULTURNI PRAZNIK NOVO MESTO - Dolenjski muzej vabi v počastitev kulturnega praznika v ponedeljek, 8. februarja, od 9. do 13. ure na ogled stalnih muzejskih zbirk in razstav Novo mesto na razglednicah 1897 - 1950 in 100 let Leona Štuklja. Ob 10. uri bo po razstavi Novo mesto na razglednicah vodila avtorica razstave Majda Pungerčar, ob 11. uri pa po razstavi 100 let Leona Štuklja avtor Zdenko Picelj. Tega dne bo vstop v muzej prost. KULTURNO-ZABAVNI VEČER NA OTOČCU OTOČEC - V počastitev kulturnega praznika priredijo v restavraciji Tango na Otočcu v soboto, 6. februarja, kulturno-zabavni večer. Nastopil bo moški pevski zbor z Otočca, za ples pa bo igral ansambel Objem. GOSTOVAL BO DJ BOOB NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi v petek, 5. februarja, ob 21. uri na DJ večer v klubu pod kavarno. Zabaval bo DJ Boob. Vabljeni ljubitelji rapa, funka in hip hopa! V V Škocjanu o županovi plači v prejšnjem mandatu O zadržanem sklepu ŠKOCJAN - Prejšnji teden so imeli sejo tudi škocjanski občinski svetniki. Zatikati pa se je začelo že pri potrjevanju zapisnika 42. redne in 8. izredne seje 17. novembra lani, katere sklep (glede izplačevanja županove stimulacije) je župan Janez Povšič takrat zadržal. Sklenili so, naj o njegovem izplačevanju presodi računsko sodišče. Jože Kocjan (LDS) je menil, da je bila ta seja nezakonita, ker na njej ni bil prisoten župan, in to v predvolilnem času na koncu mandata, očitno z namenom, davbi ga deskridi-tirali. Roman Celesnik (DeSUS) je ob tem spomnil na besede predsednice prejšnjega občinskega sveta Marije Halas (SKD) s prve seje tega sveta, kjer je članom novega sveta zaželela veliko modrosti in medsebojnega spoštovanja, zato je pozval svetnike, naj ne podrejo vseh mostov za sabo. Župan Janez Povšič je na to dejal, da se ne boji računskega ' sodišča, ker si ni po svoje obračunaval plače, ampak po zakonu, zato je omenjeni sklep tudi zadržal. S 7 glasovi za in 5 proti so svetniki na koncu odločili, da bodo o županovi stimulaciji ponovno razpravljali na naslednji seji. Potem so sprejeli okvirni plan dela sveta za letošnje leto, imenovali komisijo za statut in ’ poslovnik ter za predstavnika občine Škocjan v sosvetu upravne enote v Novem mestu in Sevnici imenovali župana Janeza Povšiča. Imenovali so tudi nadzorni odbor, v katerega so imenovali: Bojana Jeraka, Danico Peterlin, Jožeta Rozmana, Marijo Žlogar in Katico Zupet. Predstavniki novomeške Komunale so svetnikom predstavili osnutek plana za letošnje leto, ki so ga kasneje tudi sprejeli. Direktor Komunale Marjan Kelvišar jih je opozoril, da ministrstvo zadnja leta daje prednost pri financiranju gradnje kanalizacije in čistilnih naprav in ne vodovodov. Povedal je še, da imajo v Škocjanu pri pripravi dokumentacije za gradnjo kanalizacije težave s pridobivanjem soglasij. J. DORNIŽ • Obravnavali in podprli so tudi predlog za postavitev spominskega obeležja dr. Ignaciju Knobleharju. Arhitekt dr. Leon Debevc pa je pri tem nakazal tudi rešitve za širši prostor oz. jedro Škocjana. OBČINSKI UPRAVI NE ZAUPAJO Opozicija protestno zapustila sejo Ker v nadzorni odbor ni bil izvoljen Marjan Dvornik, je opozicija odšla ŠENTJERNEJ - 2. seja šentjernejskega občinskega sveta je trajala več kot 5 ur, čeprav le za 11 svetnikov: svetniki SDS Albert Pavlič, Stanislav Bunšek in SKD Jože Simončič, dr. Slavka Žibert - Vizec, Ivanka Hosta ter svetnik Gospodarske liste občine Šentjernej Jože Bevc so namreč sejo prostestno zapustili že prej, potem ko v nadzorni odbor ni bil izvoljen tudi Marjan Dvornik, ki so ga predlagali v SKD. Obravnavali so tudi poročilo o zorni odbor so stranke predlagale pripravi zazidalnega načrta za novo sejmišče, ki ga bodo uredili v opuščenem peskokopu, in o ureditvenem načrtu, s katerim bodo prostor pri vrtcu in šoli rezervirali za njuno morebitno širjenje. Beseda je nanesla tudi na javna naročila in svetniki SDS in SKD so menili, da bi moral o izboru ponudnikov odločati občinski svet. Čeprav jim je župan Franc Hudoklin pojasnil, da to opravlja posebna komisija, ki jo imenuje on, po vnaprej določenih merilih, ki jih zahteva zakon o javnih naročilih, so nekateri svetniki še naprej vztrajali, da bi o tem moral odločati svet. Župana je toliko bolj zbodlo, ko mu je Albert Pavlič navrgel, da se v gostilnah in na piknikih govori, da sta bila v prejšnjem mandatu vedno izbrana le Topos in Vias. To je odločno zanikal, potem pa predlagal, da v komisijo imenuje tudi enega od svetnikov, ki pa se bo moral obvezno udeleževati odpiranja ponudb. Jože Simončič (SKD), ki se je na začetku tudi zavzemal, da bi morale biti pogodbe pred podpisom na vpogled tudi svetnikom, je kasneje mnenje spremenil in dejal, daje zakonski postopek tu jasen in da bi moral nad pravilnim izvajanjem teh postopkov bdeti nadzorni odbor. In ravno pri volitvah članov nadzornega odbora - sveta seje do konca zapletlo. Za 5-članski nad- RAZSTAVA SUHOKRANJSKIH DOBROT ŽUŽEMBERK - Društvo kmečkih žena, društvo vinogradnikov na območju Suhe krajine ter kmetijska svetovalna služba vabijo na razstavo suhokranjskih dobrot, ki jih bo pripravilo društvo kmečkih žena in Grajska kašča KZ Suha krajina. Otvoritev razstave s krajšim kulturnim programom bo v petek, 5. februarja, ob 10. uri v prostorih Do-lenjkinega marketa v Žužemberku. ARHEOLOŠKO PREDAVANJE NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi v soboto, 6. februarja, ob 19.30 na arheološko predavanje o Antaliji in Anatoliji. Predavanje bo v galeriji Luna, ob diapozitivih pa bo predaval Uroš Bavc. DRUGA SEJA OS V ŽUŽEMBERKU Kaj bo z dolgovi krajevnih skupnosti? Ne ve se še, kolikšni so dolgovi bivših KS - Sprejet odlok o začasnem financiranju ŽUŽEMBERK - Prejšnji petek se je drjigič sestal žužemberški občinski svet. Do prvega zapleta je prišlo že ob sprejemanju dnevnega reda, kjer je imela Nežka Primc iz SKD pripombo, ker člani sveta niso dobili gradiva za točko, kjer naj bi sprejeli soglasje o prodaji občinskih zemljišč v novomeški občini, kasneje pa je na dnevni red predlagala še točko o povračilu stroškov za volitve in o financiranju političnih strank. Čeprav so nekateri svetniki menili, da bi tudi o tej točki morali poprej prejeti gradivo, so bili preglasovani, zato so kasneje tudi to obravnavali na razširjenem dnevnem redu. Največ časa so porabili za pregled in obravnavo osnutka statuta občine. Sprejeli so odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini in odlok o začasni organizaciji občinske uprave. Z nastankom občine so bili delavci nekdanjih krajevnih skupnosti Hinje, Dvor in Žužemberk preneseni na občino, vendar to še ne pomeni, da bodo tudi kasneje zaposleni v občinski upravi, saj bodo zaposlovali glede na sistematizacijo delovnih mest. Župan Franc Škufca namerava v občinski upravi zaposliti štiri ljudi. Na vprašanje Nežke Primc, ali ne bo to prevelik strošek za občino, pa je odvrnil, da če bodo delavci aktivni, bodo sami sebe zaslužili. Sprejeli so sklep, da žužemberška občina soglaša s tem, da novomeška občina proda nekatera svoja zemljišča investitorjem, za člana sosveta načelnika Upravne enote Novo mesto pa so imenovali župana Franca Škufco. Pod točko razno se je oglasilo več svetnikov. Vladimir Kostevc iz LDS je predlagal v razmislek, da bi ob vstopu v novo tisočletje prvemu novorojencu v Občini ob-Ijubili štipendijo za kasnejše šolanje. Janko Skube iz SLS je na ta predlog pripomnil, da bi bilo bolje, če bi se občina zavezala, da bo pomagala štipendirati nadarjenega učenca iz socialno ogrožene družine. Jože Papež iz SKD pa je opozoril na težave, ki jih ima veterinarska postaja zaradi vdora gnojnice v njihovo klet iz bližnjih blokov in šole. Na problem so že večkrat opozorili tudi inšpektorja, vendar zaman. Svetnike so zanimali tudi dolgovi krajevnih skup- 7 kandidatov. Že pred volitvami pa je Jože Simončič (SKD) opozoril svetnike, da bi bilo prav, ko bi tudi opozicija imela v nadzornemu odboru svojega člana, in za primer navedel nadzorni odbor v novomeški občini. In čeprav je dejal, da s tem ne želijo groziti, ŠENTJERNEJSKI PODŽUPAN -Na drugi seji šentjernejskega občinskega sveta je bila za podžupana imenovan Ognjeslav Prah (ZLSD), predmetni učitelj iz Šentjerneja. bodo v primeru, da ne bo izvoljen njihov član, zapustili sejo. K temu je Albert Pavlič dodal, da v primeru, če jih bodo eliminirali, ne bodo prevzeli nobene odgovornosti za delo sveta. Po opravljenem glasovanju so bili v nadzorni odbor izvoljeni: Jože Gornik, Franc Junc, • Za podžupana je bil imenovan Ognjesalav Prah (ZLSD) iz Šentjerneja, ki ga je predlagal župan na podlagi koalicijskega dogovora. Opozicija je bila nad tem predlogom presenečena, saj so pričakovali, da bo za podžupana predlagan kdo iz LDS, ne pa iz ZLSD, ki da je bila po izidu volitev šele na 5. mestu. Slavka Vide, Drago Voroš in Igor Kalin, odpadla pa sta Vincenc Škofljanec in Marjan Dvornik. In čeprav je bil v nadzorni odbor izvoljen kandidat SDS Jože Gornik, kije dobil tudi največ glasov (16), so tako predstavniki SDS kot SKD iz protesta, ker ni bil izvoljen Marjan Dvornik, zapustili sejo, pridružil pa se jim je tudi Jože Bevc iz Gospodarske liste občine Šentjernej. Ostalim svetnikom se je njihovo ravnanje zdelo nekorektno in neodgovorno, saj je bil takšen izid posledica volitev. Ker so bili še vedno sklepčni, so sejo nadaljevali. j DORNIŽ Ž UPAN IN Ž UPNIKI - Novomeški župan dr. Tone Starc se je prejšnjo sredo srečal s predstavniki verskih skupnosti iz novomeške občine. V glavnem je beseda tekla o reševanju denacionalizacijskih zahtevkov posameznih župnijskih uradov in urejanju drugih lastniških zadev, novomeški prošt Jožef Lap pa je dal pobudo, naj mesto in občina prestopita v leto 2000 z nekim vidnim in za vse sprejemljivim pomnikom. (Foto: A. B.) nosti, ki so bili pred kratkim omenjeni v medijih, vendar jim župan Franc Škufca še ni vedel povedati natančnih zneskov, so pa samo tisti, ki jih dolgujejo novomeškemu Cestnemu podjetju, precej veliki. V KS Hinje so mu povedali, da so se za investicije • Žužemberška občina je še vedno brez svojih prostorov. Župan Franc Škufca je povedal, da je stavba bivše policije, kjer se je občinski svet že dvakrat sestal, v denacionalizaciji, zato se bo pri novomeški upravni enoti pozanimal, kaj bo z njo. dogovarjali s prejšnjim novomeškim županom, ki je obljubljal, da bodo pokrite. Na koncu so skleni- li, da bodo o tem razpravljali, ko bodo imeli pred sabo zaključne račune krajevnih skupnosti. Pri pogovorih o dolgovih je Nežka Primc očitala, da KS Žužemberk dolguje KS Dvor več kot 7 milijonov tolarjev iz zbranega samoprispevka, kar je župan ostro zanikal in zatrdil, da so nakazali vse, kar jim pripada po sporazumu. J. DORNIŽ Občinski svet ni pevski zbor Idile je konec, še preden bi se lahko začela NOVO MESTO - Po drugi seji novomeškega občinskega sveta se ve, kje kdo je in kaj kdo je. Na eni strani na volitvah za svetnike in za župana zmagovita koalicija, na drugi trdno povezana opozicija, vmes pa globok prepad. (Tisti svetniki, ki ne pripadajo političnim strankam, so tu izvzeti.) Ta prepad je zazijal pri volitvah podžupanov. Županov predlog za štiri podžupane je v vrstah opozicije (SDS in SKD) izzval burne reakcije in ostro nasprotovanje. Za podžupane je župan dr. Tone Starc predlagal: dva iz vrst svoje stranke (LDS) - Borisa Dularja in Adolfa Zupana, Martino Vrhovnik (SLS), ki naj bi to dolžnost opravljala poklicno in v odsotnosti ali ob predčasnem prenehanju mandata sedanjemu županu opravljala funkcijo župana, ter Marjana Somraka (ZLSD). Menda je bil tak predlog celo mirno sprejet na dogovoru pri županu, ki se ga je udeležil tudi predsednik novomeške SKD Lojze Turk, ne pa predsednik SDS Miloš Dular, ki je na seji sprožil ostro zavračanje, češ da niso sporna imena, ampak strankarska razdelitev podžupanskih mest. Eden od svetnikov SKD je retorično vprašal, če LDS tako malo zaupa svojemu županu, da ga morata nadzorovati še dve iz iste stranke. Svetnik SDS je predlagal, naj bi ob teh štirih izvolili še dva podžupana iz vrst opozicijskih strank. Spet drugi je bil užaljen, češ da to pomeni, da ima prave strokovnjake samo pozici- ja, na drugi strani pa so sami bedaki. In tako naprej v tem slogu, ki je dosegel dno v gostilniško prepirljivem očitanju o razočaranju nad županom in nad delitvijo na “mi” in “vi". Volitve so pokazale sedanje razmerje moči v svetu in vsipred-lagani podžupani so bili gladko izvoljeni. Iz protesta šo vsi predlagani kandidati opozicijskih strank za delovna telesa občinskega sveta umaknili svoje kandidature, prav tako je prof. dr. Miha Japelj, svetnik z liste Društva Novo mesto, izjavil, da noče sodelovati v nobeni komisiji, češ da ima za to premalo kvalifikacij. Zato so to točko dnevnega reda umaknili in prestavili na naslednjo sejo sveta. Večinska stran v občinskem svetu je takoj na začetku vzela vajeti v svoje roke in pokazala, kdo bo v občini “fural”. Si to pač lahko privošči. Ce je to modro in produktivno, se bo pa že še poka zalo. Res ima po novem župan izvršilno oblast, te pa običajno vladajoča koalicija ne deli z opozicijo. Zato v Drnovškovi vladi ni podpredsednik Janša. Ker pa so stvari na občinski ravni lahko veliko manj stroge in pravoverne, ne bi bilo prav nič bogokletno, če bi bil eden od podžupanov iz vrst opozicije. Verjetno bi bilo zato delovanje občinskega sveta, če ne že bolj učinkovito, vsaj bolj umirjeno. Ker ni tako, pa to tudi ne pomeni konca demokracije in uvedbe diktature. A. BARTEU ttiMM IZ MAŠI i-i O B C 1 m Sprehod po Metliki NAJSTAREJSE DRUŠTVO V SLOVENIJI Jubilejni gasilski občni zbor Gasilsko društvo Metlika, kije najstarejše v Sloveniji, je imelo 130. redni letni občni zbor - Priprave na proslavo že tečejo - Zahvala Francu Kropetu za humano pomoč METLIKA - S 130. rednim letnim občnim zborom svojega Gasilskega društva so metliški gasilci preteklo soboto tudi uradno pričeli s prazničnim letom ob visokem jubileju. Letos mineva 130 let, odkar je bila v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem, in 30 let od odprtja Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, zato je jubilej metliških gasilcev hkrati jubilej slovenskega gasilstva. V Metliki bodo 27. junija pripravili proslavo ob častitljivem gasilskem jubileju. Nanjo se pripravljajo že nekaj časa, saj so, kolikor je bilo v njihovi moči, gasilci že sami uredili gasilski dom. Kljub trudu gasilcev, občine in ministrstva za obrambo pa jim do proslave ne bo uspelo nadzidati doma, gotovo tudi zaradi pogostih menjav na ministrstvu. Do praznovanja pa nameravajo opraviti v domu najnujnejša obnovitvena dela, ki naj bi veljala 7,5 milijona tolarjev, in kupiti intervencijsko vozilo za reševanje ponesrečencev v prometnih nesrečah. Častni član društva prof. Jože Dular pripravlja knjižico o delu društva v zadnjih desetih letih, s katero bo dopolnil dosedanje publikacije. Ob praznovanju bodo razvili nov • V preteklem letu so metliški gasilci pogasili 10 požarov na stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih, od tega dva na Hrvaškem. Šestkrat so gasili avtomobile ali pomagali pri prometnih nesrečah ter posredovali pri 13 požarih v naravi. Pomagali so tudi na območju Brezovice, kjer še ni določena državna meja. tako da niso natančno vedeli, ali gasijo v Sloveniji ali na Hrvaškem. Tildi to je dokaz, kot sta dejala predstavnika gasilcev iz Jurovskega Broda in Kamanja onkraj Kolpe, da ob požaru za gasilce ni pomembna nikakršna meja. KONCERT MESTNE GODBE METLIKA METLIKA - Tukajšnja mestna godba, ki prihodnje leto praznuje 150-letnico obstoja, bo imela v soboto, 6. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu Metlika tradicionalni celovečerni zimski koncert pod taktirko Rafka Ogulina. OBČNI ZBOR REJCEV DROBNICE METLIKA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabi člane in vse rejce ter ljubitelje drobnice, ki se želijo včlaniti v društvo, na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 7. februarja, ob 9. uri v metliški Vinski kleti. PESNIŠKI PRVENEC IN RAZSTAVA METLIKA - V petek, 5. februarja, bo ob 18. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu predstavitev pesniškega prvenca Ivane Zavšek Švagula “Pesmi življenjske resnice” in otvoritev razstave skupine Mavrična okarina iz Celja. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorka Vesna Žist, kitarist Marjan Hla-stan in oktet Petrol. prapor, katerega boter bo častni konzul v Južnem Ontariu Jože Slobodnik, ki mu bodo na slovesnosti skupaj s Francem Kropetom podelili listino o imenovanju za častna člana društva. Franc Krope, Mariborčan, kije leta 1957 odšel v Nemčijo, kjer je uspešen podjetnik, je namreč velik prijatelj gasilcev. 50 let je član PGD Maribor-mesto in ko je prihajal na obiske v Slovenijo, je opazil, da gasilci zaradi pomanjkanja denarja težko pridejo do opreme. Tako jim je pred devetimi leti pričel pomagati in jih do danes že’ SREČANJE KLUBA BRALCEV ČRNOMELJ - ZIK-knjižnica Črnomelj vabi vse nove in stare člane kluba bralcev za odrasle na ponovno srečanje, ki bo v sredo, 10. februarja, ob 19. uri v knjižnici. S seboj lahko prinesete naslove knjig, ki bi jih priporočili ostalim bralcem. Otroci in mladina pa bodo v soboto, 13. februarja, ob 10. uri v ustvar-jalnici izdelovali srčke ljubezni. S seboj prinesite okraske, s katerimi boste okrasili srčkE iz glinene mase. PODELILI ŽUPANČIČEVA PRIZNANJA ČRNOMELJ - V nedeljo, 7. februarja,vbo ob 19.30 v kulturnem domu Črnomelj osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti bodo podelili Župančičeva priznanja, dramska skupina Srednje šole Črnomelj pod vodstvom Helene Vukšinič pa bo premierno predstavila gledališko predstavo “Bog”. šestnajstkrat obdaril: z lestvami, orodnimi vozovi, kombiniranimi vozili ali kombiji. Poveljnik GD Metlika Pavel Lipej seje ob sodelovanju s PGD Radvanje pri Mariboru spoznal tudi s Kropetom, ki je obljubil, da bo ob jubileju Metličanom podaril gasilske avtomobilske lestve. Kako zelo jih potrebujejo za gašenje požarov v višjih nadstropjih, pa pove že to, da takšnih lestev v Beli krajini nima še nihče, najbližje pa so v Novem mestu, Krope je lestve, tako kot tudi ostalo podarjeno gasilsko opremo, kupil v Nemčiji od tamkajšnjih gasilcev, vendar so brezhibne in bodo našim gasilcem služile še doU ga leta. M. BEZEK-JAKŠE PREDAVANJI ZA KMEČKE ŽENE DRAGATUŠ, ČRNOMELJ -Društvo kmečkih žena Dragatuš vabi v torek, 9. februarja, ob 19. uri v dragatuško osnovno šolo na predavanje o prvi pomoči v nesrečah. Predavala bo medicinska sestra Minka Dichelberger. Društvo kmečkih žena Adlešiči pa vabi istega dne ob 18.30 v prostore Kmetijske zadruge Črnomelj na predavanje o varčevanju v gospodinjstvu. Predavala bo Helena Mrzlikar. O PITANJU GOVEDI ČRNOMELJ - V sredo, 10. februarja, bo ob 10. uri v sejni sobi občine Črnomelj specialist za živinorejo Anton Darovic predaval o pitanju govedi, posklušalce pa bodo seznanili tudi z ocenjevanjem klavnih polovic. PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU SEMIČ - V nedeljo, 7. februarja, bo ob 18. uri v kulturnem domu v Semiču v počastitev slovenskega kulturnega praznika proslava, ki jo pripravljajo učitelji in učenci tukajšnje osnovne šole. Nastopila bosta tudi ženski pevski zbor Semič in moški pevski zbor sv. Štefan. ZAHVALA DONATORJU - Na 130. občnem zboru metliških gasilcev so podelili priznanja in zahvale za dolgoletno delo, pohvale za pomoč pri delu društvu, priznanja veteranom ter sprejeli nove člane. Predsednik GD Metlika Stane Bajuk pa je Francu Kropetu (na desni) ob njegovem skorajšnjem 65. rojstnem dnevu ter v zahvalo za njegovo humano pomoč metliškim gasilcem izročil sliko Metlike. Krope je ob tem dejal, da je prepričan, da bo gasilska lestev prišla v prave roke, podarja pa jo iz srca. (Foto: M. B.-J.) O “NAŠIH KORENINAH” - Pretekli teden sta bili dve predstavitvi knjige “Našekorenine”upokojenega novinarja Dolenjskega lista Toneta Jakšeta. V metliški knjižnici (na fotografiji) sta o knjigi govorila prof. Jože Dular in avtor, ki ga je predstavil Matjaž Rus, odlomke pa je prebiral Sašo Bezek. V novomeški knjižnici pa sta knjigo in avtorja predstavila Jadranka Matič in Milan Markelj, odlomke sta prebirala Lidija Murn in Sašo Bezek, na citre pa je igral Darko Duh. (Foto: Tina Jakše) V Črnomaljcem zmanjkuje potrpljenja V Črnomlju so vse bolj nezadovoljni s po njihovem mnenju prepočasnim odpravljanjem vzrokov onesnaževanja zraka v obratu IMP Livarja - Znova predlog za ekološko grajo ČRNOMELJ - Ob lanskem črnomaljskem občinskem prazniku je IMP Livar iz Ivančne Gorice prejel za onesnaževanje, ki gaje povzročal njegov obrat v Črnomlju, občinsko ekološko grajo, imenovano kopina. Ekološko grajo je takrat predlagala stranka SDS, kije dala letos znova pobudo, da kopino podelijo IMP Livarju. SDS svoj predlog utemeljuje s tem, da podjetje še vedno ni odpravilo vzrokov za onesnaževanje okolja, zaradi česar ljudje že občutijo posledice pri svojem zdravju, povzročena pa je tudi meteri-alna škoda. Poleg tega je Pavel Zajc iz SDS na prvi seji občinskega sveta dal tudi svetniško pobudo, v kateri predlaga županu Andreju Fabjanu, naj pridobi podatke, ali je takšno ravnanje IMP Livarja zakonito, občinskemu svetu pa je priporočil sprejem sklepa o varstvu prizadetih občanov. Direktor IMP Livarja Stane Osterman je pojasnil, da so lani izdelali tehnično dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje za sanacijo odpraševanja kupolnih peči, medtem ko so filter z opremo kupili že leta 1997. Decembra lani so jim na Ekološko-razvojnem skladu RS ugodno rešili tudi vlogo za dodelitev posojila za postavitev filtra na kupolnih pečeh v Črnomlju. Z delom naj bi pričeli takoj, ko bodo uredili vse potrebno za črpanje posojila, končali pa najpozne- je do konca julija. Lani spomladi so v čistilnici in brusilnici odlitkov dotrajane mokre filtre nadomestili s suhimi vrečastimi. Sedaj pa čakajo na gradbeno dovoljenje za deponiranje neuporabnih livarskih peskov. Osterman v zaključku odgovora pravi, da jih v podjetju veseli, da ima črnomaljski občinski svet razumevanje za njihove težave pri odpravljanju onesnaževanja zraka. Ko je pisal odgovor, gotovo še ni vedel, da Črnomaljcem zmanjkuje potrpljenja ter da SDS predlaga, naj IMP Livarju znova podelijo ekološko grajo. m. B.-J. \ NITKOVI IN POLSKA STRAŠILA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Polska strašila, novi udarni bend dolenjskega un-dergrounda (podzemlja), bo v soboto, 6. februarja, po 22. uri nastopil v črnomaljskem mladinskem kulturnem klubu. Pridite, poslušajte in slišali boste, kako ta skupina združuje elemente industrijskega noisa, punka, deatha, trasha, speed metala v nova sarkastična, ironična in subverzivna glasbena sporočila. Skupina postreže tudi z aforizmi, citati in teatralnim performanceom. Kot glavna privlačnost večera pa bo ob 22. uri nastopila bosanska skupina Nitkovi, trio, ki prvič nastopa v Sloveniji. Odlikuje ga dinamičen nastop, ki temelji na čvrstini klasičnih hard core obrazcev, podkrepljenih z (družbenimi) kritičnimi besedili, v katerih se zrcalijo sence vojne vihre, ki jim je odpihnila pravico do igrive mladosti. Duhove sta burila dva podžupana Kljub temu da so imeli v opoziciji pomisleke glede imenovanja dveh podžupanov, je večina potrdila Janeza Moverna in Antona Malenška - Strokovnost ali politika? SEMIČ - Na zadnji seji semiškega občinskega sveta, ki seje končala v rekordnem času pol ure, sije župan Janko Bukovec zaželel, da bi bili svetniki bolj korajžni in glasni. Želja se mu je izpolnila že na drugi seji, kije bila pred tednom dni. Precej časa so se svetniki zadržali pri volitvah in imenovanjih, zlasti še, ko je šlo za imenovanje dveh podžupanov. MARIJINIH DVAINDEVETDESET - Aktivistke OO RK iz Vinice starostnike iz svojega okolišu rade razveselijo z darilcem in prijazno besedo. Prejšnji teden so se oglasile pri Mariji Kunič na Hrastu pri Vinici, ki je praznovala dvaindevetdeset let. Na sliki: Marijin zet Štefan Pakar, Anka Frunkovič, Fanika Špehar, Marija, Marica Hudelja in Marica Špehar. (Foto: T. J.) Jože Mihelčič je menil, da najbrž noben predlog za člane odborov in komisij ni povsem sprejemljiv, vendar je to po njegovem odraz razmerij v občinskem svetu. Povedal je, da v LDS niso zadovoljni z zasedbo v odborih, ker so pričakovali večjo zastopanost svoje stranke. Da pa bi občina normalno delala, šobili pripravljeni sprejeti vse predloge razen za podžupana, ker sta po njihovem dva preveč. Poudaril je, da jim je vseeno, kdo je podžupan, in če bi bil na listi samo eden, bi ga podprli. Ker pa sta dva, niso bili pripravljeni glasovati za nobenega. Poleg tega je bilo slišati pomisle- ke glede stroškov. Tudi Alojza Vidmarja iz DeSUS je zanimalo, ali se bo delo res tako povečalo, da potrebujejo dva podžupana. Če pa župan meni, da sta potrebna, naj bi po njegovem predlogu najprej izvolili enega, šele čez nekaj časa še drugega. Sergej Čas iz SNS pa je razočaran, ker je stranka dala tri predloge za člane komisij in odborov, a se je le on znašel v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. “Vem, da gre za strokovne komisije, kjer ni prostora za politiko, zato vztrajam, da sem član odbora za družbene dejavnosti. V nasprotnem bom menil, da gre za degradacijo stranke in mene, kajti če ne pridem v odbor zaradi svoje strokovnosti, tudi v svetu za preventivo nimam kaj početi,” je trdil Čas. Župan Janko Bukovec je pojasnil, da bo strošek za dva župana enak kot za enega, ker si bosta plačilo delila. Sicer pa naj bi bil Janez Movern iz SLS zadolžen za družbene, Anton Malenšek iz SKD pa za gospodarske dejavnosti. Času je odgovoril, da morata za spremembo odbora njegov predlog podpreti še dva člana občinskega sveta. Ker podpore ni bilo, je bil odbor za družbene dejavnosti sprejet brez njegovega članstva, izstopil pa je iz sveta za preventivo. Svetniki pa so s sedmimi glasovi za, štirim proti in enim vzdržanim imenovali tudi oba podžupana. M. BEZEK-JAKŠE GAŠENJE - Čeprav je metliško Gasilsko društvo najstarejše v Sloveniji, se še najdejo takšni, ki jim je za spoštljiv odnos do njega kaj malo mar. Tako so lani metliški gasilci dobili obvestilo, da pri Trnovcu gori gozd. Seveda so odhiteli gasit, a o ognjenih jezikih, ki naj bi oblizovali gozd, ni bilo ne duha ne sluha. Od vsega ognjenega so našli le kup trave in drugih odpadkov na njivi, kjer je prej rasel krompir. Tisti, ki je lažno alarmiral, ima prav tako krompir, če ga niso dobili. VODOVOD - Metliški župan Slavko Dragovan je belokranjskima županskima kolegoma Andreju Fabjanu in Janku Bukovcu predlagal, da bi začeli graditi regionalni vodovod od Metliki proti Gradcu in Semiču. Svojo zamisel je utemeljil s tem, da bi bil potem vodovod zagotovo zgrajen tudi drugod po Beli krajini. Predlog sploh ni slab, če ga človek pogleda z metliške strani. Menda pa župana ostalih dveh občin nad njim nista bila ravno navdušena. Črnomaljski drobir KAŽIPOT - Prebivalci Pustega Gradca so si kar nekaj let prizadevali, da njihov kraj tudi v zemljiški knjigi in geodetski upravi poimenujejo s po njihovem mnenju pravim imenom, torej kot Pusti Gradec in ne kot Pusti Gradac. In čeprav jim je konec lanskega leta končno uspelo dobiti bitko, bo za dobljeno vojno očitno potrebnih še nekaj bojev. Eden od njih bo, da tudi na kažipotih vas pravilno poimenujejo. Ob cesti Črnomelj-Vinica namreč še vedno stoji kažipot, na katerem je razločno zapisano Pusti Gradac (na fotografiji). 1 Pusti Gradac V ILEGALI - Vse kaže, da s kažipoti ob cesti, ki vodi iz Črnom-lja proti Vinici, res ni prave sreče. Medtem ko so eni napačni, pa jih drugje sploh ni. Prebivalci Sel in Goleka pri Dragatušu se počutijo kot med vojno. Sc vedno so v ilegali. Že precej časa namreč moledujejo, da bi pri odcepu v obe vasi namestili tabli, da bi obiskovalce, ki jim belokranjske ceste niso ravno najbolj nane, pravilno usmerili. Za zdaj je bilo vse zaman. Če pa bi sami na kol nabili plan-ko in nanjo napisali imeni obeh vasi, bi se najbrž hitro našla delovna moč, ki bi jo izruvala. DOBROTE - Domačija Raz-tresenovih iz Jankovičev je preteklo soboto vabila na razstavo vina, kruha in peciva. Ko so to prebrali, so se številni dobro razpoloženi obiskovalci organizirali kar sami: s seboj so prinesli še klobase. Tako se je zgodilo, da je bilo skoraj več mesa kot kruha. Ko bo pri Raztresenovih razstava mesnih dobrot, zagotovo ne bo zmanjkalo kruha... USLIŠANJE - Svetnik Jani Stepan je na prvi seji občinskega sveta v novem mandatu predlagal, naj bi svet zasedal ob torkih ali četrtkih. Uslišano! Druga seja sveta je bila v ponedeljek. Semiške tropine PODPORA - Ko je semiški župan Janko Bukovec v Semiških tropinah prebral, da so ga Romi potem, ko so videli, kako dobro mu gre izpod nog ciganska polka, sprejeli za častnega člana, je bil njegov komentar kratek: "Jaz sem imel že prej pri Romih 88-odstotno podporo”. Tolikšen jc bila namreč njegov volilni rezultat. TAKSA - Dva dni potem, kojc predsednica Turističnega društva Semič Sonja Križan postala članica izvršnega odbora Turistične zveze Slovenije, so semiški svetniki sprejeli sklep, da odslej vsa turistična taksa ostane v občini-Prej je namreč veljalo, da sojo del poslali na republiko. Ni kaj, v Semiču se zares hitro učijo. Drobne iz Kočevja GLAS NARAVE - Mraz, ki je ponovno močneje pritisnil prejšnji teden, je povzročil, da so nekateri pločniki v Kočevju postali zelo nevarni. K sreči jih je bila večina očiščena ali dobro shojena, vendar pa je bila prav zato drsnica na poti vzdolž Ljubljanske ceste od policijske postaje mimo pošte do občinske stavbe na nasprotni strani ceste, še posebno po torkovem rahlem sneženju za pešče še toliko večje presenečenje. Ker je bil na nasprotni strani ceste pločnik skoraj normalno prehoden, se je zdelo, kot da želi “narava” reči: V velikem loku se izogibajte policij-u P.°.st?je’ ne P>šite pisent in ne obveščajte nikogar, pa tudi obiskov občinski upravi in upravni enoti ne delajte, še posebno pa ne davkariji in sodišču, ki domujejo v skupni stavbi občine; naredite le toliko, kot je resnično samo nujno potrebno! SPET NA SVOJEM MESTU - Kljub obljubi kiparju Stanetu Jarmu, da bo postavitev razstavljenih del v restavraciji hotela Valentin ostala ves čas trajanja razstave takšna, kot je bila ob otvoritvi, so njegove kipe že naslednji dan prestavili. Razlog za !° naj bi bil, da so imeli tako veliko število gostov, da jim je za postavitev miz za vse zamanjkalo' prostora. Domačega umetnika, ki je ze ob postavitvi razstave spričo zasedenosti dela restavracije zaradi v njem organizirane prodaje oblačil pristal na odmik od prvotno dogovorjenega, da bo imel za postavitev razstave na voljo oba dela, je to sila razjezi-i ~;Pav*čeno užaljen jim je de-jal, da z njimi ne bo več sodelov- Ze naslednji dan je bila razstava spet na svojem mestu! Ribniški zobotrebci TELEKOMOVO DARILO -predsednik pred nedavnem v Ribnici ustanovljenega .Lions klu-ua Hubert Kosler je sicer tudi direktor v Ribnici delujočega podjetja Ristro. Zanj vedo povedati, da je svetovljan, ki pa bi bil urez telefona “mrzel”. O tem menda pričajo tudi za 180 tisoč Jdiarjevvisoki računi, kijih plačuje za telefon. Da je v tem ned-y°mno nekaj resnice, priča ura, ki 1° je prejel od Telekoma kot zahvalo, ker se tako pridno poslužuje njihovih uslug. Ob obrazložitvi, Priloženi darilu, da vedo, kako pomemben mu je čas, naj bi ga glasovi različnih ptičev, ki se oglasijo vsako uro, na to seveda se naprej opozarjali! BO TOKRAT USPELO? - V Mek hov gostišču Mihelič v Ribnici potekala 37. seja odbora rzavnega zbora RS za gospo-arstvo. Gre za ponovno sklicano J~)P' za katero je predsednik . bora dr. Jože Zagožen vztrajal, a se ne odvije v prostorih držav-ega zbora, kot so predlagali ■ ekateri člani odobra, ki so zara-i domnevne časovne stiske zara-■ Preobremenjenosti z obvez-ostmi v državnem zboru povzro-J’ da je dr. Zagožen sejo pre-. . za nedoločen čas. Sedaj je cas določen in v Ribnici, kjer so ih zaradi odpovedi prvič skli-e seJc zelo razočarani, sedaj ,TaJ?> da se članom odbora po vn°°i'n kilometrih, ki so jih oprani službeno ali v lastno zadovolj-i; ’samo 46 kilometrov iz Ljub-jane do Ribnice ne bo zdelo predolga pot, ki bi jim vzela Preveč časa. Kostelski rižni •PANES OTVORITEV - Turi-leno športno društvo Kostel danes, 4. februarja, ob 17. /!’ na otvoritev likovne razstave e Jožeta Lisca z naslovom “Umetnostno varjenje”. Kulturni proti am ob otvoritvi bodo izvedli penc‘ osnovne šole Fara. Jože-• 1Sac, ki živi v Kočevju, sicer pa P° r°du Kostelec, se izraža Predvsem v tehniki varjenja, pn» mer se poslužuje predvsem st.eza: doslej je imel že štiri razna V.e’Je tudi uspešen humorist in diu na Prereditvah in na ra- JUTRI TENIS - Turnir v na-t !zncm tenisu se bo začet v pe->5. februarja, ob 17. uri v dvo-®ni osnovne šole v Fari. Organi-a g;' turistično-športno društvo • Startnina je 1000 tolarjev, tagovalec bo dobil denarno ‘agrado, prvi trjje pa medaljc. IlliPODAJAJO grajski en Mercator-Kmetijsko .»m™ Kočevje prodaja S stišče Grajski hram pod kostel-‘n1 gradom. KOSTEL JE STARA OBČI-"Vsak tretji prebivalec obči-Vn x tel Je star nad 65 let. prasanje je, če Kostel ni dobil nr PrcPozno, saj je število ?nrJValcev °d nekdanjih preko padlo na dobrih 700. Mit IZ MAŠI H OBČI i m Mit Koalicija dokazala svojo (pre)moč Janez Černač postal kočevski podžupan KOČEVJE - 24-članski kočevski občinski svet se je v ponedeljek sestal na svoji drugi redni seji. Po hitrem postopku naj bi sprejeli spremembe in dopolnitve statuta, vendar je predlagatelju za dosego za to potrebne dvotretjinske večine zmanjkal en glas, so pa zato s samo enim glasom več za izmed 23 prisotnih svetnikov za podžupana izvolili mag. Janeza Černača. Da bo izid glasovanja za podžupana, ki je bil v odsotnosti poslanke iz vrst Zelenih dokaz številčne premoči koalicije ZLSD in LDS, tesen, je napovedovala že razprava. Alenka Gabrič (SDS) je namreč predlagala, da bi se predlagana sprememba U. člena, po kateri podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov sveta z večino glasov navzočih članov, spremenila tako, da bi podžupana imenovali z večino glasov vseh članov sveta. Tajnik občine Miloš Šenčur je njen predlog označil za neizvedljiv. Po 10-minutnem odmoru je Gabričeva obrazložila, zakaj je zaprosila za odmor. Povedala je, da bo njena svetniška skupina glasovala proti, češ da je Šenčur priznal, da sta statut in poslovnik neusklajena in oba v neskladju z zakonom, ter da bodo zato zaprosili za ustrezno pravno mnenje. Šenčur je ponovno pojasnil, da zakon predpisuje, kakšna večina je potrebna, in da zato ni pomembno, kaj pravita statut in poslovnik. Ker je ena od samo dveh izjem, ki jih določa zakon, zahtevana dvotretjinska večina pri sprejemu statuta, je župan Janko Veber po izidu glasovanja 15 za in 8 proti sprejemu sprememb ugotovil, da s proceduro ne morejo nadaljevati v skladu s 109. členom poslovnika, in da bodo zato predlagane spremembe šle v proceduro skupaj z ostalimi spremembami statuta, ki jih bo pripravila na isti seji sveta brez zapletov imenovana statutarno-pravna komisija v sestavi: Tomo Jarni, Andrej Krese, Irena TVo-ha, Slavka Janša in Marija Bregar. M. L.-S. V ZAGORICO K MAČKARAM DOBREPOLJE - Vaška skupnost Zagorica vabi na karneval tradicionalnih zago-riških mačkar, ki bo v nedeljo, 14. februarja, ob 13.30 v Zagorici. Na karnevalu bo med drugim prikazano žaganje babe, parada mačkar s poroko, babji maln ter orači in sejalci. Pustovanje v Zagorici je opisal v svojih knjigah “Praznično leto Slovencev” tudi pokojni etnolog Niko Kuret. Nekdaj so ga prirejali redno vsako leto, zad-njih nekaj let pa ga ni bilo. Zdaj ga nameravajo obnoviti. Hubert Kosler v Se Lions Ribnica Klub za humanitarne in družabne zadeve RIBNICA - Ustanovne skupščine kluba Lions Ribnica se je udeležilo 23 članov. Stojan Plesničar, guverner 129. distrikta mednarodnih Lionos klubov na območje Slovenije, je povedal, da ima ta humanitarna organizacija v 180 državah po vsem svetu več kot štirideset tisoč klubov. V Sloveniji je bilo po osamosvojitvi ustanovljenih 27 klubov, ki združujejo okrog 800 članov. Pred šestimi leti je bil ustanovljen klub v Novem mestu, njegov predsednik Janez Kukec pa je postal boter ribniškemu klubu, čigar člani so: Hubert Kosler, Olga Tanko, Majda Govže Kumelj, Andreja Sulentič, Bernarda Kogovšek, Tanja Debeljak, Vlasta Petek, Alojzija Zakrajšek, Alenka Žagar, Mirjam Trdan, Miran Mate, France But, Tadej Prelesnik, Beno Henigman, Stane Kljun, Peter Rus, Zvone Janež, Jože Tanko, Niko Žvokelj, Maks Ipavec, Primož Zlobec, Tomaž Kumelj, Matjaž Ložar in Polde Trdan. Člani kluba so prejeli značko in prisegli poslanstvu “skrbi za pereče, socialne, zdravstvene, okoljevarstvene in druge težave v domačem kraju.” M. G. NOV NAČIN IZOBRAŽEVANJA OBČAN SPRASUJE, MEDVED ODGOVARJA “So bile razprodaje v gospodinjskem tednu po znižani ceni v Kočevju uspešne?” “Seveda, najbolj pa v Nami, kjer so imeli že prvi dan tako velik promet, da se jim je pokvarila blagajna. ” Vajenski sistem ni nič slabši Srednja šola Kočevje si prizadeva za uvedbo dualnega načina izobraževanja - Možnosti za kombiniran oddelek mizarja in šivilje-krojača - Odločitev prihodnji mesec KOČEVJE - “To ni nov izobraževalni program, ampak nov način izobraževanja, ki ga na našem območju potrebujemo,” je ob nedavni predstavitvi dualnega načina izobraževanja v Kočevju poudarila ravnateljica Srednje šole Kočevje Tatjana Patafta. Več o dualnem načinu izobraževanja, za katerega je dejala, da kočevska regija ima možnosti, da se vanj vključi, je spregovorila vodja izobraževanja pri Obrtni zbornici Slovenije Janja Meglič. “Namen dualnega načina izobraževanja je, vrniti mlade nazaj v delovni proces, da bi si pridobivali poklicno znanje v razmerah, v kakršnih bodo kasneje opravljali svoj poklic,” je povedala Megli-čeva. Poudarila je, daje zgrešeno mišljenje, da “bo vajenec ostal celo življenje vajenec”, kot se tega bojijo nekateri starši. “Vajenski sistem ni nič slabši, kot je kakršenkoli drug izobraževalni sistem,” je dejala in povedala, haromny 75 DF, teli 75 VVG, tarot 25 DF in še mnoga druga, pl Sarr,a ali v medsebojni kombinaciji lahko zatrejo prav vse vrste Po VCJ'U’- ^ Brozi posevkom. Odločitev o tem, kateri izmed teh °čini novejših pripravkov je najprimernejši za določeno nji-Pl °z. posevek, je najbolje sprejeti po posvetu s strokovnjakom. j|?CV|-j.e je vsekakor potrebno zadržati pod mejo gospodarske rrtel vosu, siccr sc pridelovanje preprosto ne izplača, saj zgolj j.i va,lsko trebljenje škodljivih pleve rtih rastlin ekonomsko ne Zdr* konkurence. Inž. M. L. Ijeve usnjice. Krave, ki jim niti enkrat na leto ne obrežemo parkljev, imajo peedolge konice in deformirane stene, kar vodi v vse večjo obremenitev petnega dela parklja. Zaradi tega obračajo živali konice parkljev navzven, pete pa navznoter, odvisno od tega, kjer je največja bolečina pri obremenitvi parklja. Zaradi nepravilnosti v stoji prihaja do bolečin in vnetij v sklepih in tetivah parklja. Najpogostejši vzroki za vnetje parkljeve usnjice so tope poškodbe na podplatu in pregloboko zarezovanje v podplat parklja. Pogosto je tudi vnetje kože v medparkljevi reži in ob robovih. Posledica je vdor mikroorganizmov globlje v parkelj in ognojitev, ki zahteva dolgotrajnejše zdravljenje in povzroča precejšnje stroške. Pri obrezovanju parkljev je treba upoštevati anatomsko obliko parklja, poraščenost, pojav odti-skov in naravni naklon parklja. Poleg krajšanja na normalno velikost je pomembno tudi tanjšanje podplatnega dela parklja. Lastniki črede morajo poskrbeti za dvakratno letno obrezovanje parkljev, ki ga je najbolje prepustiti storki, saj ta razpolaga s primerni-mi stojnicami za pričvrščanje okončin. Na območju širše Dolenjske je na voljo že kar nekaj iz-vajajalcev obrezovanja parkljev, med njimi tudi vetrinarska ambulanta Tiveta, d.o.o., ki opravlja storitev po konkurenčnih cenah. ROBERT KENDA, dr. vet. med. k PETIČ NA PREIZKUŠNJI - Društvo vinogradnikov Suha krajina je v Žužemberku že petič pripravilo pokušnjo suhokranjskih vin. Sedemčlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki pa tudi ljubitelji vin dr. Mojmir Vonda, dr. Dušan Terčelj, dr. Julij Nemanič, dr. Mitja Kocjančič, inž. Katarina Merlin, ekonomist Peter Lavrič in inž. Slavko Gliha (na sliki) so ocenili 57 vzorcev rdečih, belih in sortnih vin. Rezultati pokušnje so vsekakor spodbudni za vinogradnike. Letina je bila dobra, pa tudi kakovost kletarjenja se v Suhi krajini izboljšuje, predstavljeni pa bodo v soboto, 6. februarja, v prostoru nad Dolenjkino trgovino v Žužemberku, kjer bo tudi degustacija vin in razstava domačega peciva, ki ga bodo pripravile kmečke žene. (Foto: S. Mirtič) BIJEJO PLAT ZVONA Večina kmetij brez naslednikov Zastrašujoče malo mladih je v Beli krajini še pripravljenih ostati na kmetijah N HRIBČEK BOM KUPIL... Vpliv sorte na kakovost vina V svetu sta uveljavljena dva modela označevanja vina: • nemški, ki ima poudarek pri označevanju na etiketi s sorto in • franocoski, ki daje pri označevanju več teže na poreklu vina. Logično je, da smo glede na slovensko zgodovinsko povezanost z germanskim svetom povzeli nemški model. Razgovor s poznavalcem in uveljavljenim belokranjskim vinogradnikom meje vzpodbudil, da pišem o tej temi, ki je zelo povezana s trženjem vina. V Sloveniji smemo saditi veliko sort, kar povečuje pestrost vinskih okusov. Za drobno trženje je to lahko tudi prednost, kajti tržni vinogradnik, čeprav ima samo hektar vinograda, lahko ponudi svojim kupcem veliko vinsko izbiro. Toda kaj moti mojega sogovornika? Stroški, ki so povezani s pridelavo posameznega vina, in tood vinograda do etikete. Strošek etikete za litrsko steklenico je manjši, če je količina vina večja. Strahotno pa se poveča strošek za etiketo, če je vina malo. Že pri tisoč steklenicah je strošek zS" etikete tako velik, da presega celoletne stroške zaščite vinske trte v tem vinogradu. Zato mora biti prodajna cena vina visoka, da prenese toliko vlaganja v posamezno (blagovno znamko) vina. Uveljavljanje posameznega vinorodnega okoliša na vinskem trgu je širša zadeva, ki pa ne sme biti predraga in mora Ureja: dr, Julij Nemanič biti upoštevana tudi preglednost ponudbe, saj naše konkurenčne sposobnoti ne smemo slabiti s prevelikimi stroški in z nepreglednostjo. Velikokrat smo kot kupci vina razočarani, ker v vinu, ki je označeno s sorto, ne najdemo sortne značilnosti. Torej naj bi razvijali samo tiste sorte, ki so pokazale v naših vinorodnih okoliših značaj vina, ki je razpoznaven in vsakemu razumljiv. Takšan vina potem kupci iščejo tudi na polici v samopostrežbi med množico ostalih vin. V mali Sloveniji gotovo tržimo več sortnih vin kot v veliki Franciji ali Nemčiji. Zaenkrat se nam je to obneslo, vprašajmo pa se, če se bo tudi na sodobnem evropskem trgu. Porabnike vina nam je uspelo prepričati o pomembnosti sorte pri kakovosti vina. V resnici je vpliv sorte na kakovost vina enakovreden vplivu tal v odvisnosti od vremenski razmer, oziroma celo enakovreden tehnološkim postopkom od predelave grozdja do nege in zorenja vina. Francoska zakonodaja, ki ureja zaščito porekla francoskih vin (A.O.C. je kratica, s katero so označena tako zaščitena vina), prepoveduje označiti na glavni etiketi R.O.C. zaščitenega vina sorto grozdja. Odkar so uvedli v Franciji deželna vina (vins de pays) dovoljujejo označiti na teh etiketah sorto. Toda kakovost deželnih vin je bistveno nižja od R.O.C. vin. Izjema pri označevanju v razredu A.O.C. je samo v Alzaciji, kjer smejo na etiketi napisti tudi sorto. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ 'CEVO SE GAJE ČRNOMELJ - Andreja Černe je svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti za vso Belo krajino, sedež pa ima na Kmetijski svetovalni službi v Črnomlju. Pri svojem delu se srečuje s precejšnjimi težavami, tako zaradi nedorečene zakonodaje kot zato, ker kmetije izumirajo ali pa ljudje bežijo z njih. dovolj vztrajni,” pove Černetova. “Moja naloga je predvsem delo z društvi kmečkih žena in pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Pri slednjih se ljudje najbolj zanimajo za turistične kmetije in vinotoče, problem pa je, da za dopolnilne dejavnosti še vedno ni sprejet zakon, zato je svetovanje precej otežkočeno. Ljudem ne morem svetovati, naj delajo na črno. V obrtnih zbornicah pa jim najpogosteje predlagajo, naj se registrirajo kot samostojni podjetniki, s čimer se kmetje ne strinjajo. V resnici bi na obrtni zbornici lahko odprli predal za dopolnilne dejavnosti, le kmetje morajo biti Iz izkušenj ve, da bo marsikoga, ki se navdušuje nad dodatno dejavnostjo, prej minilo, preden bo sprejet zakon. “Glede na zastrašujoč podatek o tem, koliko mladih je pripravljenih prevzeti kmetije, bi lahko rekli, da v belokranjskem kmetijstvu bijemo plat zvona. Večje in dobro vpeljane kmetije še imajo naslednike, obstoj manjših pa je že pod vprašajem. A gotovo bi se še kdo odločil vztrajati, če bi si lahko pomagal z dodatnim zaslužkom. Bojim pa se, da marsikatere belokranjske kmetije ne bo več, ko bo sprejet za- kon,” je prepričana svetovalka. Z dopolnilnimi dejavnostmi bi lahko precej pripomogli k razvoju turizma, tako kot je pri predstavitvi Bele krajine pomembnih sedem društev kmečkih žensk, ki združujejo okrog 500 članic. Zlasti odmevne so njihove predstavitve z značilnimi belokranjskimi jedmi in domačo obrtjo na različnih sejmih. M. B.-J. 3 OS CfrPOVLDAL V/MtZi helena mrzlikar gospodinjski kotiček Ajda - staro pogansko žito BELOKRANJSKE DOBROTE - Na domačiji Raztresenovih v Jankovičih priAdlešičih je bilo pretekli teden prvo uradno ocenjevanje vin z adlešiških vinorodnih gričev. Pokuševalci so dobro ocenili vina, saj je bilo od 43 vzro-cev le malo izločenih, v glavnem zaradi cika in oksidacije. Najbolje se je odrezala zvrst Stanka Filaka. Ob zaključku ocenjevanja so številni obiskovalci prisluhnili predavanju članov društva podeželske mladine Mislinja o starih sortah sadja in petju adlešiških pevk ter si ogledali likovno razstavo naivca Janeza Butale z Butoraja. Ob prijetnem klepetu so dolgo v noč pili, jedli in hvalili razstavljena vina, kruh in pecivo. (Foto: M. B.-J.) Pregovor pravi, da se kmet šele takrat dobro usede, ko ajdo vseje. Ajda je res med zadnjimi pridelki, ta pa je predvsem odvisen od lepega vremena. Vsebuje večjo količino aminokisline lizina kot pšenica ter enako količino metionina in cisteina v primerjavi z jajčnimi beljakovinami. Celo ajdovo zrno vsebuje 9,8% beljakovin, 1,7% maščob, 72,4% ogljikovih hidratov, 4% netopnih dietnih vlaknin in 1,7% mineralnih snovi, kot so kalij, fosfor, magnezij in železo, poleg tega pa vitamine BI, B2 in niacin. Ajdova kaša je občutljiva na svetlobo in vlago, zato jo po obdelavi le krajši čas shranjujemo v temnem, suhem in zračnem prostoru. Okus ajdovih zrn se ujema z okusi sadja, zelenjave, mleka in mesa. Med najstarejše ajdove jedi spada MLEČNA AJDOVA KASA. Za 4 osebe potrebujemo 25 dag ajdove kaše, 8 dl mleka in 1 dl sladke smetane. Kašo brez predhodnega namakanja kuhamo 20 minut v mleku, dodamo sladko smetano in postavimo za 15 minut v pečico ali krušno peč, da mleko povre. Nasitna jed je AJDOVA KAŠA Z GOBAMI. Za 4 osebe potrebujemo 25 dag ajdove kaše, 1 čebulo, 30 dag gob (sveže ali suhe), 2 žlici olja, svež peteršilj, 5 dl vode in 4 žlice kisle smetane. Kašo vsujemo v vrelo slano vodo, premešamo, pokrijemo in kuhamo 15 minut. Na olju rahlo prepražimo čebulo in gobe. Nato dodamo sol, kislo smetano in sesekljan peteršilj. K jedi dodamo še krompir v oblicah. Tako kot iz različnih vrst žit pripravimo solato, jo lahko tudi iz ajdove kaše. Za AJDOVO SOLATO potrebujemo 30 dag ajdove kaše, 10 dag rdečega korenja, 10 dag nepretlačene skute, 5 dag zelene, 4 jajca, poper, sol, bučno olje in jabolčni kis. Ajdovo kašo namočimo za eno uro. Kuhamo jo 20 minut in nato odcedimo. Dodamo naribano korenje, zeleno, narezana v trdo kuhana jajca in začimbe. Nato vmešamo še skuto. Solato postrežemo s kruhom za malico ali večerjo. Namesto mesnih polpetov lahko pripravimo AJDOVE POLPETE. Za 4 polpete potrebujemo 30 dag ajdove kaše, 10 dag ovsenih kosmičev, 1 žlico sojine moke, 1 žlico bele moke, 1 jajce, 1 čebulo, peteršilj, sol, poper in olje za praženje. Kuhani kaši dodamo vse sestavine, dobro pregnetemo in pustimo počivati eno uro. Nato oblikujemo polpete, jih opečemo na olju in ponudimo s solato. Nekoč so vzglavnike polnili z ajdovimi luščinami, ker so mehke in zračne. « IMPi - v ■ Alenka Mlakar Na koncu je vedno svetloba Pesmi Alenke Mlakar RIBNICA - V knjigi dr.Sanje Rozman “Peklenska gugalnica”, ki je izšla konec oktobra lani pri založbi ValeNovak, je objavljeno tudi pet pesmi članice terapevtske skupine Rdeči oblak, ki deluje kot društvo za zdravljenje nekemičnih odvisnosti in pomoč ljudem v stiski, Alenke Mlakar iz Ribnice. Dr. Rozmanova se je za objavo njenih pesmi odločila, kot je zapisala v knjigi, “ker je Alenka v svojih pesmih znala izraziti čustveno doživljanje človeka v stiski tako doživeto, kot se v prozi ne da”. “K Sanji sem prišla na prelomnici v svojem življenju, ko sem začutila, da moram nekaj narediti,” pojasnjuje Alenka. Delo v skupini ji je pomagalo, da je začela globje spoznavati sebe in v tem procesu osebne rasti so začele nastajati tudi njene pesmi. “Že v gimnaziji sem pisala pesmi, vendar pa jih takrat nisem znala ceniti,” pravi. Šele med člani skupine Rdeči oblak, ki se ji je pridružila pred tremi leti, je dobila potrditev vrednosti svojih pesmi. “Ko sem jih sprva še precej sramežljivo pokazala Sanji, je ta ob njihovem prebiranju jokala,” se spominja danes 39-letna Alenka. V dveh letih in pol, odkar je v sebi ponovno prebudila pesniškega duha, je napisala preko 40 pesmi, ki bodo morda zagledale luč sveta tudi v samostojni knjigi. Vse izhajajo iz njene notranjosti m izražajo osebno iskanje poti za rešitev problemov, ki bi lahko za prenekatere tudi so -usodni. Zato kljub globokemu občutenju osebne stiske njene pesmi niso docela pesimistične. “Izžarevajo svetlobo, ki jo iščemo in h kateri težimo vsi,” pravi Alenka. Zaradi svojih pesmi, v katerih je izrazila svoja občutja, je danes optimistično zazrta v prihodnost. M. LESKOVŠEK-SVETE RAZSTAVA V KRKI NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo v torek, 9. februarja, ob sedmih zvečer odprli razstavo del akademske slikarke Martine Koritnik Fajt iz Krškega. Otvoritev bo popestrila vokalna skupina Drumlca iz Kranja. SLIKARSKA RAZSTAVA NOVO MESTO - V razstavišču restavracije splošne bolnišnice so v torek, 2. februarja, zvečer odprli razstavo del slikarke Tatjane Fabjančič Pavlič z Loke pri Šentjerneju. V kulturnem programu je nastopil Mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja. ZUPANOVA SREČAVANJA NOVO MESTO - Danes, 4. februarja, bodo ob šestih zvečer v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavili knjigo prof. Jožeta Zupana Srečavanja. Gostje večera bodo poleg avtorja in ilustratorke Melite Vovk še nekatere od osebnosti, katerih portret je Zupan zapisal v svoji knjigi. KAM IZ ZADREGE OTOČEC - Na odru Kulturnega doma bo v soboto, 6. februarja, ob sedmih zvečer domače Kul-turno-umetniško društvo Otočec uprizorilo komedijo v treh dejanjih Kam z zadrego, ki jo je dramska skupina tako kot dosedanje uprizoritve pripravila pod vodstvom režiserja Franca Ivnika. Nova knjižnica na kolesih že vozi Knjižnica Mirana Jarca je dobila nov bibliobus - Vozi na območju šestih občin - Vsako leto si iz potujoče knjižnice bralci sposodijo okoli 30 tisoč knjig NOVO MESTO - V začetku tega tedna je stari bibliobus Knjižnice Mirana Jarca odšel v zasluženi pokoj. V dobrih dvanajstih letih vozarjenja po dolenjskih cestah in potih, ko je do bralcev v manjšem kraju ali na vasi pa tudi na tovarniška dvorišča pripeljal “najzvestejše prijateljice”, knjige, seje namreč povsem iztrošil. Namesto zdelanega knjižničnega veterana na kolesih zdaj že vozi nov bibliobus, ki bo poslej skrbel za knjižno žejo po Dolenjskem. Na prvo vožnjo je novi bibliobus odpeljal v ponedeljek, pot pa gaje vodila prek Malega Slatnika in Brusnic do Gabrja ob vznožju Gorjancev. Novega knjižničnega avtobusa poleti pa zgorevali od vročine,” so seveda veseli vsi, ki imajo z njim opravka kot uporabniki, gotovo pa so se ga najbolj razveselili vodja Potujoče knjižnice Mojca Andoljšek in voznik Miro Zarabec, ki sta z bibliobusom preživela že kar lepo vrsto delovnih let, pa tudi Evelina Smuk, ki jima od lani občasno pomaga. Ti trije se namreč s potujočo knjižnico vozijo okoli in skrbijo, da so knjige vsaj občasno na voljo tudi tam, kjer nimajo javnih knjižnic. “Stari bibliobus smo dobili 1986. leta kot zamenjavo za knjižnični kombi, ki je poprej kakih osem let služil za potujočo knjižnico. Z bibliobusom smo bralcem omogočili večjo izbiro pri branju. Dolgo je lepo služil svojemu namenu, potem pa so se začele težave. Vse pogosteje se je kvaril, streha je ob deževjih puščala, ogrevanje se je kvarilo in včasih smo v njem pošteno zmrzovali, pripoveduje Mojca Andoljšek, ki z bibliobusom obiskuje bralce že od leta 1988. Vozilo je bilo tudi vse težje popravljati, saj se nekaterih rezervnih delov ni več dobilo in so jih morali iskati celo po odpadih. Vsekakor je bibliobus po toliko letih dozorel za odpis. Zato so v Knjižnici Mirana Jarca leta 1996 začeli z akcijo za nakup novega. Na pomoč so jim s skromnimi denarci priskočile številne osnovne šole in tudi nekatere delovne organizacije, da so natisnili potrebno reklamno gradivo in javnost seznanili s potrebo po novi potujoči knjižnici, glavno breme pa je šlo na ramena Mestne občine Novo mesto in Ministrstva za kulturo, ki sta prispevala vsak polovico potrebnih 30 milijonov tolarjev za nakup. “Na razumevanje smo naleteli tudi pri Gimpexu, ki je po ugodni ceni in pogojih uvozil Renaultovo podvozje, na katerem so v domžalskem Asu dogradili bibliobus. Pri izdelavi so upoštevali tudi pripombe in izkušnje naših knjižničarjev,” pravi ravnateljica Knjižnice Mirana Jarca Andreja Pleničar. Novi bibliobus je prostoren, svetal, ima klimatsko napravo, na njegovih knjižnih policah je prostora za okrog 4.500 knjig (knjižna zaloga za Potujočo knjižnico jih obsega blizu 30 tisoč), je dobro opremljen in ima tudi videorekorder za morebiten ogled in izposojo video kaset. Vozi na območju šestih občin: Dolenjskih Toplic, Mirne Peči, Novega mesta, Šentjerneja, Škocjana in Žužemberka, kjer obiskuje 50 stalnih postajališč, od tega jih pet obišče dvakrat, 45 pa enkrat mesečno v dnevih, določenih z urnikom, ki ga seveda dobro poznajo bralci po krajih, kjer je reden in priljubljen gost. Vpisanih članov Potujoče knjižnice je 1.243, njihovo število pa bo, kot menijo v Knjižnici Mirana Jarca, z novim bibliobusom še naraslo. S polic bibliobusa odnesejo domov za branje povprečno 30 tisoč knjig na leto, letni obisk knjižnice na kolesih pa znaša nekaj več kot 6 tisoč. M. MARKELJ KVARTET GALLUS V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH - Na petem koncertu Šmarjeških glasbenih večerov v tej sezoni in prvem v letošnjem letu se je predstavil trobilni kvartet Gallus iz Ljubljane, ki združuje izvrstne glasbenike: trobentača Stanka Praprotnika in Jožeta Žitnika, rogista Jožeta Kocjančiča in pozavnista Božidarja Lotriča. Odigrali so niz skladb, od klasičnih v prvem in priredb narodnih v osrednjem delu koncerta do jazzovsko nadahnjenih zabavnejših skladb v zaključku koncerta. Na željo občinstva so zaigrali še dve dodatni skladbi. (Foto: M. Markelj) ZGODOVINA ČRNOMLJA NA ODRU - Na odru Kulturnega centra Janeza Trdine je v četrtek, 28. januarja, zvečer gostovala igralska skupina Zavoda za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja z gledališko predstavo Črnomaljska kronika - historična retrospektiva. Premiera tega domačega dela, ki ga je režiser Vojko Zidar posodobil in predelal po starejšem dramskem besedilu Otona Berkopca, je bila septembra lani v Črnomlju, govori pa o krajevni zgodovini. (FotorM. Markelj) v Skrbno vzdrževanje Jurčičevine TVenutno potekajo dela pri obnovi poda in drenaži Letnega gledališča -Nujna popravila zahtevajo kozolec, kašča, čebelnjak - Lani 15 tisoč obiskovalcev - Premalo denarja MULJAVA - Rojstna hiša Josipa Jurčiča z muzejem na prostem, galerijo in Letnim gledališčem je ena najprivlačnejših slovenskih muzejskih postojank. Toda sam prostor in objekti zahtevajo skrbno vzdrževanje in seveda tudi veliko denarja, “kajti če želimo ohranjati prvotni videz Jurčičevine, je potrebna stalna obnova, saj so stavbe stare,” je povedala Muljavčanka Tatjana Lampret, direktorica Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti izpostave Ivančna Gorica, ki deluje tudi za dobrepoljsko in grosupeljsko občino. > IZ STAREGA V NOVI - Trojica iz Potujoče knjižnice je prejšnji teden tudi v dežju prenašala knjige iz starega v novi bibliobus, da je ta teden že lahko odpeljal na prvo pot do bralcev. (Foto: MiM) Razstava grafik v Luni V novomeški galeriji Luna so odprli razstava večbarvnih grafik akademske slikarke Vesne Drnovšek iz Ljubljane NOVO MESTO - V galeriji Luna so v četrtek, 28. januarja, zvečer odprli razstavo grafik akademske slikarke Vesne Drnovšek, doma iz Izlak v Zasavju. Likovna ustvarjalka je diplomirala na Aka- nice in akvatinte; z abstraktinimi motivi,-ki jih avtorica, kot je povedala v kratkem razgovoru, ustvarja brez vnaprejšnjega osnutka, nastajajo in se dokončno oblikujejo tako rekoč v samem procesu odtiskovanja več grafičnih plošč, potrebnih za nastanek večbarvnega grafičnega lista. MiM Na Jurčičevini, ki bo svoja vrata uradno odprla spet 1. marca, trenutno potekajo obnovitvena dela. V Letnem gledališču na prostem, ki se nahaja v dolinici, delajo drenažo, da bo prostor utrjen in odpornejši proti raznim vremenskim neprilikam. Predstave Jurčičevih del na prostem privabijo v eni sezoni tudi do osem tisoč obiskovalcev in za letos Muljavčani že pripravljajo dramatizacijo dela Deseti brat. Obnavljajo tudi del dotrajanega poda, kjer so bile včasih sanitarije in priročno skladišče. Največji strošek gotovo predstavljajo strehe objektov. Novo kritino nujno potrebuje kozolec, morda pa bo letos prišla na vrsto tudi celotna obnova^ dotrajane kašče in čebelnjaka. Čebelnjak na vrtu ob hiši je namreč opremljen s kopijami poslikanih panjskih končnic, kakršne so bile še v prejšnjem stoletju zelo razširjene na Slovenskem. Za Ko nam angeli spregovorijo Predstavitev knjige Bernarde Pavko Osvobajanje od sebe: angeli in Thomas pravijo v Knjižnici Mirana Jarca letos načrtujejo tudi obnovo fasade Jurčičeve rojstne hiše, ki jo je leta 1826 postavil pisateljev ded. Kot je povedala Lampretova, obnovitvena dela potekajo pod vodstvom Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, omenjene akcije pa poleg države finančno podpira tudi Občina Ivančna Gorica. Lani je namenila milijon in pol tolarjev in tudi letos računajo na njihovo pomoč. Tovrstna investicijska vzdrževanja so draga, zato potekajo počasneje, kot bi morala. Čeprav je vsako leto veliko obiskovalcev - lani so jih V ŠKOCJANU ZA KULTURNI PRAZNIK ŠKOCJAN - Ob kulturnem prazniku pripravljajo v Škocjanu več prireditev. V petek, 5. februarja, ob 19. uri bodo učenci osnovne šole Frana Metelka v Škocjanu pripravili proslavo v njihovem večnamenskem prostoru. V nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri bodo v gostilni Luzar nastopili tamburaši iz Artič. V soboto, 13. februarja, ob 19. uri pa bo kulturno društvo Studenec v večnamenskem prostoru škocjanske osnovne šole izvedlo veseloigro Trije tički. Vesna Drnovšek na razstavi v galeriji Luna. demiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1997, zdaj pa nadaljuje podiplomski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Živi in dela v Ljubljani. Mlada umetnica se je že predstavila s svojimi deli na nekaj skupinskih in samostojnih razstavah, med drugim smo njene grafike lahko videli na osrednji razstavi lanskega Bienala slovenske grafike na Otočcu, razstava v Luni pa je njena prva samostojna likovna predstavitev na Dolenjskem. Galerija Luna tako ponovno kot prva v Novem mestu gosti likovno ustvarjalko akademske izobrazbe iz najmlajše generacije. Vesna Drnovšek se je odločila, da za novomeško razstavo ne pripravi slikarskih del, s katerimi se tudi ukvaija, ampak izbor najnovejših grafik, ustvarjenih v lanskem in tudi že v letošnjem letu. Gre za večbarvne grafike, jedka- NOVO MESTO - Novodobar-stvo kar obilno pljuska iz Amerike in Zahoda tudi v naše kraje, kjer se povečano zanimanje za duhovnost in samouresničevanje, kakor ju pač razumejo slovenski newa-gerji, odraža tudi na knjižnem trgu, ki nam streže s tovrstnimi knjižnimi novostmi tudi slovenskih avtorjev. Ena od lanskih novosti je knjiga Bernarde Pavko Osvobajanje od sebe: angeli in Thomas pravijo, ki jo je avtorica ob sodelovanju višje bibliotekarke Jadranke Matič Župančič predstavila minuli četrtek, 28. januarja, zvečer v čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. Knjigo je dipl. inž. živilske tehnologije in mag. ekonomije Bernarda Pavko, ki se z duhovnostjo ukvarja kakih devet let in vodi celo delavnice komuniciranja z angeli, napisala tako rekoč po nareku angelov oziroma višjih oblik energije, s katerimi ona sama, njen učitelj Thomas Keller in menda še mnogi drugi stopajo v stalne zveze, od njih pa se uče preprostih, a globokih resnic življenja in bivanja. Angeli so ji natrosili “obilo koristnih nasvetov, izvirnih in preprostih”, kot je na predstavitvi zatrdila avtorica, ona pa jih zdaj v knjigi posreduje ljudem, da se bodo, oplemeniteni s prebiranjem tega “učbenika za življenje” oziroma “sporočila srca”, lotili osvobajanja od sebe. Knjiga torej ponuja presenetljivo veliko za 4.500 tolarjev, za kolikor je bila na voljo ne prav številnim obiskovalcem, če jo seveda sploh lahko vzamemo resno. MiM H A KONCERT IN PRIZNANJA NOVO MESTO - Slovenski kulturni praznik bodo v dolenjski metropoli počastili s tradicionalnim koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Zdravka Hribarja ter s podelitvijo priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto. Slavnostni govornik na prireditvi, ki bo v ponedeljek, 8. februarja, ob sedmih zvečer v Športni dvorani Marof, bo župan Anton Starc. Bernarda Pavko na predstavitvi svoje knjige v Novem mestu LITERATI UPOKOJENCI DOLENJSKE TOPLICE - Območna zveza društev upokojencev Novo mesto bo počastila slovenski kulturni praznik s tradicionalnim srečanjem ljubiteljskih pesnikov in pisateljev upokojencev. Srečanje, na katerem se bo predstavilo dvanajst literatov, bo v petek, 5. februarja, ob štirih popoldne v Gostišču Rog. našteli 15 tisoč - pa prihodki vstopnine krijejo le velike stroške rednega vzdrževanja. Žal prihaja vse več ljudi le na sprehod >n zunanji ogled ter se tako ogne vstopnini. , L. MURN Kulturni praznik v Posavju Proslave in druge kulturne prireditve V vseh treh posavskih občinah so za slovenski kulturni praznik pripravili osrednje proslave. Ze včeraj, 3. februarja, ob sedmih zvečer je bila za krško občino v Kulturnem domu v Krškem. Nastopil je godalni kvartet Slovenske filharmonije s harfo in angle3" kim rogom, podelili pa so tud) Prešernove plakete. V Sevnicj bodo kulturni praznik počastil1 danes, 4. februarja, ob sedmm zvečer v Kulturni dvorani z nastopom slovenskega okteta. V Brežicah pa bo osrednja proslava juto, 5. februarja, ob šestih zvečer v Prosvetnem domu. V soboto, p-februarja, bo počastilo praznik tudi pišečko kulturno društvo s proslavo v kulturnem domu v Pišecah. Zvrstilo se bo še več drugih kulturnih prireditev. Danes, 4. februarja, bodo ob šestih zvečer v galeriji Posavskega muzeja v Breži- cah odprli razstavo del slikarke Almire Bremec. V Krškem bodo v Valvasorjevi knjižnici ob šestih zvečer predstavili knjižno uspešnico Sanje Rozman Peklenska gugalnica. V Cerkljah bo ob šestih zvečer v Prosvetnem domu koncert orkestra Slovenske vojšk3 pod vodstvom dirigenta podp°>' kovnika Franca Rizmala. Na kom certu bo nastopil tudi domač' moški pevski zbor Planina. V boto, 6. februarja, bo v župnijsk1 cerkvi Razbor pod Lisco kulturi" večer Slovenstvo včeraj, danes j" jutri, na katerem bosta govoru3 dr. Janko Prunk in prof. Al°Jz Rebula, zapel bo pevski zbor Pfl' mož Trubar iz Loke, odprli p3 bodo tudi razstavo del Marie Jakobčič Kunaver. V nedeljo* " februarja, bo v župnijski cerkvi &■ Nikolaja v Sevnici ob sedm1" zvečer koncert sevniške godbe, i Podbočju bo KUD Staneta Ke°| . na ob treh popoldan nastopi)0 kulturnem domu z igro Poročil3 bom s svojo ženo. V sredo, 1*’ '■ februarja, pa bo brežiška glash"! na šola ob šestih zvečer v dvora1) j kulturnega doma v Brežicah prl’ j pravila koncert Naša prihodnoS' po dolenjski deželi IN ST# -p Kdo je hotel očrniti delo policije? Policija bo ugotovila, kdo je hotel preko novinarjev oblatiti delo slovenskih policistov - Generalni direktor je s tem, ko je opozoril na obstoj dokumenta o Holmecu, hotel doseči le, da bi novinar s pisanjem počakal na dognanja komisije Prejšnjo sredo je generalni direktor slovenske policije Borut Likar, ki je sicer doma iz Straže pri Novem mestu, ministru za notranje zadeve Mirku Bandlju ponudil odstop s funkcije generalnega direktorja. Ker je to funkcija, ki jo na predlog ministra potrdi vlada, bo imela prav ta zadnjo besedo pri nadaljnji usodi prvega moža slovenske policije. dežurni poročajo VNOVČIL PONAREJEN DE-" ^rej*nJ' teden okoli 20. ure se 1? V. V. zglasil v kmečkem turizmu Krim v Lasu pri Gobniku in si naročil P'J‘‘e o. Plačal jo je z bankovcem za ilMJOO tolarjev. Policisti sumijo, daje vedel, daje denar ponarejen. VLOMIL V HIŠO - Med 25. in . • Januarjem je prišel nekdo do starejše hiše, last B. J., ki je ne uporablja, razbil manjše okensko steklo m vstopil. Odnesel je približno 10 vreč pšenice in koruze, s čimer je lastnika oškodoval za okoli 15 tisoč tolarjev. VLOMIL V AVTO - 28 .januarja zvečer je nekdo vlomil v osebni avto Bobe rta R. jz Šentjerneja, parkiran na Prešernovem trgu v Novem mes-ln ^ njega ukradel avtorad- asetofon. Lastnika je oškodoval za okoli 100 tisočakov. POLICISTA UDARIL PO GLA-V ■ čftrtek ob 11. zvečer so bili policisti iz Metlike obveščeni, da je prišlo v lokalu “Bar saloon” v Metli-p d°. kršitve javnega reda in miru. oncista sta kršitelja Boštjana Š. iz Metlike povabila iz lokala, a ta se je povabilu uprl. Takrat je do policista topil Marjan K. iz Metlike, ga začel 'vati, vpiti nanj in ga žaliti, pri em pa ga je z pestjo udaril po glavi. ■ !cj?ti so nato oba kršitelja obvladali in ju pridržali. Zaradi suma ritve kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi bo zoper Boštjana in Mar-v.r'a podana kazenska ovadba, zara-i kršitve javnega reda in miru pa se nosta morala zagovarjati pri sodniku za prekrške. • Kaj je bilo pravzaprav odločilnega pomena za vašo odločitev: afera Holmec in Vič ali to, da je v javnost iz vašega ministrstva prišel zaupni dokument? “Eden od vzrokov je v tem, da so bili pritiski po mojem odstopu veliki zaradi afere Vič in še posebno zaradi afere Holmec, katerih namen je bil prikazati koroške policiste in s tem celotno policijo kot roparje in Borut Likar: “Novinar me je zlorabil. ” vojne zločince. Drugi razlog je ta, da želim s ponujenim odstopom ohraniti našo čast in dobro ime, še posebno pa naše nesporne zasluge med osamosvojitvijo, s ponujenim odstopom pa želim tudi pripomoči k umiritvi pritiskov, ki so se izvajali na policijo. Izključujem možnost, da bi se sam čutil krivega in da bi moral odstopiti zato, ker seje začelo pisati o Holmecu, dokument pa iz moje strani ni prišel v javnost, čeprav sem v enem delu dal vedeti, da dokument obstaja. A s tem sem hotel novinarju nedvomno preprečiti, da bi pisal nepreverjene zadeve v zvezi s Holmecem. Zal se je zgodi- Kako izbrati pravo čelado Novi zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo kolesarji do 14. leta obvezno no-s>ti čelado, priporočljiva pa je za vse kolesarje, saj lahko pri morebitnem padcu močno omili poškodbe glave. Na prejšnje nagradno vprašanje, daje starost 14 *et tisti mejnik, ko je uporaba čelade obvezna, je pravilno odgovorila večina reševalcev kviza, nekateri pa so prepričani, da je čelado potrebno namestiti le na glave otrok do 6. leta starosti. In kako naj se čelada prilega otrokovi glavi? Biti mora trdno Prjpeta na glavo, tako da med vožnjo ne more zdrsniti naprej ali nazaj. Večina proizvajalcev ponu-I® Posebne pritrdilne trakove ali blazinice, s katerimi se uravnava velikost. Kljub zahtevi, da mora biti čelada trdno pripeta, morajo paziti, da bo otroku udobna ■n ga ne bo tiščala. Med kolesaiji, kl so bili v prometnih nesrečah tako poškodovani, da so izgubili življenje, prevladujejo predvsem Poškodbe glave. Otroka moramo že od prve vožnje s kolesom navaditi na čelado, tudi takrat, ko sedi na posebnem sedežu. Čelado naj ima tudi na majhnem otroškem trikolesu, Pa naj se vozi po dvorišču ali po cesti. Starši naj bodo otroku zgled, tako da si tudi sami nadenejo Kolesarsko čelado. Pogovarjajte se z otrokom in mu, odvisno od starosti, razložite, zakaj so čelade tako koristne in potrebne. Pri m'ajših lahko poudarimo pred- vsem zglede med otrokovimi junaki in idoli, saj vrsta znanih športnikov uporablja čelade na tekmovanjih in treningih. Otroka moramo prepričati, da zadržek ali strah, da mu čelada ne bi pristajala ali mu pokvarila pričesko, odtehta možnost poškodb. Tudi v 4. kvizu nagrade prispeva Slovenica, zavarovalniška hiša, d.d., Podružnica Novo mesto, ki podaija 2 kolesarski čeladi, video kaseto “Varna vožnja s kolesom”, 2 prvi pomoči za kolesarje in 2 majici Slovenica. Ministrstvo za notranje zadeve bo dva reševalca nagradilo s knjižico šal Smejmo se skupaj, Dolenjski list pa podarja 5 knjig. Izid žrebanja 3. kviza: Kolesarsko čelado prejmeta: Marko Burgar, Krajčeva 22, Novo mesto, in Aljoša Deželak, Pot na Zajčjo goro 15, Sevnica. Video kaseto bo prejela Jožica Slak, Vavpotičeva 4, Novo mesto. Prvo pomoč za kolesarje bosta dobila Matej lldovč, Stopiče 9, in Petra Sqjtl, Gor. Gradišče 5, Šentjernej; majico z napisom Slovenica bosta nosila: Jaka Može, V Brezov log 4, Novo mesto, in Alfonz Tratar, Rakovnik pri Šentrupertu 28, Šentrupert; knjige Dolenjskega lista pa bodo prebirali: Terezija Strmšek, Šolska 11, Krško, Iva Brodarič, Škrilje 1, Gradac, Marjana Baznik, Seidlo-va 56, Novo mesto, Jožica Šonc, Kočevske Poljane 10, Dolenjske Toplice, in Simona Kajfež, Podgorska 10 a, Kočevje. Čestitamo! PROMETNI KVIZ - KUPON ST. 4 Nagradno vprašanje: Najpogostejši vzroki za izgubo življenja pri Kolesarjih, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, so poškodbe: a) glave, 1*1 ožilja, c) druge poškodbe. Naslov:..... Odgovore pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto. v žrebu bomo upoštevali odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do ponedeljka, 15. februarja. SLOVENICA zavarovtlniika hiia d.d. lo ravno nasprotno in je napisal, nekaj, kar ni bilo preverjeno. Kasneje seje ponovno potrdilo, da se na Holmecu ni zgodilo nič takega, še posebno pa ne nič, kar bi kazalo na vojna hudodelstva ali vojne zločine. Sicer pa že od vsega začetka nisem verjel v to, da bi se na Holmecu dogajalo nekaj, kar bi bilo mogoče zamolčati 7 let. Glede dokumenta pa se tudi sam sprašujem, kaj je vodilo gospoda Bukovnika, da kaj takega napiše v dokument. On je sicer dobil nalogo, da preveri, ali v Gotenici obstajajo kakšni dokumenti, na osnovi katerih se lahko ovržejo namigi, ki so bili zapisani v Slovenskih novicah o Viču in potem še o Holmecu. Kasneje se je celo izkazalo, da Bukovnik ni imel pravih virov, na osnovi katerih bi tako pisal, niti ni pristojen, da sam označuje dokumente s stopnjo zaupnosti. Zato je stopnja, ki je na dokumentu, dvomljiva in vsebina ne gre v kontekst pravilnika, ki določa stopnjo zaupnosti dokumentov.” * Torej vaš namen ni bil prikrivati dejansko stanje na Holmecu... “Kot generalnega direktorja me je novinar večkrat vprašal, kaj se je dogajalo na Holmecu, in s tem, ko sem ga opozoril na dokument, sem hotel preprečiti najhujše. Novinarju sem dal v pogovoru vedeti, da bo zaradi tega dokumenta sprožena uradna policijska preiskava, da naj ne dvomi v to in naj ne misli, da bi se karkoli skrivalo ali pometalo pod predpražnik, opozoril pa sem ga, da naj z objavo počaka na uradne ugotovitve. Žal je novinar to obrnil v svoj prid in me zlorabil. Obrnil sem se tudi na svoje sodelavce in sodelavke in sem jim dal vedeti, da sem hotel ustaviti namene, ki jih je izkazoval novinar Bojan Budja, kar je bilo jasno videti s prvim pismom, naslovljenim na ministra, da hoče iti v Gotenico, kjer so ti dokumenti. V dobri želji, da uspešno branim našo čast in dobro ime, še posebno pa naše nesporne zasluge med osamosvojitveno vojno, sem za to zastavljal svoje besede in dejanja, to pa se mi sedaj očita. Obžalujem le, da nisem bil dovolj uspešen, da so interesi drugih močnejši in da so jih obrnili sebi ali drugim v prid. Ravno tako sem zaželel delovni skupini kriminalistične policije, da čim prej odkrije tiste, ki so hoteli oblatiti naše delo in ki so s tem namenom dejali novinarju osnove za pisanje.” * Menite, da ste s tem ravnali prav, ko ste novinarju namignili, da obstaja ta dokument? “Moj namen je bil izključno ta, da ga odvrnem od njegove namere. Nisem ga spodbujal k temu, čeprav me je potem 100-odstotno izrabil. Moje trdno stališče je bilo, da je potrebno počakati na rezultate strokovne delovne skupine. Komisijo sem ustanovil 3. decembra, saj se je v medijih pisalo, kaj se je dogajalo na mejnem prehodu Vič, vse več govora pa je bilo, da se je dogajalo nekaj tudi na Holmecu. Da lahko javnosti povemo, kakšna je resnica, sem moral počakati na izsledke komisije, ki je že isti dan, ko je bila imenovana, začela delati, in mislim, da je glede na vsebino, občutljivost in obseg svoje delo opravila strokovno, argumentirano in v rekordnem času.” * Ali ni bilo že prej jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo na Viču in Holmecu? “Če ti nekdo nekaj reče in govori, da ima o tem tudi dokumente, lahko pomisliš na to. Meni osebno in koroškim policistom je bilo popolnoma jasno, da se kaj takšnega ni dogajalo. To sem sam tudi govoril, čeprav se mi očita, da sem policiste premalo zagovarjal in jih podpiral ter demantiral trditve, ki so se začele pojavljati v nekaterih medijih. A javnosti ne morem razlagati namigov, preden se uradno ne ugotovi, kar se je res dogajalo.” * Ste imeli kdaj občutek, da vas bo kdo zlorabil na tak način? “Nikoli nisem imel takšnega občutka, zato me je začudilo, da sem nehote padel v kombinacijo, na katero nikoli še pomislil nisem, hkrati pa nisem bil niti pobudnik niti nisem bil kakorkoli vpleten v te zadeve, ki so kot afere prišle v javnost.” * Torej priložnosti, da bi javno o tem spregovorili na novinarski konferenci, ni bilo? “Javnosti smo hoteli o izsledkih spregovoriti potem, ko bi delovna skupina ugotovila in z argumenti podprla dejansko resnico. Članki so namreč koroške policiste spodbudili, da so se začeli javno spraševati, zakaj se jih ne zaščiti in ne pove, da trditve ne držijo. Čakanja so popustila in očitno je, da so bili za vsem določeni nameni obračunavati s posamezniki.” • Veliko se govori o neurejenih odnosih v policiji. Kako komentirate takšne trditve? • “Takšne trditve so se začele posploševati in ob oznanitvi dveh afer Vič in Homec je prišlo kup govoric o tem, kakšni slabi odnosi vladajo v policiji. Mislim, da so tisti, ki to trdijo, le izkoristili trenutek. V policiji se namreč v teh dneh sprejema osnovni podzakonski akt zakona o policiji, ki določa organiziranost policije in sistemizacijo delovnih mest. S tem se bo dokončno izpeljalo tisto, kar v svojem namenu nosi zakon o policiji. Pri tem smo iskali najboljše rešitve, a vsem se ni dalo ustreči. Ker smo na novo določali delovna mesta in jih ovrednotili, je nekdo to izrabil. Ne moremo govoriti o neurejenih odnosih, prav nasprotno, saj smo jih hoteli dokončno urediti in si postaviti ob organizaciji in sistemizaciji pravila policije, ki bi dokončno uredila medsebojne odnose, odgovornost in razmerja med podrejenimi ter nadrejenimi oziroma med eno in drugo organizacijsko enoto. V tem aktu je rešeno tudi vprašanje, kdo bo nosil policijska pooblastila in kdo ne, kar je spet povzročilo veliko reakcij in spet je bilo možno začutiti, da so razmere slabe.” • Zadeva Holmec je torej končana? • “Sedaj lahko javnost in policija za vedno zapreta mapo 'Holmec’ in vsem lahko jasno povemo, da so slovenski policisti častno branili ta slovenski mejni prehod, zato jim gredo vse zasluge. Žal je bila z afero narejena velika škoda. A ne le v Sloveniji, pač pa tudi za ugled naše države v Evropi, kjer se je prav tako govorilo o tej aferi. A kriminalistična policija bo ugotovila, kdo je skušal preko novinarjev oblatiti policijo.” • Ostajate na ministrstvu? “Trdno sem prepričan, da bo moje delo še naprej povezano s policijo. Glede na izkušnje in znanje, ki sem jih pridobil, ter glede na to, da sem bil odgovoren za delo policije kot državni sekretar in kot generalni direktor policije, menim, da bom lahko dal od sebe še kaj koristnega za slovensko policijo.” TANJA GAZVODA NEZNAN GOLJUF BREŽICE - Na območju Brežic se je pojavil neznanec, ki goljufa po trgovinah. Običajno kupi blago manjše vrednosti, ki ga plača z bankovcem za 5 tisočakov. Ko mu prodajalka vrača razliko, se razburi in jo skuša prepričati, da je blago plačal z bankovcem za 10 tisočakov, in zahteva še razliko. Gre za moškega, starega okoli 35 let. Visok je 180 centimetrov, suhe postave, daljših rjavkastih in delno osivelih las. V vseh primerih je bil oblečen v modre kavbojke, rjav puli in črno jakno iz blaga. Vsi, ki bi karkoli vedeli o neznancu, naj to sporočijo na telefon 113. IZSTRELEK V OTROŠKI SOBI NOVO MESTO - K. B. iz Novega mesta je v ponedeljek, 25. januarja, obvestil policiste, da je, ko je bil v hiši, iz otroške sobe zaslišal pok in žvenket stekla. Policisti so ugotovili, da gre za izstrelek, podoben krogli, priletel pa je iz romskega naselja, ki je kakšnega pol kilometra stran od hiše. Policisti še nadaljujejo z zbiranjem obvestil. • Prejšnjo sredo zvečer so imeli policisti iz Krškega precej dela, ko so šli mirit razgreto glavo 33-letnega Josipa M. Ta je bil v stanovanju s svojimi otroki in očitno je bil tudi pijan. V stanovanje ni hotel spustiti žene Darje, da bi pomirila otroke, zato je ta na pomoč poklicala policiste. Ko so pri vratih zvonili možje v modrem, je Josip vrata odprl le toliko, da je lahko prišla v stanovanje Darja, sam pa je nadaljeval s kričanjem in se močno jezil tudi na policiste. Stopil je na hodnik in kričal nanje, ti pa so mu, ker je bilo jasno, da se ne bo umiril, odvzeli prostost. Svoje početje bo moral razložiti sodniku za prekrške. • 42-letni Vilijem K. s Senuš je prišel prejšnjo soboto k 50-letnemu Jožefu D. iz Brezovske Gore. Ta je Vilija prosil, naj mu naseka drva, saj jih sam zaradi bolezni ni mogel. Vili je bil pri starejšemu kolegu 7 ur, Jože pa je ves čas ležal na postelji, a ko je vstal, je ugotovil, da mu je nekdo iz omarice odnesel hranilno knjižico in denarnico z denarjem ter dokumenti. Jože je tako “lažji" za okoli 20 tisočakov, policisti pa sumijo, da se je tatvine lotil Vili. BIVŠEMU DEKLETU NI DAL MIRU SEVNICA - Sevniški policisti so v nedeljo zgodaj zjutraj odvedli na treznjenje 28-letnega Franca S. z Vrhovega, ki je prišel tisto noč v Sevnico k bivšemu dekletu Nataliji. Ta mu ni hotela odpreti vrat, zato je brcnil vanje, da so se odprla, in stopil v stanovanje in kričal. Ker so morali policisti kar dvakrat posredovati, so ga drugič odpeljali na treznjenje. “Strogo zaupno” v rokah obtoženca Marjan Novosele, ki je obtožen nedovoljene proizvodnje in prodaje z orožjem pravi: “Vsa zadeva proti meni je skonstruirana, saj je takrat policija potrebovala odmeven dogodek” KRŠKO -Prejšnji teden se je na krškem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje 44-letnemu Marjanu Novoselcu iz Brežic, ki ga obtožba bremeni nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Policisti so namreč 23. marca lani zaključili obsežno akcijo, v kateri so na Vidmu v Krškem pri prodaji orožja prijeli Marjana Novoselca, kasneje pa so dobili še 5 moških, pri katerih so zasegli velike količine orožja, ki je izviralo iz Hrvaške. V 15-ih letih, odkar obstaja UNZ Krško, je bil to naj večji zaseg orodja, če ne upoštevamo posebnih okoliščin vojne za Slovenijo. Obravnava je bila kar dvakrat preložena, v tem času pa je obtoženi poskrbel še za en izgred. V brežiški bolnišnici, kjer se je zdravil zaradi posledic poskusa samomora,*je napadel zdravnico in jo hudo poškodoval. Ker je torej od zadnje obravnave minil več kot en mesec, se je le-ta začela znova, Novosele pa si je za svoj zagovor vzel uro in pol časa. “Na sicer malo čuden način sem prišel do dokumentacije, iz katere je razvidno, da je ves dogodek le konstrukt policije proti meni. Iz teh zapisov je razvidno, da se ljudje iz policijskih vrst niso niti toliko uskladiti, da bi govorili isto. Tako v enem dokumentu po navodilu načelnika kriminalistične službe UNZ Krško Saša Jejčiča jasno piše, kako se mora tajni policijski sodelavec obnašati do mene, da bo izgledalo, kot da sem jaz tisti, ki prodaja orožje,” je dejal Novosele. Rekel je, da nikoli ni zanikal, da orožja ni imel. Pri njem so ob aretaciji zasegli 2 puški, eno pištolo, 5 bomb in več nabojnikov. “Policisti so dolga leta vedeli, da sem ljubitelj in zbiratelj orožja, saj imam le po en primerek posameznega orožja. Da pa se je zadeva obrnila, kot se je, je več razlogov. UNZ Krško je bila namreč pred dekretom vlade o ukinitvi, zato so krški policisti potrebovali odmeven primer. Iz teh zapisov je razvidno, da imam orožje in da je treba s pomočjo tajnega policijskega sodelavca in-scenirati prodajo tako, da bom lahko obtožen kriminalne dejavnosti,” pravi Novosele. Opozoril je na neskladje med pričanji Saša Jejčiča in zapisniki tajnega sodelavca. Slednji je dejal, da je on nosil vrečo z orožjem, Jejčič pa je rekel, da je vrečo no- sil Novosele. “Kako naj torej potegnem pištolo in streljam na policista, če sem imel v eni roki vrečo, druge roke pa nimam?” se je spraševal obtoženi in opozoril še na nekaj malomarnosti. Tajni sodelavec je namreč dejal, da je Novoselcu kupnino (prejem te Novosele ne zanika) plačal 1100 mark z enim bankovcem za 1000 in enim za 100 mark, Jejčič pa je trdil, da z 11 bankovci po 100 mark in navedel tudi številke. Kot smešne je označil očitke, da je hotel obračunat s policijo, saj je bil dolgo let pripadnik specialnih enot in tudi ve, kako se ravna z orožjem. “Ne gre namreč skupaj, da bi ob pištolah in avtomatskih puškah hotel na koncu obračunati z malokalibrsko damsko pištolico, ki je bila zavarovana in ni imela polnega nabojnika.” Dejal je še, da pri njem hišne preiskave, o kateri je govoril Jejčič, sploh niso delali, in izrazil upanje, da se bo v interesu dokazovanja resnice skušalo razjasniti, kdo je imel pri vsej zadevi kakšno vlogo. Iskanje dokumenta Prav-zato je okrožni državni tožilec dejal, naj obtožčni izroči tajni dokument, v katerem so zapisana policijska navodila, saj bo moral tožilec v takšnem primeru ukrepati zoper uradne osebe, če se dokaže, da je to res. A v mapi, v kateri je bilo kakšnih 30 listov, Novosele kljub 25-minut-nemu iskanju tega papirja z označbo “Strogo zaupno” ni našel. “Vem, da ta dokument obstaja, a ga očitno nimam s seboj, saj nisem prinesel vse dokumentacije.” Tokrat je bil zaslišan še Stane Zakšek iz Leskovca. Ta je na avtomobilskem sejmu večkrat sreče- val nekega Ivana iz Kočevja, kije spraševal po orožju. Takrat se je spomnil na Novoselca, saj je ta enkrat govoril, da bi rad nekaj orožja oddal zaradi otrok. To je bil tudi edini pogovor, povezan z Marjanom in orožjem. Obravnava še ni končana, saj bo naslednjič zaslišanih še 6 prič. Sodišče si je pridržalo odločanje o neposrednem zaslišanju tajnega policijskega sodelavca ob zagotovitvi popolne zaščite, kot je predlagala Novoselčeva zagovornica. Po njenem mnenju je namreč treba razčistiti, kdo je bil iniciator nakupa, kdo je koga iskal in vzpostavljal stik ter se zanimal za prodajo in kdo je naročal oziroma ponujal, saj naj bi šlo po njenem mišljenju za provokacijo s strani organov pregona. T. GAZVODA .-r DEL ZASEŽENEGA OROŽJA -23. marca lani so policisti in kriminalisti pri šestih osebah, starih od 43 do 50 let, eden pa jih je štel 27, zasegli do tedaj največjo količino orožja, zato so uspešno akcijo prijetja predstavili tudi novinarjem. (Foto: T. G.) I Smodiš najboljši med zvezdami Na dnevu slovenske košarke je Matjaž Smodiš pokazal vse razkošje svojega talenta ■ Ivo Sunara je v zadnjem kolu prvega dela prvenstva Krko popeljal do sladke zmage nad Hopsi LESKOVCAN V SEVNICI SEVNICA - Na januarskem turnirju za prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu je zmagal Ivan Gmajner iz šahovskega društva Marton iz Leskovca, sledili pa so mu igralci domačega šahovskega društva Mijan Majcen, Bojan Blažič, Miroslav Sibilja in Janez Blas. (J. B.) NOVO MESTO - Da nova metla bolje pometa, se je izkazalo tudi na zadnji tekmi prvega dela prvenstva v ligi Kolinska, ko so novomeški košarkarji pod vodstvom novega trenerja Iva Sunare kot za šalo opravili z neposrednimi tekmeci za tretje mesto Savinjskimi Hopsi, ki so bili v jesenskem delu prvenstva zanje v Novem mestu pretrd oreh. Čeprav sta za Su-naro šele dve tekmi, lahko že z gotovostjo rečemo, daje bila odločitev vodstva košarkarskega kluba Krka, ki seje sredi sezone odločilo zamenjati sicer uspešnega trenerja, pravilno. Novomeški košarkarji pod taktirko novega trenerja igrajo kot prerojeni in dokazujejo, da odlike posameznih mož do sedaj niso bile izkoriščene, kot bi lahko bile. Prišel je čas serije tekem med Krko in Savinjskimi Hopsi, saj se bodo Novomeščani s Polzeljani v nadaljevanju sezone pomerili še najmanj petkrat, lahko pa celo sedemkrat. Derbi zadnjega kola na Polzeli, ki sta ga moštvi igrali prejšnjo sredo, daje prednost krkašem, ki so tokrat tekmo v gosteh gladko dobili. Novo- Trebnje začelo brez spodrsljaja Trebanjski rokometaši na Kodeljevem gladko ugnali Slovana ■ Dobovčani do zmage v Izoli v zadnjih minutah - Katastrofalni poraz krških mladincev v Radečah Že prvo kolo drugega dela rokometnega prvenstva je pokazalo, da se bo Trebnje še naprej borilo za vrh, da bodo Dobovčani utrdili svoje mesto v gornjem delu lestvice in da bo moralo Krško do konca sezone doživeti še deset hudih porazov. Medtem ko so Trebanjci drugi del prvenstva začeli odgovorno in se Slovanu niso pustili še enkrat presenetiti, so sc morali Dobovčani kar pošteno potruditi, da so v gosteh ugnali Izolo. Krški mladinci so v Radečah začeli serijo porazov, saj do konca prvoligaške sezone ne morejo upati na tretjo točko, o njihovem odhodu v drugo ligo pa prav tako ne gre dvomiti. Trebanjci tokrat na Kodeljevem niso ponovili spodrsljaja iz jesenskega dela prvenstva, ko so proti Slovanu izgubili točko, k temu pa so nekaj prispevali tudi domačini, ki so med drugim nastopili brez poškodovanega Backoviča, kaznovanega Kastelca in brez obolelega vratarja Krčana Davida Imperla. Trebanjci so začeli nekoliko slabše in domačinom pustili, da so povedli s 7:5, a so v nadaljevanju srečanja zaigrali kot znajo in kot se od drugouvrščenega moštva pričakuje. S hitrimi pritina-padi so hitro večali prednost, ki je v 52. minuti znašala dvanajst točk (25:13), ob koncu srečanja pa točko manj. Daljši odmor med prvim in drugim delom prvenstva je dobro izkoristil tudi prvi mož trebanjskega moštva Jani Likavec, ki si je očitno do konca pozdravil pokodovano ramo, in je na Kodeljevem kar desetkrat zatresel mrežo neboglje- nega domačega vratarja. Dobovčani so srečanje v Izoli pričeli precej previdno, tako da so domačini povedli s 3:0, a je vodilno posavsko rokometno moštvo kmalu vzpostavilo ravnotežje. V drugem polčasu sta se moštvi dolgo časa iz- menjavali v vodstvu, do odločitve o zmagovalcu pa je prišlo šele na zaključku srečanja, ko so odločile večje izkušnje in boljša telesna pripravljenost Dobovčanov. Krško je v Radečah prvič nastopilo z novim, zelo pomlajenim moštvom, ki pa tako kot staro moštvo ni moglo ogroziti novincev v prvi ligi. Trener Radeč je lahko na igrišče poslal tudi vse mlade igralce s klopi, v vratih pa se je izkazal tudi bivši vratar Krškega Jure Medved. Poraz Krčanov s 25 točkami razlike je sicer boleč, a druge poti do druge lige ni - zdržati morajo do konca sezone. Naprej največ iz Novega mesta Z mladinskega prvenstva Dolenjske v šahu na državno prvenstvo največ učencev novomeškega šahovskega kluba NOVO MESTO - Šahovsko društvo Novo mesto je v soboto, 30. januarja, v prostorih osnovne šole Šmihel pripravilo dolenjsko mladinsko prvenstvo v pospešenem šahu, pri katerem ima vsak igralec za igro 15 minut časa. Kljub temu daje zaradi £ SAD DOBREGA DELA - Izidi dolenjskega mladinskega prvenstva v pospešenem šahu, ki so ga novomeški šahovski delavci pripravili v osnovni šoli Šmihel, dobro kažejo, da se na jugovzhodnem koncu Slovenije z mladimi največ ukvarjajo v Novem mestu in v Starem trgu. Čeprav se je tekmovanje začelo zjutraj, mladim šahistom niti popoldne zbranost ni popustila, nekatere partije pa so vzbudile precejšnjo pozornost ostalih tekmovalcev in mentorjev. (Foto: I. V.) Komisija “naj” obiskala Tudi v četrtem krogu glasovanja za “naj" smučišče je največ bralcev Dolenjskega lista svoj glas namenilo smučarskemu centru Rog - Črmošnjice (Gače), ki ga je prejšnji teden nebo obogatilo z novim belim pregrinjalom. na drugem mestu pa se trdno drži Rogla. Ker vse kaže, da bo snežna odeja na Gačah zdržala, se je komisija slovenskih pokrajinskih časopisov in radijskih postaj, ki sodelujejo v glasovanju za “naj" smučišče, odločila, da 20. februarja obišče smučarski center Rog Črmošnjice, ki bo te dni predstavljeno na radijskih postajah in v časopisih, ki sodelujejo v akciji. Naš žreb je pakete Kolinske tokrat razdeli! naslednjim petim bralcem: Ani - S. Mikulič iz Livolda, Janezu Vogrinu izJesnic na Dolenjskem, Alešu Borinu iz Trebnjega, Mateji Zofič iz Šentjerneja in Sandri Radanovič iz Kapel. Glasovnice za “naj” smučišče pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom: Za “naj" smučišče. GLASOVNICA za akcijo “NAJ SMUCISCE” “Naj” smučišče: Obrazložitev:..... Ime in priimek: Naslov:.......... Kolinska meščani so tekmo dobro začeli, a popustili ob koncu prvega in na začetku drugega polčasa, do odločilne prednosti pa so prišli dve minuti pred koncem srečanja, ko so povedli z dvanajstimi točkami pred-' nosti. V Krkinem moštvu sta se iz- • V nedeljo so v Tivoliju košarkarji proslavljali svoj praznik - 8. dan slovenske košarke. Na prireditvi so se predstavile različne starostne skupine slovenskih košarkarjev in košarkaric, vrhunec popoldneva pa je bila tekma vseh zvezd (Ali Starš) oziroma srečanje med domačimi in tujimi košarkarji, ki nastopajo v ligi Kolinska. Domače je vodil trener Uniona Olimpije Zmago Sagadin, tujce pa edini tuji trener v ligi Kolinska Željko Ljubojevič, kije do pred kratkim vodil novomeško Krko. Zvezda večera je bil Novo-meščan Matjaž Smodiš, ki je bil proglašen za najkoristnejšega igralca srečanja, naklonjenost novinarjev pa sije pridobil z31 zadetki in 10 skoki ter 100-odstotnim metom za tri točke. Matjaž Smodiš je bil na prireditvi proglašen tudi za najboljšega novinca v lanski sezoni, medtem ko je bil za najboljšega igralca lanske sezone izbran Ariel McDonald, za najboljšega trenerja pa Zmago Sagadin. kazala Nakič, ki je spet presegel mejo 30 točk, in Jevtovič, ki je 23 točk dosegel ob kar 88-odstotnem metu in v treh poskusih za 3 točke zadel dvakrat. Pri Polzelanih je največ dosegel lanski krkaš Dušan Stevič (20 točk, 13 skokov). I. V. gripe manjkalo kar precej mladih šahistov, se jih je za naslove dolenjskih prvakov in pravico nastopa na državnem prvenstvu potegovalo kar 93. Medtem ko so se naslovi prvakov precej enakomerno porazdelili po celi Dolenjski in Beli krajini, večina med uvrščenimi na državno prvenstvo prihaja iz Novega mesta in Starega trga. Kar osem mladih šahistov, ki bodo Dolenjsko zastopali na državnem prvenstvu, vadijo mentorji iz šahovskega kluba Novo mesto. Iz Starega trga jih bo na prvenstvo, ki bo od 6. do 8. februarja v Rogaški Slatini, odpotovalo šest, preostali trije pa so iz Kočevja, Gro-suplja in Podzemlja. Izidi mladinskega dolenjskega prvenstva v pospešenem šahu: do 10. leta, fantje - 1. Štih (Center Novo mesto), 2. Pucelj, 3. Zoranovič (oba Grm Novo.mesto); dekleta - 1. Fine (Brinje Grosuplje), 2. Natalija Kure (Stari trg), 3. Mirtič (Žužemberk), do 12. leta, fantje -1. Andoljšek (Ob Rinži Kočevje), 2. Hočevar, 3. Žitnik (oba Center Novo mestg); dekleta - 1. Farič, 2. Štaudohar (obe Stari trg), 3. Zoranovič (Grm Novo mesto); do 14. leta, fantje - 1. Kapš (Stari trg), 2. Radomir (Center), 3. Karamehič (Šmihel); dekleta - 1. Mojca Kure (Podzemelj), 2. Mihelič, 3. Medic (obe Stari trg ob Kolpi); do 16. leta, fantje in dekleta -1. Zorko (Louis Adamič Grosuplje), 2. Udovč (Gimnazija Novo mesto), 3. Farič, 4. Hrovat (oba Stari trg ob Kolpi) 5. Lužar (Gimnazija Novo mesto). ČRNOMALJCEM LE TOČKA ČRNOMELJ - Kegljači črnomaljskega Rudarja so se na Ravnah pomerili z zadnjeuvrščenim Fuži-narjem in z izidom 4:4 presenetljivo osvojili le točko. Črnomaljci so z desetimi točkami na lestvici deveti, v soboto pa se bodo na domačem kegljišču v Kanižarici pomerili z mariborskim Konstruktorjem. (N. G.) BRIGITINA SOLA V KOČEVJU -Na povabilo Športne zveze in atletskega kluba Kočevje prejšnji teden obiskala Brigita Bukovec. V mestu ob Rinži se je pogovarjala o možnosti ustanovitve njene šole, ki je pred leti pognala korenine v Ljubljani, Rogaški Slatini in v Trebnjem. S predstavniki osnovnih in srednjih šol so se dogovorili, da bo najpozneje spomladi šola začela delovati v okviru AK Kočevje. Tako kot v drugih krajih bodo tudi v Kočevju kandidate za Brigitino šolo izbirali. Ob tej priložnosti je lastnik penziona Tušek, Franc Tušek Brigiti izročil kočevskega lesenega medveda, ki ga je izdela! umetnik Matija Kobola. (Foto: M. Glavonjič) KOŠARKA 1. SKL Kolinska - SAVINJSKI HOPSI : KRKA 87:99 (44:46); Jevtovič 23 (7:8), Samar 4, Petrov 4 (2:4), Smodiš 13 (3:3), Grum 14 (2:3), Nakič 34 (8:8), Ščekič 7 (2:4); SAVINJSKI HOPSI: Kobale 12, Rituper 15, Jagodnik 18, Stevič 20 itd. Prosti meti: Savinjski Hopsi 17:21, Krka 24:30. Met za tri točke: Savinjski Hopsi 6:17 (Stevič 2) Krka 7:18 (Nakič 4, Jevtovič 2, Ščekič 1). Osebne napake: Savinjski Hopsi 24, Krka 25. Pet osebnih: Smodiš, Samar. OSTALI IZIDI: Slovan : Union Olimpija 71:82, Postojna : Triglav 70:69, Pošta Maribor Branik: Helios 89:86, Kraški zidar : Pivovarna Laško 62:87, Loka kava : ZM Lumar 74:69. LESTVICA: 1. Union Olimpija 43,2. Pivovarna Laško 42,3. Krka 39, 4. Savinjski Hopsi 37,5. Loka kava 32, 6. ZM Maribor Lumar 32, 7. Helios 29, 8. Slovan 29, 9. Pošta Maribor Branik 29, 10. Postojna 29, 11. Triglav 28, 12. Kraški zidar 27. 1. B SKL, 16. kolo - ZAGORJE : KRŠKO 105:78 (55:40); LESTVICA: 1.1. Zagorje 29... 9. Krško 22 itd. Krško bo v 17. kolu v soboto, 6. februarja, igralo doma z Novo Gorico. ODBOJKA 1. DOL, moški, 12. krog - POM- GRAD : ŽUŽEMBERK 3:0 (2, 3,6); FUŽINAR: KRKA NOVO MESTO 3:0 (13, 8, 2). OSTALI IZIDI: Stavbar IGM :_ Titan Kamnik 3:0 (11, 2, 11), Šoštanj Topolšica : Olimpija 0:3 (-6, -10. -2), Salonit Anhovo: ELVO Bled 3:2 (10.-4, 2,-6, 13). LESTVICA: 1. Fužinar GOK Igem 20,2. Salonit Anhovo 18,3. Pomgrad 18, 4. Stavbar IGM 16, 5. ELVO Bled 16, 6. Titan Kamnik 14, 7. Olimpija 12,8. Žužemberk 4,9. Šoštanj Topolšica 2,10. Krka Novo mesto 0. V13. kolu bo Krka v soboto, 6. februarja, igrala doma s Salonitom, Žužemberk pa prav tako doma odločilno tekmo za obstanek v prvi ligi s Šoštanjem Topolšico. 1. DOL, ženske, 12. kolo - TPV NOVO MESTO (prost); OSTALI IZIDI: Kemiplas Koper : In-fond Meltal 1:3, Krim : Šentvid 1:3, Marsel Ptuj: HIT Nova Gorica 3:0, ZM Ljutomer : Špecerija Bled 3:2. LESTVICA: 1. Infond Meltal 20, 2. HIT Nova Gorica 18, 3. Marsel Ptuj 16, 4. TPV Novo mesto 14, 5. Kemiplas Koper 10, 6. ZM Ljutomer 6, 7. Šentvid 6, 8. Špecerija Bled 4, 9. Krim 2. V 13. kolu se bodo Novo-meščanke v soboto, 6. februarja, doma pomerile z zadnjeuvrščenim Krimom. 2. DOL, moški, 14. kolo - ASTEC TRIGLAV : KOVINAR KOČEVJE 3:0 (10, 9, 13). LESTVICA: 1. Astec Triglav 26... 5. Šempeter 18, 6. Kovinar Kočevje 14, 7. Termo Lubnik 14 itd. V 15. kolu bo Kovinar Kočevjev soboto, 6. februarja, igral doma z moštvom IGM Hoče. 3. DOL, zahod, moški, 14. kolo - ŽIROVNICA: PNEUMA CENTER KOS MOKRONOG 0:3 (-12, -2,-12). LESTVICA: 1. Pneu-ma center Kos Mokronog 20, 2. Prvačina 18,3. Salonit Anhovo II 16 itd. V 15. kolu bo Pneuma center Kos Mokronog igral doma s šestouvrščenim Zurbijem Tfea-mom Kamnikom II. 3. DOL, zahod, ženske, 14. kolo -TPV NOVO MESTO II : MLADI JESENICE 1:3, RADIO MORJE : KOČEVJE 3:0, BRESTANICA : KEMIPLAS KOPER III 0:3. LESTVICA: 1. Asics Kamnik 28... 8. Kočevje 14... 9. TPV Novo mesto II 6, 11. Brestanica 4 itd. V 15. kolu bo TPV Novo mesto II igral doma z Radiom Morje, Kočevje v gosteh s Piranom in Brestanica prav tako v gosteh s Partizanom iz Škofje Loke. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, 11. kolo - MORAVSKE TOPLICE SOBOTA : KRKA NOVO MESTO 2:6 (Solar: Komac 0:2, Unger : Hribar 2:1, Horvat : Ksu Jia 0:2, Unger : Komac 1:2, Kocuvan : Ksu Jia 0:2, Horvat ; Hribar 2:0, Unger - Horvat: Komac - Hribar 2:0, Unger : Ksu Jia 0:2). LESTVICA: 1. Maxi Olimpija 20, 2. Maribor 17, 3. Krka in Eta po 16,5. Era 13 itd. ROKOMET 1. SRL, 12. kolo - IZOLA : AFP DOBOVA 23:26 (9:9); AFP DOBOVA: Bilušič, Džapo 7 (2), Be-govič 3 (1), Bogovič, Simonovič 3, Deržič 3, Urbanč 1, Keše, Škof, Vučič 7, Kukavica 2, Kranjčič; IZOLA: Vidmar 8 (1), Golograc 9 (4). Sedemmetrovke: Izola 5 (5), AFP Dobova 4 (3). Izključitve: Izola 10 minut, AFP Dobova 12. Rdeč karton: Bogovič. SLOVAN : TREBNJE 20:31 (10:13); TREBNJE: Torlo, Hribar 3, Radelj, Blagojevič 3, Šavrič 2, Stojakovič 5, Likavec 10, Podbregar 7, Teržan 1, Ojsteršek; SLOVAN: Zorman 8 (4), Mohorčič 4, Ban 3 itd. Sedemmetrovke: Slovan 4 (4), Trebnje 0. Izključitve: Slovan 6 minut, Trebnje 6. RADEČE: KRŠKO 40:15 (20:6); KRŠKO: Brili, Markelj 3, Bajda 4, Šebalj 4 (1), Šoba, Pavlin I,1 Zovič, Iskra, Urbanč 3; RADEČE; Martinčič 4, Žvižej 5 (1), Šantelj 7, Češnovar 6, Bon 5. Sedemmetrovke: Radeče 3 (1), Krško 2 (1). Izključitve: Radeče 8 minut, Krško 10. OSTALI IZIDI: Prevent : Prule 67 22:20 (11:10), Gorenje: Andor 29:20 (15:10), Termo : Celje P. Laško 17:21 (9:10). LESTVICA: 1. Celje P. Laško 22, 2. Trebnje 18, 3. Gorenje 18, 4. Prevent 17,5. Prule 67 16,6. AFP Dobova 15, 7. Radeče 12, 8. Termo Škofja Loka 8,9. Slovan 6, 10. Izola 5,11. Andor 4,12. Krško 3. V 13. kolu bo Krško v soboto, 6. februarja, igralo doma s Slovanom, Trebnje z Izolo in AFP Dobova prav tako doma z Gorenjem. Mokronoška odbojka se prebuja Pneuma center Kos Mokronog v tretji ligi na vrhu lestvice, čeprav so si pred sezono želeli biti četrti - Po dveh desetletjih na robu višjega tekmovalnega ranga MOKRONOG - Mokronožani organizirano igrajo odbojko že več kot dvajset let. Ves ta čas mokronoški klub ni imel večjih ambicij, zato so fantje, ki za to nikoli niso dobivali denarja, igrali predvsem za svoj užitek na naj nižji ravni uradnih ligaških tekmovanj slovenske odbojkarske zveze. Zdaj seje v mokronoški odbojki marsikaj spremenilo, tako da tudi želje po uvrstitvi v drugo ligo niso več utopične. Čeprav so pred letošnjo sezono, ko je moštvo prevzel novi trener Žužemberčan Gorazd Kosmina, nekdanji odbojkar novomeškega Pionirja, načrtovali uvrstitev do četrtega mesta, Mokronožani po 14 kolih na tretjeligaški lestvici vodijo, tako da tudi njihove želje segajo precej višjo kot pred sezono. Po prvem delu prvenstvenih bojev v zahodni skupini tretje odbojkarske lige so bili Mokronožani na lestvici drugi z enakim številom točk, kot jih V MOKRONOGU SE IGRA DOBRA ODBOJKA - V Mokronogu se je od nekdaj igrala dobra odbojka, čeprav klub ni imel večjih ambicij. Zdaj, ko Mokronožani v tretji ligi vodijo, se ne nameravajo odreči možnosti, da bi v prihodnji sezoni igrali v dntgi ligi, zato letos trenirajo še posebej zavzeto. Na sliki: Stojan Golobič med udarcem, v ozadju pa ga opazujeta trener Gorazd Kosmina in kapetan Srečko Starič. (Foto: I. Vidmar) je imela prvouvrščena Prvačina, zato so se pred začetkom drugega dela še posebej zagnano pripravljali. Po 10-dnevnih napornih kondicijskih pripravah jc trener Kosmina začel s fanti ui-gravati posamezne taktične variante. Po njegovem mnenju ima mokronoško moštvo še precej rezerv tudi v večji samozavesti igralcev in v zbranosti, s čimer bi zmanjšali nihanja v kakovosti igre. Odbojka v Mokronogu je zadnji čas vse bolj priljubljena, saj vodstvo kluba dela tudi na tem. Pred tekmami na domačem igrišču kraj “okrasijo” s plakati, na katerih je poleg odbojkarjev predstavljeno tudi skoraj celotno gospodarstvo mokronoške doline. Med največjimi pokrovitelji kluba so tako poleg Pneuma centra Kos, ki je dal moštvu tudi novo ime, še Dorema, Integral, gostilna Deu Zlata kaplja, Žaga in lesna trgovina Peter Deu, Av-toton, Mesarstvo Cvetan in Alkatron. Zbrani denar zadostuje le za najnuj-neše stroške (oprema, prevozi, sodni- ki), kadar pa gre ekipa po tekmi n a malico, račun poravnajo po načelu solidarnosti: tisti, ki so v službah, dajo več, dijaki in študentje pa manj. Žal je telovadnica mokronoške šole majhna oziroma ne ustreza zahtevah slovenske odbojkarske zveze, tako da v njej lahko igrajo le tekme tretje lige* medlem ko bi že drugoligaška srečanja najbrž morali igrati kod drugod. D drugi ligi pa bo. če bo šle vse p° načrtih, odločala zadnja teknta, ko bodo Mokronožani igrali v gosteh s Prvačino. Če bi tekmo dobili, bi se neposredno uvrstili v drugo ligo, če pa bi jo izgubili in osvojili drugo mesto, bi jih na poti do druge lige čakale še kvalifikacije, na katerih pa po besedah trenerja Gorazda Kosmine niso brez možnosti. V članski vrsti igrajo kapetan moštva Srečko Starič, Stojan Golobic* Tone Kos. Matej Drcža, Peter Strmole. Igor Kučič, Dejan Gričar, Sebastijan Virant, Dejan Škarja, Peter Savšek. Valter Jalšovec, Tomaž Brzin, Marko Koščak, Igor Hrovat in Robi Ajdič ter nekdanji novomeški in žužemberškj odbojkar Julijan Travižan in drug1 najboljši slovenski badmintonist Kns-tian Hajnšek. Poleg članske vrste v klubu pod vodstvom Mateja Drcže vat)1 15-članska vrsta dečkov, trener Franc Gabrijel pa se ukvarja s kadetinjam)? ki nastopajo v B-ligi. ^ m Državni rekord Alenke Žnidaršič c Dolenjskim atletskim klubom po eno zlato na dvoranskem prvenstvu za mlajše mladince -Na mitingu je za svetovno zvezdo Brigito Bukovec drugo mesto osvojila Jankovičeva Z uspehi na državnem dvoranskem prvenstvu za mlajše mladince v Ljubljani so v dolenjskih atletskih klubih lahko zadovoljni, saj so vsi odnesli domov po eno zlato medaljo. Šentjernejčanom je zlato z novim pionirskim državnim rekordom v skoku v višino prinesla obetavna Alenka Žnidaršič, v isti disciplini je pri fantih zablestel Sašo Rebernik, Topličanki Manja Praznik in Tanja Prudič pa sta v troskoku slavili dvojno zmago. JURE Z DVEMA KONJEMA -Mladinec novomeškega konjeniškega kluba Krka Jure Grubačevii ]e na tretjem turnirju v praskako-vanju ovir zimske lige na gradu Prestranek osvojil prvo, tretje in šesto mesto. S Flaying Neronom je v parkurjih A-2 z ovirami, visokimi HO cm, osvojil prvo in šesto mesto, na finalni tekmi mladincev z ovirami, visokimi 120 in 130 cm, pa je bil z Gran Paradisom tretji. Na turnirju na gradu Prestranek je sodelovalo več kot 50 konj in jahačev. ZMAGALI MALI NOGOMETAŠI IZ LESKOVCA v LESKOVEC PRI KRŠKEM - V četrtek, 28. januarja, so v telovadnici osnovne šole Leskovec pri Krškem pripravili četrtfinalni turnir državnega tekmovanja osnovnih šol v malem nogometu. Zmagali so domači nogometaši, drugi so bili Crešnovci, tretje Velenje in četrti "tuj. dobro za začetek NOVO MESTO - Tekmovalci novomeškega plesnega kluba Urška, ki deluje šele šest mesecev, so s štirimi mladinskimi pari nastopili na kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v Domžalah, kjer sta se dva para v latinskoameriških Plesih uvrstila v finale. David Grivec m Lea Anžlovar sta v finalu osvoji-, Peto. Jernej Picelj in Lidija Plevnik šesto mesto. VESELO NA SKAKALNICI V RETJAH . LOŠKI POTOK - V nedeljo, 31. januarja, je bilo na stari Bloudkovi skakalnici izredno živahno. Po dobrem desetletju mrtvila je organizacijo skokov prevzela skupina mladincev 'p Retij, ki se sami imenujejo Nevtralci- Ostra burja je morda nekoliko ovi-ra'a tekmovalce in bila najbrž tudi yzppk, da se je ob skakalnici zbralo le kakšnih 300 ljubiteljev skokov. Nastopilo je 83 tekmovalcev iz Loškega Potoka, Ribnice in Kočevja. Uradno dolžino skakalnice (30 m) je presegel “oštjan Ruparčič. Izidi: cicibani: 1. •omaž Košmrlj, 2. Leon Debeljak, 3. ”>atej Gregorič; pionirji: 1. Boštjan Rnparčič, 2. Marko Car, 3. Gregor Urk; mladinci: 1. Janko Turk, 2. Primož Knavs, 3. Gregor Turk; člani: 1. Marko Gorenčič, 2. Janez Kordiš; veterani: 1. Janko Hočevar, 2. Slavko Gregorič, 3. Frenk Bartol. A. K. V soboto dopoldne so v isti dvorani pripravili tudi članski miting, na katerem je najboljša slovenska športnica Brigita Bukovec na svojem prvem letošnjem nastopu s časom 7,90 v teku na 60 m z ovirami dosegla letos najboljši izid na svetu, tako da se novomeška športnica leta Katka Jankovič z njo ni mogla primerjati, klub temu pa je s časom 8,56 zanesljivo zasedla drugo mesto. Najboljši slovenski srednje- in dolgoprogaši so se od 23. do 31. januarja pripravljali v Rovinju. Med njimi so lahko v vadbi na blagem sredozemskem podnebju uživali tudi člani novomeške Krke Peter Kužnik. Andrej Tomažin, Jure Derganc in Damjan Golob, ki jih vodil novomeški trener Robert Dragan, ki je bil v Rovinju kot trener At- DEKLETA SO BRCALA SENOVO - Na ženskem mladinskem turnirju v malem nogometu je na Senovem nastopilo šest ekip, med katerimi so domačinke iz Krškega sestavile kar dve vrsti. Zmagala je prva vrsta Krškega, druge so bile Mariborčanke, novomeški Radio Krka je bil tretji, Krško II peto in Semič šesti. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana novomeška vratarka Irena Čegovnik. Naslednji ženski nogometni turnir bo pripravil ženski nogom-eteni klub Radio Krka 13. februarja v novomeški športni dvorani. letske zveze Slovenije. Take priprave je atletska zveza pripravila prvič, v prihodnje pa naj bi se na tak način tekači zbrali vsak mesec. Izidi dolenjskih atletov na državnem dvoranskem prvenstvu za mlajše mladince - moški, 60 m ovire: 3-Marko Pust 8,67; višina: 1. Sašo Rebernik 194, 3. Janez Jeralič 191 (vsi Krka Novo mesto); troskok: 2. Aleš Konda 13,64, 3. Željko Jo-tanovič 13,63 (oba Dolenjske Toplice); ženske, višina: 1. Alenka Žnidaršič 171 (Šentjernej, pionirski dvoranski državni rekord); troskok: 1. Manja Praznik 11,86, 2. Tanja Prudič 11,45 (obe Dolenjske Toplice), 4. Polona Bukovec (Krka Novo mesto) 11,28; palica: 3. Mateja Drobnič 270, 4. Tina Vareško 270 (obe Fit Brežice). N. ŠTAMPOHAR Tom doma najbolje do sedaj Mirnski badmintonisti so na tretjem A-turnirju v TVebnjem dosegli zmago in dve drugi mesti MIRNA - Mirnski badmintonski klub Tom je v soboto in nedeljo v Trebnjem pripravil tretji A-tumir v sezoni 98/99. Nastopili so vsi najboljši slovenski badmintonisti, ki imajo neposredno pravico nastopa ali pa so si udeležbo priigrali na zadnjem B-turnirju. Mirnčani so dobro izkoristili nastop v domači dvorani. Med posamezniki je Kristijan Hajn- TRBOVELJČAN V KRŠKEM KRŠKO - Na pokalnem tekmovanju Krškega in memorialu Mira Čisiča je na kegljišču hotela Sremič nastopilo 32 posameznikov, ki so se pomerili po sistemu “na izpadanje” v disciplini 10+15 lučajev. Zmagal je Uroš Stoklas iz Trbovelj. Rogova šola dela nove smučarje Predlani ustanovljena Rogova šola smučanja to zimo na Gačah naučila smučati že 600 otrok ČRMOŠNJICE - Po s snegom revni lanski zimi, ko največje dolenjsko smučišče Rog - Črmošnjice oziroma Gače, kot mu rečejo domačini, sploh ni obratovalo, so se vlečnice letošnjo zimo do konca januarja vrtele že cela dva meseca, skoraj ves ta čas pa so na smučišču potekali tudi tečaji smučanja, ki jih je v sodelovanju z novomeško agencijo za šport izpeljala lani ustanovljena Rogova šola smučanja. To zimo so naučili smučati že blizu 600 otrok in nekaj odraslih. Zadnje januarsko sneženje je roško smučišče obdarilo z 20 do 30 centimetri suhega snega, in če k temu dodamo še dobro utrjeno podlago starega pomrznjenega snega, so možnosti za smučanje na Gačah ta čas naravnost idealne. Tega se dobro zavedajo učitelji Rogove šole smučanja, ki spada med osem poklicnih šol, včlanjenih v Šolo smučanja Slovenije. Žadnji teden januarja so končali že trinajsti tečaj smučanja, zadnje štiri skupine pa so spoznavala skrivnosti smučarskih veščin otroci iz novomeških vrtcev. Kljub temu da je bila večina od več kot 60 dni, kar obratujejo žičnice nad Črmošnjicami, sončnih in so proge ves čas zgledno urejene, se na smučišče poleg tečajnikov poda le malo drugih smučarjev, saj smučarskega centra Rog - Črmošnjice do tega tedna ni bilo najti med ob- • SMUČARSKI TEČAJ MED POČITNICAMI - Rogova šola smučanja, ki na smučišču na Gačah deluje pod okriljem novomeškega smučarskega društva Krka Rog, bo med šolskimi počitnicami od 15. do 19. februarja pripravila začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za otroke in odrasle. Cena petdnevnega tečaja je 12 tisoč tolarjev, v kar je vključen avtobusni prevoz, žičniška vozovnica in smučarski učitelj. Glede na vremenske napovedi, ki obetajo še več snega, tečaj skoraj zagotovo bo, če pa bi v tem času prišlo do večje odjuge, bo Rogova smučarska šola tečaj odpovedala in nesojene udeležence o tem obvestila preko lokalnih medijev. Za tečaj se lahko prijavite 10., 11. in 12. februarja od 17. do 19. ure po telefonu 21 487, prijave pa so možne tudi na smučišču prvi dan tečaja zjutraj. vestili o delujočih smučiščih v dnevnem časopisju, na radiu Slovenija, Teletekstu in v drugih medijih. I. V. šek klonil šele v finalu, kjer ga je najboljši slovenski badmintonist Andrej Pohar premagal s 15:6 in 15:10. S petim mestom se je izkazal novinec v družbi najboljših, mladinec Dušan Skerbiš, kar je njegov največji uspeh. Aleš Murn je tokrat osvojil deveto mesto. Med dekleti je zmagala Maja Pohar (Olimpija), spet pa sta se v članski konkurenci izjemno izkazali rosno mladi Mirnčanki, trinajstletna Urška Silvester s šestim in dvanajstletna Špela Silvester s sedmim mestom med 24 članicami skupine A; Katja Kolenc je bila deveta in Trebanj-ka Maja Klemenčič dvanajsta. Mirnčani so bili v igri dvojic še uspešnejši. Aleš Murn je po slabši uvrstitvi med posemzniki v mešanih dvojicah skupaj z Ljublančanko Nino Pulko zmagal, kar je njegova prva zmaga na A-turnirjih. Tretje mesto med mešanimi dvojicami je zasedel mirnski par Kristijan Hajnšek in Maja Klemenčič. Dušan Skerbiš in Kristijan Hajnšek sta bila med moškimi dvojicami druga; v finalu pa sta ju premagala Lendavčana Pešehonov in Sekereš. To je do sedaj najuspešnejši nastop Mirnčanov na A-turnirjih, kar je dobra napoved pred državnim članskim prvenstvom, ki bo to nedeljo in ponedeljek v dvorani Krim v Ljubljani. Premagan strah pred vodo V Ribnici so končali prvi plavalni tečaj za odrasle neplavalce - Pričetek novega 9. februarja RIBNICA - S preizkusom plavalnih sposobnosti so v torek v novembra lani ponovno odprtem prenovljenem bazenu v Športnem centru v Ribnici zaključili prvi v Ribnici organiziran plavalni .tečaj za odrasle neplavalce. Tečaj je organizirala športna zveza Ribnice, obiskovalo pa ga je 12 od prvotno 13 prijavljenih tečajnikov. Najstarejša udeleženka tečaja, na katerem so prevladovale ženske, je imela 47 let. 44-letna invalidska upokojenka Ivanka Zakrajšek iz Kočevja je povedala: “Zaradi težav, ki sem jih imela s kolki, križem in vretenci, sem bila večkrat v toplicah, vendar me je bilo vedno sram, ker nisem znala plavati. Pri 15. letih, ko sem bila Udeleženka tečaja Ivanka Za- prvič na morju, sem padla v vodo krajSek: “Tečaj mi je dal novo in rešila me je 8-letna deklica. Od voljo do življenja in toplo ga tedaj sem se vode bala, nikoli pa priporočam vsem, ki še ne znajo tudi nisem imela priložnosti, da bi plavati ” me kdo naučil plavati. Ta tečaj sedaj mi zato pomeni tako rekoč vse.” Njena zgodba o tem, zakaj ni znala plavati in zakaj seje prijavila na tečaj, pa je zelo podobna zgodbam ostalih udeležencev. “Vsi so bili na začetku tečaja brez najmanjšega znanja plavanja,” pravi učitelj plavanja Dušan Erčulj, ki je skupaj z Darko Knafelj vodil tečaj. Razlogi, da se niso naučili plavati, so bili različni, domala vsem udeležencem pa je bil skupen strah pred vodo. Kljub temu pa so razen dveh, ki ju je Erčulj označil za polplavalca, vsi postali plavalci po za to zahtevani normi, da morajo biti sposobni preplavati 50 metrov. Ob zaključku tečaja, ki mu bo že 9. februarja sledil pričetek novega, za katerega se interesenti še vedno lahko prijavijo, so dobili potrdilo, da so uspešno zaključili program. M. L.-S. Učitelj plavanja Dušan Erčulj: “Gre za ljudi, ki so morali najprej v sebi premagati strah, da so se prijavili na tečaj, in se nato spoprijeti še s svojim strahom pred vodo.” Atom v prvi ligi nadomestil Krško Namesto obubožanega Krškega bodo v drugem delu prvenstva v prvi rokometni ligi nastopali Atomovi mladinci ■ Od članov le Urbanč in Božič - Za celo moštvo Krčanov igra drugje KRŠKO - Rokometno moštvo Krškega, kije po jesenskem delu prvenstva obstalo na dnu prvenstvene lestvice, so med prestopnim rokom pred sobotnim nadaljevanjem prvenstva zapustili še trije igralci. Klub temu Krško ne bo ostalo brez svojega moštva v prvi ligi, saj je njeno mesto prevzel lani ustanovljeni klub Atom, ki je doslej nastopal le v konkurencah kadetov, mladincev in dečkov. Drugi krški rokometni klub Atom so ustanovili lani na predlog staršev mladih rokometašev, saj občinski denar, namenjen delu mlajših skupin rokometnega kluba Krško, ni prišel do tistih, ki jim je bil namenjen, ampak je poniknil med dolgovi prvega moštva, medtem ko so trenerji mlajših selekcij nehote morali delati zastonj. Tako so za vse mlajše kategorije ustanovili klub Atom, ki je imel svojo upravo in kar je najvažnejše, svojo blagajno. Predsednik Atoma je nekdanji igralec Krškega in oče enega izmed mladih v Šport iz Kočevja in Ribnice • Kočevje - v prvem krogu spomladanske sezone so rokome-tašice Gramiza zamudile priložnost za zmago. V prvem polčasu so Velenjčanke povedle s 6:4, z borbeno igro pa so jih Kočevke “jele in pet minut pred koncem Prvega polčasa celo povedle z 11:6. V dvorani tedaj ni bilo nikogar, ki ne bi stavil na zmago gostij. V drugem polčasu je šlo vse navzdol. Gostiteljice so strnile obrambo in Kočevke se porazu niso mogle izogniti. Nuša Ilc ■n Mira Dragičevič sta bili s po štirimi zadetki najboljši strelki Gramiza RIBNICA - Dobre igre v pri-tavljanem obdobju in presenetljivo močan odpor na povratni tek-[ni četrtfinala rokometnega pokala proti Preventu v Slovenj Grad-nn očitno niso zadostovali, da bi 'gralci Ribnice lahko v Sevnicios-v°jili načrtovane točke. Sevničani so Ribničanom vsilili svoj način ‘gre in-iih ugnali s 23:22. * KOČEVJE - Rokometašem Grče je le malo manjkalo, da bi zmagali v derbiju v 2. ligi-zahod v Nančni Gorici. Tekma je bila Ves čas izenačena, v zadnji minu-•' pa so imeli pri izidu 22:22 žogo gostje, vendar sta jim jo sodnika zaradi prekrška odvzela, ob koncu tekme pa so igralci Sviša dosegli zmagoviti zadetek (23:22) in prešli v vodstvo na lestvici. • KOČEVJE - V desetem krogu v 1. državni ligi so kegljačice Kočevja utrpele hud poraz, saj so jih s 7:1 premagale igralke Prosol Stikinga. Kočevkam ni pomagala niti mladinska državna prvakinja Jožica Oven. • KOČEVJE - Po sedmih zaporednih zmagah so odbojkarji Kovinarja iz Kočevja prvič klonili. Tokrat so jih v desetem krogu' v 2. ligi premagali igralci Triglava s 3:0. • KOČEVJE - Po enomesečnem premoru so s tekmovanjem začeli tudi športni plesalci. Na prvem letošnjem kvalifikacijskem turnirju se je v Domžalah zbralo 130 plesnih parov jz Slovenije in Hrvaške. V standardnih plesih sta med člani Aleksej Arko in Jasna Golob zasedla 2. mesto, Tilen Bižal in Kristina Radanovič pa sta bila četrta. Mladinca Blaž Bižal in Jasmina Arko sta v standardnih in latinskoameriških plesih osvojila tretje mesto. M. GLAVONJIČ MED VETERANI FRANC DERSTVENŠEK SEVNICA - Na januarskem šahovskem prvenstvu Sevnice za igralce nad 50. letom je zmagal Franc Destvenšek, drugi je bil Martin Mirt in tretji Janez Blas. (J. B.) TREBANJKE USPESNE NOVO MESTO - Prijateljsko tekmo med kegljavkami Trebnjega in črnomaljskega Rudaija so s 6:2 dobile Trebanjke. Najboljša igralka srečanja je bila Milena Veber, ki je podrla 428 kegljev. (N. G.) rokometašev Dušan Arh.Razmere v starem klub so šle jeseni strmo navzdol. Z dolgovi obremenjeni klub ni mogel zadržati skupaj moštva, ki bi se lahko enakovredno kosalo z ostalimi prvoligaši, trener Pireje imel na treningih le nekaj posameznikov. Ko so klub v prestopnem roku zapustili še trije člani prvega moštva, je bilo vsega konec. K sreči so lani klub ustanovitvi Atoma vse ekipe razen mlajših dečkov letnika 1987 registrirali za Krško, tako da so mesto Krškega v prvi ligi zasedli Atomovi mladinci, ki sta se jim pridružila dosedanja člana Krškega Gregor Božič in Miro Urbanč, ki je dela že tudi kot trener dveh skupin mlajših dečkov. Cilj tako mladega članskega moštva je le preživeti prvoligaško sezono do konca in izpasti v 1. B-Iigo, kjer bo hnal ta ekipa precej več možnosti. Če bi pustili, da bi obubožano moštvo Krškega enostavno izstopilo iz prve lige, bi moral Atom z bodočim članskim moštvom začeti na najnižjem rangu ligaškega sistema rokometne zveze Slovenije, kar pa bi bilo škoda, saj se v Krškem z mladimi še naprej dobro in uspešno dela. Z mladinci, ki vadijo petkrat tedensko in so v svoji ligi, čeprav so najmlajše moštvo, tretji, in kadeti, ki v svoji ligi brez poraza vodijo, delajo trenerji Oskar Kovač, Iztok Kovač in Darko Capi. Dve skupini starejših dečkov štirikrat tedensko vodita Ale Kukavica, ki letos še aktivno nastopa za AFP Dobovo, in Iztok Kovač; s štirimi skupinami mlajših dečkov pa se ukvarjajo Miro Urbanč, Borut Arh in Darko Capi. Skupaj vadi kar 125 igralcev. V Atomu upajo, da bodo nadarjeni mladi rokometaši uspešno zastopali Krško tudi v članski konkurenci, saj ne želijo zastonj vzgajati igralce za bogatejše klube. Kar dvanajst rokometašev, ki sojih vzgojili v krški šoli rokometa, nastopa za druge klube (Dobova 8, Sevnica 1, Slovan 1, Pivovarna Laško 1, Avstrija 1). Med njimi so tudi trije repre-zentantje Šerbec, Glaser in Imperl. Če bi vse zadržali doma, bi se Krško še naprej veselilo prvoligaških zmag, tako pa bodo morali še počakati. I. V. KRKIN ŠAMPION - Krkina smučarsko tekmovanja so že po tradiciji najbolj množična med številnimi športno-rekreativnimi tekmami Krkinih delavcev. V soboto, 30. januarja, so se krkaši spet zbrali na Gačah in kar 220jih je nastopilo v veleslalomu, 30 pa v smučarskih tekih. Dolgoletnega predsednika Trim kluba Krka in vodjo smučarske sekcije Jožeta Ravbarja (na sliki na vrhu ciljne strmine), ki je zmagal v kategoriji do 50. leta, je prehitel le zmagovalec kategorije do 30. leta Jože Medle, jtrav tako pa je Jože Ravbar zmagal v svoji starostni skupini med smučarji tekači. V veleslalomu so v posameznih kategorijah zmagali: Milena Ravbar, Mirjam Blatnik, Nataša Smola, Matevž Aš, Jože Ravbar, Goran Badovinac in Jože Medle, medtem ko so bili na tekaških smučeh najhitrejši Dara Uhan, Lada Ribič, Boris Škedelj, Jože Ravbar, Andrej Škrbec in Boštjan Cugelj. (Foto: Marko Klinc) I g* KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC • ZIMSKA POČITNIŠKA ŠOLA - Teniški center Otočec bo med zimskimi počitnicami od 15. do 19. februarja pripravil poseben program Zimska počitniška športna šola, ki vsebuje teniški tečaj in druge športne aktivnosti (namizni tenis, igre z žogo, vadba v fitnesu, kopanje v masažnem bazenu itd.) ter malico. Otroke bodo vsak dan odpeljali izpred športne dvorane Marof v Novem mestu ob 9.30, v Novo mesto pa se bodo vrnili ob 14.30. Prijave zbirajo po telefonu 75 458 do sobote, 13. februarja. • STOKANOVIČ IN LAVRIČ -Na tradicionalnem turnirju pa- rov sta v Finalu Marjan Stoka-novič in Franc Lavrič premagala par Frelih-Možic. Med damami sta najspretneje vihteli loparje Munkova in Srebrnjakova. • IZPADLA V PRVEM KOLU KVALIFIKACIJ - Na članskem državnem prvenstvu sta člana športnega društva Krka Teniški center Otočec Blaž Turk in Tomaž Kastelec izpadla že v prvem krogu kvalifikacij. Bolje sta se obnesla Nika Drkušič in Kok Kranjc, ki sta osvojila drugo mesto na turnirju za najmlajše Šport plus v kategoriji do 10. leta, medtem ko je bila Tamara Sušnik v kategoriji do 11. leta tretja. [Odgovori , po p ra vki mn Knjigarne - ropotarnice Pobuda županom večjih slovenskih občin, naj bolje poskrbijo za knjigarne - Eminentni kulturni prostori LJUBLJANA - Podpisani predstavniki Slovenske matice, Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN, Nove revije, Cankarjeve založbe in Društva slovenskih književnih prevajalcev opozarjamo, da slovenska mesta vse bolj izgubljajo knjigarniško mrežo in da po številu in kvaliteti knjigarn Slovenija daleč zaostaja za evropskimi standardi. Le redke prodajajo zgolj knjige, mnoge le še priročnike v tujih jezikih, večina pa se jih je spremenila v ropotarnice. Stanje se je poslabšalo v primerjavi z razmerami nekaj let nazaj, ko so knjigarne prodale več kot 50 odstotkov vseh izdanih knjig. Danes je njihov delež prodaje padel pod 30 odstotkov. Menimo, da bi obstoječe knjigarne namesto štacun morale postati eminentni kulturni prostori s široko, predvsem slovensko ponudbo, da bi v njih morali delati ljudje, ki se na knjige spoznajo, in da bi morale biti urejene v skladu z najvišjimi oblikovalskimi standardi. Prek računalniških mrež naj bodo dostopne vse slovenske in pomembnejše tuje knjižne izdaje. Predlagamo, da sveti slovenskih mestnih občin z odloki ali na kakršenkoli drug ustrezen način čimprej sprejme- jo ukrepe za izboljšanje sedanjih in nastajanja novih knjigarn. V skladu z evropsko prakso predlagamo, da določijo merila, po katerih dobi knjigarna položaj kulturnega prostora, da dajo pod ugodnimi pogoji v najem poslovne prostore v občinski lasti tistim, ki so zainteresirani v njih opravljati knjigotrško dejavnost, da s subvencijami in ugodnimi krediti podprejo obnovo knjigarniških prostorov po zgledu uspešne dejavnosti v projektu Ljubljana -moje mesto, da knjigarne oprostijo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da jim zagotovijo nižjo tarifo za ogrevanje, vodo, elektriko in odvoz smeti, da v načrtih za nove stanovanjske in poslovne objekte ali centre predvidijo lokacije za knjigarne, da oblikujejo posebne oblike podpore knjigarnam glede na lokalne razmere in možnosti itd. Upamo, da boste naše predloge ne le sprejeli, temveč tudi izpopolnili in uresničili Slovenska matica Društvo slovenskih pisateljev Slovenski center PEN Nova revija Cankarjeva založba Društvo slovenskih književnih prevajalcev Ne bodo nasedli politikom Pred ustanovitvijo regijskega parka morajo biti krajani seznanjeni z njegovimi dobrimi in slabimi stranmi Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nana- -šajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 4, 28. januarja Pestrost polemike je v njeni iskrivosti in napisana naj bi bila vedno z dolžno spoštljivostjo. Ker so po mojem prepričanju ti elementi z nekimi pridržki vsebovani tudi v odgovoru g. Marjana Legana na moj prispevek, se rad odzovem na njegove besede. Niti na pamet mi ne pride, da bi komu odrekel pravice do njegovih sodb. Ljudje imamo različne svetovne nazore, zato je tudi razumljivo, da imamo na določene stvari različne poglede. Tako je tudi z besedami, ki jih je izrekel nadškof Rode v Klubu krščanskih izobražencev v Kopru. Po temeljitem študiranju nisem v njih opazil nobene žalitve nevernih in drugače vernih, zato so ostre besede, ki jih je zapisal spoštovani Marjan Legan čisto odveč. V njih je izražena le kritika ministrstva za šolstvo v zvezi z bodočo šolo, s katero pa vemo, da se ne strinja samo katoliška Cerkev, ampak tudi del strokovne javnosti in zlasti verni starši, ki imajo za tako nestrinjanje utemeljene razloge. Tukaj bi rad izpostavil predvsem tri nadškofove trditve: proti taki šoli se bomo borili po demokratični poti, ateisti naj si ne delajo iluzij, da bodo ustvarili nove rodove ateistov, in da imajo starši vso pravico in dolžnost usmerjati šolo in se upreti, da oddaljujejo otroke od verskega prepričanja. Sam sem hodil v ateistično šolo in vem, kaj to pomeni: neprestano sramotenje mojega verskega prepričanja in poniževanja, kulturno nasilje, izgubo identitete, prepoved vernim učencem udeležbo pri verskih obredih pri cerkvenih pogrebih, sprejemanje laži v šolskih programih..., znane pa so mi tudi življenjske tragedije nekaterih učiteljic zaradi zvestobe verskemu prepričanju. To so dejstva, in bojimo se, da bi morala naša mladina to ponovno doživljati. V bodoči laični šoli naj bi se dobro počutili tako verni kot neverni učenci brez nadvlade enih ali drugih vplivov in z učnimi programi, ki bi bili napisani ob sodelovanju strokovnjakov z različnimi svetovnimi nazori. Ker pa bo prihodnje tisočletje, kot napovedujejo modri, tisočletje duhovnosti, bo morala imeti v šoli svoj prostor tudi verska razsežnost. Mnoga aktualna izkustva nam dajejo slutiti, da bo res tako. Ameriški psihoterapevt in avtor številnih uspešnic zatrjuje, da je največja bolezen 20. stoletja bolezen, v kateri so zjedrene vse težave, ki nas posameznike in družbo najbolj prizadevajo - izgubljanje duše. Do sestradanosti lačna in žejna, zanemarjena in prezrta duša, opominja, se ne umakne, temveč se simptomatično pojavlja v obsedenostih, vdajanju razvadam, izgubi smisla. “Simptome sicer skušamo izbrisati, a osnovna težava je, da nismo izgubili le modrosti o duši, marveč tudi svoje zanimanje zanjo...” Ker hoče človek iz zavesti in družbe izbrisati Boga, ostaja sam brez doma, brez pripadnosti, brez varnega zavetja in marsikdaj njegovo življenje nima več nobenega globljega smisla. Izkoreninjen obstane zunaj vsega, in če najde smisel, ga najde le za kratek čas, kajti spoznanje smisla življenja v vsej polnosti mu je brez vere odvzeto. To so življenjske izkušnje mnogih zato želja Cerkve, da bi na tem področju pomagala človeku, če si seveda tega želi - brez vsiljevanja. Človeku, temu večnemu iskalcu resnice in smisla, se bo v stoletju, ki je pred nami, težko znajti. Duhovni trg, kjer1 različni učitelji ponujajo razne kažipote k prepoznavanju bolezenskih simptomov duše in odkritju zdravil zanje, postaje vse bolj nepregleden. Pretirano izobilje ponudbe pa lahko, kot nas uči izkustvo, človeka pahne celo v večjo stisko kot pomanjkanje, saj se je skozi še težje prebiti, razločiti zrno od plev, avtentično od ponaredka. “Moje življenje je prišlo do skrajnih meja, postalo je brez okusa, brez soli, brez smisla. Kje sem? Kdo me je v vse to zvabil in me preprosto pustil tu praznega.” (Kierkegard). Cerkev ponuja za ta bivanjska vprašanja svoje tisočletne in preverjene odgovore z razliko od raznih sodobnih sekt. Sam bi si želel, da bi že enkrat delili najprej ljudi na dobre in slabe in ne na verne in neverne. Resnično dober človek zame ni ateist, čeprav je sam prepričan, da je. Kdor se vse Življenje odloča za dobro in se upira zlu, izpoveduje s svojim ravnanjem vero v bivanje Neznanke, ki ima pravico dajati življenju brezpogojne ukaze. Če bi ateist in vernik uvidela, da imata drug o drugem popačeno sliko, če bi se ateist poglobil v vero in spoznal, da ni nekaj otročjega, če bi vernik zaslutil, da ateist poštenjak zavrača samo besedo Bog, v resnici pa, ko priznava Brezpogojnost dolžnosti, da bo služil Pravici, Resnici, Dobroti kot nečemu Absolutnemu, dejansko nevede izpoveduje svojo vero v Boga. Če bi se vernik in ateist medsebojno priznala, da zasledujeta na zemlji isti najvišji cilj, ker se oba trudita, da bi postala sama čim boljša človeka in da bi omogočila to tudi drugim, bi ne prišlo samo do mirnega sožitja, temveč bi se nujno spoštovala in z veseljem sodelovala. Vesel sem, da nam v življenju to večkrat uspe. JOŽE PACEK Čatež ob Savi Novodoben montiran proces Dol. list št. 4, 28. januarja Pridružujem se kritiki na račun Centra za socialno delo Kočevje. Tudi moje izkušnje s tem centrom so grenke in neprijetne. Uslužbenke centra svojega dela ne opravljajo tako, kot bi morale. V mojem primeru je prav delavka centra veliko prispevala, da so se zadeve vse bolj zapletale, ostajale nedorečene in mučne za obe hčerki in starša. Še posebej pa centru zamerim, ker moj primer obravnava tako očitno enostransko. Za center so le materine izjave resnične in verodostojne, čeprav jih ne argumentira. Mojih izjav in predlogov center doslej ni upošteval. Čeprav sem z zdravniškim spričevalom dokazal, daje mati pretepala otroka (pretepla je tudi mojo mamo), me na centru niso jemali resno. Ko sta hčerki živeli še pri materi, je starejša hči zaradi nasilja in neprimernega materinega obnašanja (hčerka je mater zalotila z drugim moškim) večkrat pobegnila od matere k očetovim sorodnikom v Štalcerje. Pozneje, ko sta hčerki živeli skupaj pri očetu, je mati odšla v vrtec in mlajšo hčerko s pretvezo, da jo pelje na sladoled, odvlekla na svoj dom. Predtem se je hčerka zaradi nemogočih razmer pri materi prešolala na drugo šolo. Julija lani je mati naročila dvema moškima, da sta mlajšo hčerko ugrabila na mojem vikendu na Krku. Takih in podobnih zgodb je še več. Po vsem tem pa center zagovarja stališče in obvešča sodišče, da je moja bivša žena vzorna mati, da lepo skrbi in vzgaja otroka. Center mi je na vse mogoče načine želel pripisati vlogo grešnega kozla, zato so me socialne delavke na domu redno preverjale, da bi našle razlog za odvzem otrok. Razmere pri materi center ni preverjal. Čenter je prek ustnih in pisnih mnenj ter drugih dopisov obveščal oziroma kar nagovarjal sodišče, da je potrebno otroka medsebojno ločiti. Ko je bilo to doseženo, se center za otroka ni več zanimal; zanj je bil primer zaključen. Ko delavke centra ustvarijo problem, se od njega umaknejo in oznanijo, da je njihovo delo le svetovalno. Terenskega ali drugačnega konkretnega dela se izogibajo. O medsebojnih stikih na silo ločenih otrok se center kaj malo zanima ali pa jih pri sprtih starših enostavno ne zna organizirati. Danes živita hčerki ločeno in se nista videli že od 7. julija lani. Na moje vztrajno prigovarjanje sta se prvič videli šele 21. januarja letos. Po srečanju mi je starejša hčerka dejala: “Danes je bil moj najlepši dan v življenju.” Vse bolj sem prepričan, da je za trpljenje mojih in mnogih drugih nedolžnih otrok kriv nesposoben in brezbrižen kader v Centru za social- no delo Kočevje. Če želijo socialne delavke drugim svetovati in jim deliti nauke, morajo biti dovolj strokovno usposobljene, imeti morajo primeren socialni čut in predvsem urejeno svoje življenje in razmere pri njih doma. S svojim urejenim življenjem morajo biti vzor drugim. Vsega tega pa pri njih pogrešam, zato takega centra ne priznavam za resno in verodostojno ustanovo. Tako kot gospoda Skoka iz Sežane tudi mene zanima, kaj meni o tem centru naš občinski parlament z županom na čelu in komisija za nadzor dela na ustreznem ministrstvu. STOJAN ŠTEBLAJ Kočevje V Zupan zavrnil izsiljevanje Dol. list št. 4, 28. januarja V Dolenjskem listu novinarka M. Bezek-Jakše poroča o občnem zboru (o.z.) črnomaljske podružnice SLS. Za tistega, ki pozna resnico, je, sodeč po omenjenem članku, presenetljivo, kako zavajajoče so bili informirani o aktualnih stvareh prisotni na občnem zboru in sedaj še vsi bralci Dolenjskega lista. Že ob ugotavljanju in komentiranju dejstva, daje bilo malo prisotnih, bi bilo primerno postaviti vprašanje, koliko vabil je bilo poslanih in po kakšnih kriterijih so bili povabljeni izbrani. Tudi o “pogovorih” s strankami, ki jih je začel g. Fabjan sam in se ni vedelo, ali v vlogi župana ali stranke SLS, bi bilo kaj reči. To pa so vendar notranje stvari SLS in verjamem, da jih bodo rešili v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi. Te stvari sem omenil zato, ker jih je možno povezati z županovo trdit- vijo o pogovorih s strankami, “da je bilo z njune strani (SKD in SDS) veliko izsiljevanj”. Za SKD je ta trditev neresnična. Kaj pomeni beseda izsiljevanje? Jaz razumem to kot hotenje, doseči nekaj s silo; grožnja za primer, če ne bodo izpolnjene zahteve izsiljevalca itd.. Kaj od tega je bilo s strani SKD? NIČ! Pa poglejmo, kako so potekali pogovori! Na prvi pogovor je g. Fabjan povabil predsednike strank in po enega člana, pogovori pa so potekali ločeno po strankah. Vrstni red strank na pogovorih je bil enak (po ljudskem glasu poznanemu) vrstnemu redu zaželenosti v koaliciji. V tem vrstnem redu je bila SKD na zadnjem mestu. Na tem srečanju je g. Fabjan predstavil nekaj svojih namer o bodoči koaliciji, ki po njegovem naj ne bi bila koalicija strank, pač pa koalicija “konstruktivnih” posameznikov. Ni pa znal povedati, kako si praktično predstavlja to novost. Od novosti v njegovem vsebinskem programu pa si je od predstavljenega vredno zapomniti predvsem namen uvedbe občinskega samoprispevka. Od partnerjev SKD je zahteval, da mu pismeno sporoča želje ali zahteve za morebitni vstop v koalicijo. Predstavniki SKD so mu te stvari predstavili že na tem pogovoru, pismeno pa dostavili čez dva dni pod naslovom Teze za pogovor z županom. Teze pa niso niti končni predlog, še manj pa izsiljevanje. TUdi SKD je zahteval pismen odgovor oz. protipredloge župana, vendar tega še do danes ni dobil. SKD tudi ni bil na 6-ih pogovorih, za to porabljen čas pa je bil neprimerljiv s podatki v članku. Teze obsegajo tri vsebinska področja s predlogi za koalicijsko pogodbo. Prva skupina zajema stvari v zvezi s sprejemanjem občinskega proračuna, izvajanjem aktivnosti po le-tem in sprejemanje rebalansov. Vse te pristojnosti sicer urejata zakon in statut, vendar v preteklem mandatu ni bila odlika župana v doslednem izva- janju teh predpisov. Drugi sklop obravnava kadrovske rešitve v občinskem svetu in upravi. SKD tu ugotavlja, da v preteklem mandatu od župana ni bilo nikakršnih pripomb na delo tajnika (člana SKD), izrazov zaupanja pa je bilo kar nekaj. Zato je odstranitev dosedanjega tajnika politično dejanje, ki ni združljivo z vstopom SKD v koalicijo. Tretja vsebina pa določa realno pričakovanje, da bi se morale v skupni vsebini srečati stranke SLS, SDS in SKD. SKD pa nima v danih tezah nič o pogojih ali čem drugem za vstop četrte stranke v koalicijo. Tudi v zvezi s podžupanom ni imel SKD nikakršnih zahtev ali predlogov. Potenciranje stvari do neresničnosti ter skupni koš za različne zadeve gotovo ne prispevata k objektivnemu informiranju. Na koncu naj omenim, da tega članka nisem napisal zaradi kakršnegakoli žalovanja ob izpadu SKD iz koalicije, pač pa kot prispevek k popolnejšemu informiranju in zavrnitvi neresnic. V popolnosti tudi priznavam realnost in legitimnost dosežene koalicijske povezave, saj se zavedam, da je moralna dolžnost vsakega povezovati se predvsem s tistimi, s katerima ima največ skupnega. ANTON ŠKOF Črnomelj Posavje do rente le z argumenti Dol. list št. 4, 28. januarja Ker je poslanec SDS Branko Kelemina tudi sevniškim strankam ponudil v podpis le nekakšen papir, slab zapisnik okrogle mize SDS v Krškem, sem podvomil, če je bila pobuda sploh vložena. Telefonsko sem poklical ustrezno službo v Državnem zboru, kjer so mi pojasnili, da pobuda sploh še ni bila vložena. Kako se čemu takemu reče, me niti ne zanima. Če pa bi zapisal, bi Kelemina po mojih izkušnjah zelo bolestno reagiral. Da ni povprašal nikogar iz stroke, je Kelemina priznal sam na okrogli mizi v Krškem, ki sem se je udeležil kot edini novinar. Posebej žalosti njegova navedba, da tega ni storil, ker bi sicer njegovo pobudo nuklearci pobili v kali!? In kaj takega spravi na dan poslanec DZ v letu 1998! Keleminova zakonska pobuda, če sploh obstaja, ima nesmisel že v naslovu. Po zakonu o varstvu okolja npr. izraza “renta” ni, je le nadomestilo ali odškodnina. Nadalje: kdor o predmetu kaj ve, mu je tudi znano, da je kakršenkoli vpliv iz NE težko dokazati. Ko smo pred leti v skupini mednarodnih strokovnjakov raziskovali NE Krško, se je v tem poročilu dr. Marcel oprl na svojo študijo o 10-letnem vplivu NE Krško na okolje. Zapisal je, da takih vplivov ni. V naravoslovnih znanostih je nasploh težko izmeriti majhne vrednosti. Izredno občutljive naprave morajo biti posebej kali-brirane. Na konferenci držav Evropske unije in držav, ki bi se EU rade pridružile, lani 25. septembra je na Dunaju vzbujal mnogo pozornosti Britanec Čhris Busby (iz evropskega komiteja za tveganja o radiaciji), ki je govoril o škodljivih vplivih na živa bitja s strani tako imenovanih malih vplivov iz angleških NE. Kakršnekoli vplive NE Krško zavrača tudi poseben prispevek v brošuri Regionalna prostorska delavnica za Posavje iz leta 1966. Da bo povsem jasno: ne zavračam pobude poslanca Kelemine, le strokovno utemeljiti jo je treba in ne le iz nekakšnega napuha in neznanja o nečem kvasati in vzbujati prazne upe. ALFREI) ŽELEZNIK Boštanj 56 KOSTEL - O trajnostnem razvoju kostelske doline in seveda o parkih je tekla beseda na tretjem predavanju, ki so ga v okviru svojih rednih letnih dejavnosti pripravili člani turistično-športnega društva Kostel. Kot vedno je bil obisk nad pričakovanj), v poldrugi uri pa je mag. Janez Černač iz Kočevja govoril največ o naravnih danostih tega območja. Ker industrijski rhzviti Evropi in Ameriki že primanjkuje zdrave hrane, bi se lahko Kostel in tudi vsa Kočevska bolj uveljavila s svojo blagovno znamko. Toda brez trajnostnega razvoja nekega območja, v katerem mora “za kmetom ostati kmetija tudi za prihodnje rodove”, ni mogoče upati na njegovo lepšo prihodnost. Kočevsko pesti tudi majhna poseljenost. “Na Kočevskem se lahko pohvalimo s pragozdovi, v katerih se vrti žvečen krog, ki se nikoli ne ustavi. To je primer trajnostne (idealne) rabe narave,” je povedal mag. Janez Černač. Ravno na tem območju smo priča tudi “umiranju narave”. _Dr. Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel, je spomnil, da so pri njih smernice trajnostnega razvoja Starši, pokličite! Če menite, da vaši družinski odnosi niso dobri, če ste zaradi početja vaših otrok zaskrbljeni, če imate težave z njihovo vzgojo, pokličite nas! Poizkušali vam bomo pomagati, da bo vaše družinsko življenje lepše. Na vaš klic čakamo strokovnjaki posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer vsak delovni dan od 13. do 15. ure. Telefonska številka je: 341-304. določili pred petimi leti, v okviru društva pa več let potekajo dejavnosti za lepo in čisto okolje, po čemer je Kostel prepoznaven. Občani so zavihali rokave, vendar ne zavoljo Evrope, saj naravo želijo ohraniti predvsem zaradi sebe m pestre turistične ponudbe. “Parkov so nam polna usta, a ljudem še ni pojasnjeno, kateri park bo najbolj primeren za naše območje. Hočemo vedeti, katere so njegove prednosti, kaj nam jemlje in kaj ponuja. Zanesljivo ne bomo nasedli politikom, ki bi lahko parkovno ureditev izrabili za svoje potrebe, ampak bomo sledili zakonodaji, k1 je v grobem že določila pravila (grc_ v parkih,” je povedal dr. Nikolič. , M. GLAVONJIC TABORNIKI V NARAVI NOVO MESTO - Rod gorjanskih tabornikov je v soboto, 30.L, organiziral zimski izlet za svoje člane. 48 mlajših tabornikov se je dopoldan zbralo v Ločni, od koder so odšli na krajši izlet po okolici Novega mesta. Pot jih je vodila skozi Kosovo dolino. Kettejev drevored, Ragov log in Por-toval. Spoznavali so okolico, se igrali na snegu in se učili taborniških veščin. Po slabih štirih urah so sklenili druženje in se razšli, saj je njihove vodnike in starejše člane rodu popoldan že čakal drugi del izleta, pohod na Gorjance. Ob dveh se jih je 27 zbralo v Ločni. Odpeljali so se do smučišča v Gabrju, od koder so pot nadaljevali peš. V sončnem, a vetrovnem vremenu so se najprej povzpeli do Gospodične, sc ogreli s čajem in nadaljevali pot do Miklavža. Po krajšem postanku so se vrnili v planinsko kočo in počakali na noč. Ob luninem siju so se zvečer spustih v dolino. Bili so navdušeni nad nočnim spustom, saj se je marsikdo med njimi prvič sprehajal po gorjanskih gozdovih ponoči. Brez poškodb so se v mesto vrnili ob 21. uri. MARKO GOŠNIK KAJ PIŠEJO DRUGI Katastrofalne na V gozdarstvu se je sedanji sistem pokazal s kardinalnimi, če ne katastrofalno zgrešenimi dejanji, ki jih cele generacije ne bodo mogle popraviti. Naj jih na kratko navedem. Na osnovi nacionalno nesprejemljivega zakona o denacionalizaciji so (pomladne) oblasti začele velikodušno vračati javne gozdove tujim veleposestnikom, dokler na srečo pritisk slovenske javnosti tega brezumja ni preprečil. Po neargumentirani logiki najvišjili ustavobraniteljskih organov cerkev že tretjič prodaja “svoje” gozdovem državi, ki se sploh ne čuti opeharjene in osramočene niti pred sabo, še manj pa pred slovenskim narodom. Preostale javne gozdove naj bi razdelili med “revne kmete" (beri podanike aktualne politike), kar bi pripeljalo do stanja, da Slovenija ne bi imela več javnih gozdov. Nekdaj enotna gozdarska služba je načrtno razbita (na ZGS in gozdarska podjetja), zdaj pa sta oba oslabljena dela na udaru z infiltracijo kmetijsko-gozdarske zbornice In sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Razgnali oz. predčasno so upokojili cele generacije najbolj izkušenega in še ne amortiziranega gozdarskega kadra. Nihče ne zaustavlja pustošenja gozdov, gozdarji nimajo pooblastil, vse manj imajo tudi ugleda, inšpektorji so nemočni, celo policija ne obvladuje kaznivih dejanj, sodišča so neaktivna in zadržujejo postopke... (Dr. Alojz Čampa, predsednik Društva za ohranitev slovenskih gozdov, v Gozdarskem vestniku) r^c^4fceo M9C*£C te fAIbJl? T-fTVO ZA MOTflAHV* ZAOeve AS!KO L. / Za polomi “espejev” se skrivajo tragedije Neupravičeno ožigosana Pišejo ljudje in skupine ljudi za “zaščito živali", za zaščito nemočnih otrok in trpinčenih žensk. Nikoli, ampak res nikoli, pa se nihče ne oglasi z dobro besedo za vse tiste, ki so v zadnjih letih “izdihnili” svoje duše, svoje dobro ime, svoje premoženje, prigarano morda v več letih, o njih, ki jim javnost pravi propadli espeji”. “Prav jim je! Prenajedli so se kruha! So mislili, da bodo na hitro obogateli! razmišljajo številni. Za temi privoščljivimi besedami so povsem drugačne resnice, za časopisnimi članki na črnih straneh pa se skrivajo grozljive rane, razbite družine, nesrečni otroci, telefonski kli-C1, ki postanejo mora... Raz-veze, samomori, sovraštva... , .Pa ysi “propadli” nis(m)o bili kriminalci. Marsikdo je ob pas in od nas dobro živel, ko pa je zmanjkalo, se glave obračajo stran. Marsikdo od nas si je v eudnih spletih okoliščin jemal za nočni počitek le štiri, pet ur, letnega dopusta veliko let izrabil le p0 kak dan, si skupaj s posojenim denarjem prislužil ! i * kakšno pravo gestapovsko klofuto. Prezir, tiščanje v prstih, čudne noči in večno oblačno nebo nad glavo! To je to! Ne v slabo tolažbo, pač pa v Premislek: nikar ne položite e nase, če je rešitev, in verjemite, zgodb o uspehu ni tako zelo veliko in tudi tako veličastne niso, kot se zdi! Pa še tole: ker smo na tleh, imamo možnost, da se od tal odrinemo, °ni v sredini so večji reveži, °staja jim le lebdenje. Preveč govorim? Ne! Gre le za javno obrambo. Nič nisem počela Proti zakonu, obžalujem pa Prenekatero dejanje, storjeno |z prepričanja, da bo vse dobro ■n prav. Vse to priznam in vse °m drago plačala. In zato ne bom dovolila raznim LS in SL, na svoje umazane karte igrajo Pod mojo mizo. In za nevi-o-n° zaveso mojega zloma v ERNA ROŽMAN Artiče ^eljnik Ciril Škufca Lani štirikrat Ggsilski obračun Hinj HINJE - Kljub temu da je Jbajst vasi v KS Hinje razpr- šenih Po celi krajevni ^kupno- „ nekatere vasi so oddaljene dpi j ce*° 10 km - je bilo 0 v Preteklem letu hinjskih km • zadovoljivo “Še več . ■ odlično,” je pohvalil delo m,u^Pehe mladih pionirjev in adinccv poveljnik GZ Novo i StO J jne Filin V hnrkpm letu Tine Filip. V lanskem sta tako pionirska in mla- ska desetina prinesla v m dva pokala, kar je pre-lg |bja zasluga poveljnika Cirila ni cc’ somentorja Franci-vaG in Franca Hoče- . la, nesporna pa je tudi veli-P°moč šole Prevole. Us' bjski gasilci so lansko leto n^Pešno pogasili tri požare v p jav'< lokalizirali pa so tudi Va ar na stanovanjski hiši v nem pr' Hinjah. Na obč-jar zboru so ugotovili, da jih ko n *U^'v letošnjem letu vcli-p C metl drugim nabava n< e8a avtomobila in ureditev Pr janj'l| prostorov doma. t°rsV nikCiril Papcž ln sck' sta del ip fjolgolctnemu predsedniku anu Antonu Papežu. S. MIRTIČ sta P°v zavarovanje tatvine vozila (kombinacija K) je cenejše za 30 odstotokov; ■ ob sklenitvi polnega avtomobilskega kaska so kriti stroški najema nadomestnega vozila (kombinacija ij in stroški pomoči na cesti (kombinacija R) brez plačila dodatne premije: • in še druge ugodnosti. Znižanje premije za 20 odstotkov pri: • požarnem zavarovanju objektov, opreme in zalog; • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov: • zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov: • zavarovanju stekla: • zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara: • montažnem zavarovanju: • zavarovanju opreme v zakupu: • zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; • zavarovanju sejmov. znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju: Podrobnejše iiilnnii.icijc o slcvjlnili drugih ugodnosiih In čelovII pregled o.nl popusti pri nosili siorltvoli lahko dobile mi poslovnih mestih /ovurovalnitc Iriglav triglav premoženje zavarovalnica triglav,a a. f Mercator S*uper t/lfcci rft Sesalnik Electrolux Z 1110Mondo do 17. 2.1999 (j (| (| (1 Gorenje art. 68080 59.270,00 Zamrzovalna skrinja FH 33 Gorenje ;S kartico Kovinotehna ____ DODATNI POPUST! ' Pri plačilu z gotovino 51.900,oo Ameriški sušilni stroj fSsSSItfS SUPER CENE izvoznih modelov ” pralnih strojev Gorenje: , V vseh prodajnih enotah in se 24 posebej označenih izdelkov! zavarovalnica triglav, d.d. največja slovenska zavarovalnica REDNO ZAPOSLI diplorhiranega veterinarja za delovno mesto vodja kmetijskih zavarovanj z vsaj 3 leti delovnih izkušenj Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto teI:068-322-127 philips, Panasonic, RTr I iiihli.msLn 27 ALCATEL, MOTOROLA, r ^ 1, 2 „ i SAMSUNG, NOKIA. TELITEL, NOVO MESTO mobičuk in reglja Informativni dan za izredni študij v RIC Novo mesto. Sobota, 6. februarja ob 9. uri v prostorih RIC Novo mesto, Novi trg 5. Podrobno bodo predstavili posamezne študijske programe, pogoje in roke za vpis ter način in posebnosti izrednega študija. y// ŠENTJERNEJ ŠMARJE 13 $wm -Mi M PRED ODHODOM V TUJINO NE POZABITE UREDITI zdravstvenega zavarovanja PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE SLOVENSKA KUHARSKA USPEŠNICA 654 PREIZKUŠENIH RECEPTOV ZA PRIPRAVO VSEH VRST JEDI! Posebna predpustna cena - v knjigi je veliko receptov za krofe -4.000 tolarj ev (vključno s poštnino)! Knjigo lahko naročite na naslov: Peter Bevc, Nad Krko 10, 8222 Otočec ali po telefonu 068/75-154 http //www mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! Cene V SIT! Poslovni sistem Mercator d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 107; Mercator SVS, trgovina, stontve, d.d..Ptuj. Rogozniška 8: Mercator Dolenjska, trgovina, stontve. d.d , Novo mesto. Livada 8. Mercator Degro. Trgovsko gostinsko podjetje, d.d . Portorož. Lucija. Obala 144 RADIO MAX 88,9 FM 87,6 FM Šampon Schauma stara cena 364,60 'i rtoMiv* SHAMPOO v akciji od 28.1. do 11.2/99 BERUS Zaradi koncepcije in zunanje podobe bi demio najlažje postavili v razred enopro-storcev. Mazda Demio 14i 16V AVTOHIŠA Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360, 325-098 LUPO 1.0 že od 1,497.875 SIT Serijska oprema: • zelena termoizolacijska zasteklitev • zračna blazina na voznikovi in sovoznikovi strani • višje postavljena tretja zavorna luč • po sredini deljiva in zložjiva dvosedežna zadnja klop in naslonjalo • dnevne luči #4Ti Veliko v majhnem Pred pričetkom nove sezone ezadržno se približuje prva dirka formule ena. Čez mesec dni bodo že zah-Tumeli motorji in zacvilile gume na avs-ralskem asfaltu. Vse ekipe se mrzlično Popravljajo na začetek sezone in predstavljajo svoje nove izdelke. Moštvo Arrovvs je na borzi ponudi-0 svoje delnice. Kar 70% jih je kupil ^'gerijski poslovnež in princ Malik Ado rahim. Četrtino lastništva je obdržal °m Walkinshaw, ostanek pa je namenjen delavcem podjetja in različnim . rznim posrednikom. Ekipa Arrows je bila ocenjena na 110 milijonov fun-.0v, kar je bilo preveč za nemško podrtje Zakspeed, ki se je prav tako pote-8°valo za nakup. Še nekaj cvenka pa bo Padlo v Arrovvsovo malho, ko se bo 0r|čala tožba z lanskoletn im vozni-.0ni Paolom Pedrom Dinizom, ki je lrnel pogodbo do konca tisočletja, nato Pa kar čez noč odšel k ekipi Sauber. uskodninska tožba je vredna sedem j°nov dolarjev. • ^bftvo Stewart je predstavilo vozi-0 Pod oznako SF3. Avto je delo biv- šega konstruktorja Alana Jenkinsa. Pri Stewartu se ne obremenjujejo preveč z odhodom Jenkinsa, saj zaupajo v nov pogonski agregat iz Fordovih delavnic. Kupili so podjetje Cosworth, ki bo oskrboval moštvo z motorji do leta 2001, na veliko pa se govori tudi o prihodu bivšega šefa moštva Benetton Davida Richardsa, ki vodi podjetje Prodrive. Novi Fordov motor naj bi bil za več kot 30 kg lažji od lanskega, kar pomeni, da ima manj kot 100 kg, razvijal pa naj bi 775 konjskih moči, kar je samo za 20 konjev manj od lanske konjenice v Fer-rarijevi in McLarnovi »štali«. • Tudi Sauber že z optimizmom pričakuje pričetek nove sezone. Optimizem sloni predvsem na motorjih. V letošnjem bolidu bodo imeli lanski Fer-rarijev motor, kar pomeni da bodo ena od redkih moštev, ki bodo imeli motor s skoraj 800 konji. Ta motor je pripeljal Ferrari v lanski sezoni do šestih zmag in drugih mest, zato sta voznika Jean Aleši in Pedro Diniz z razlogom optimista. • V moštvu Benetton upajo, da so najtežji časi že za njimi. Novi šefe ekipe Rocco Benetton želi predvsem prekiniti sušni niz brez zmage, ki je trajal kar 23 dirk. Zadnji zmagovalec z Benetto-nom je bil Berger leta 1997 na veliki nagradi Nemčije. Moštvo želi uvrstitev med tri najbolše v letošnji sezoni, veliko pa stavijo na novi popravljeni Su- perTec-Mecachromov motor, kjer imajo vedno več prstov zraven tudi Renaultovi strokovnjaki. Tudi nova šasija B199 vliva veliko optimizma. »4500 načrtov, 13.000 vgrajenih delov, mnoge neprespane noči in vozilo je pripravljeno,« pravi novopečeni še ne tridesetletni šef Rocco. Koledar dirk formule 1 za sezono 1999 7.3. Avstralija Melbourne Albert Park 11.4. Brazilija Sao Paulo Circuit Carlos Pace 2.5. San Marino Imola Autodromo Enzo e Dino Ferrari 16.5. Monaco Monte Carlo Monte Carlo 30.5. Španija Barcelona Circuit de Catalunya 13.6. Kanada Montreal Circuit Gilles Villeneuve 27.6. Francija Magny Cours Circuit de Nevers 11.7. Velika Britanija Silverstone Silverstone 25.7. Avstrija Spilberg A-l Ring 1.8. Nemčija Hockenheim Hockenheim Ring 15.8. Madžarska Budimpešta Hungaroring 29.8. Belgija Spa Circuit de Spa Francorchamps 12.9. Italija Monza Autodromo Nazionale di Monza 26.9. Evropa Niirburg Niirburgring 17.10. Malezija Kuala Lumpur Sepang GP Circuit 31.10. Japonska Suzuka Suzuka International Racing Course Na izgled mali avto skriva v sebi ogromno prostora. Z majhno igro sedežev si lahko v kratkem času pripravite v vozilu spalnico za dve osebi. Najnovejši Mazdin izdelek so poimenovali demio. Vozilo je narejeno tako, da nudi kar največ prostora potnikom in njihovi prtljagi. Zato bi ga lahko najlažje postavili v razred enoprostor-cev. Oblika je neobičajna. Linije so bolj ostre kot zaobljene, vetrobransko steklo se strmo dvigne iz motornega pokrova, rahla »škatlasta« oblika, zaradi tega pa ogromno prostora v notranjosti komaj 3,8 metra dolgega vozila. Skoraj enako udobno se sedi zadaj ali spredaj. Pri tem potniki sede visoko in pokončno, kar močno olajša vstop in izstop iz vozila. Zadnja klop se lahko vzdolžno pomakne za 12 cm, odvisno od tega, ali potrebujete več prostora za potnike ali za prtljago (330 do 385 litrov), ob popolnoma podrti zadnji klopi pa dobite za 1.300 litrov prtljažnega prostora, kamor boste lahko spravili tudi gorsko kolo. Tu pa se oblikovalska domišljija še ne konča, saj se po polovici deljiva zadnja klop lahko preklopi tudi nazaj v prtljažni prostor in tako v zelo kratkem času notranjost vozila preuredite v posteljo za dve osebi. Naš demio je bil bolj špartansko opremljen. Če niste pretirano obremenjeni z električnim paketom, vam naš testiranec še vedno nudi dve zračni vreči, servo volan, centralno zaklepanje z blokado motorja, zvočni signal prižganih luči in klimatsko napravo, za kaj več pa bo potrebno globlje seči v denarnico. Pod motornim pokrovom utripa 1324-kubično srce. S pomočjo 63 KM pri 5.000 vrt./min se lahko vozimo do 155 km/h. Najvišji navor, 103 Nm, demio doseže pri 3.000 vrt:/min. Dokler vozilo ni obteženo, je motor povsem kos svoji nalogi in živahno vleče že od 2.000 vrtljajev, ko pa vanj sede četverica potnikov, si boste zaželeli nekaj več konjskih moči. Motorju je dobro prilagojen tudi menjalnik, samo prestavljanje pa se vrši lahkotno in natančno. Končna AVTO TIMES PREDSTAVLJA Tekst in fotografije Borut Štajnaher Že 34-ič v Detroitu. VW Beetle ameriški avto leta hitrost je na račun slabše aerodinamike nekoliko nižja. Iz podobnega razloga pa demio pri hitrostih nad 120 km/h tudi nekoliko več popije. Na testu smo v povprečju porabili 8,5 litra na 100 km. Lahko pa vam zatrdimo, da se z umirjeno vožnjo da prihraniti tudi do 2 litra. Podvozje je nekoliko trše, kar se najbolj občuti pri prehodu preko ostrih robov različnih neravnin, ko se tresljaji prenesejo tudi na potnike. To pa je vsekakor žrtev, ki jo morate preboleti, če želite varnejšo lego vozila na cesti. Vozilo se kljub višini minimalno nagiba, saj je varnostna meja zelo visoka. Ob pretiravanju vam bo iz zavoja poskušal pobegniti nos, kar pa s pomočjo volana zlahka popravite. Cena našega testnega modela znaša 1,745.000 tolarjev, potrebno pa je poudariti, da mazda daje tudi triletno garancijo na motor in na obstojnost laka, ter šest let proti prerjavenju. Notranjost je lično oblikovana, vsa stikala so pri roki (zgornja slika), ob polno naloženem avtu pa si boste želeli več moči (spodnja slika). Za nami je prvi v nizu letošnjih avto salonov. Na oni strani velike luže v ameriškem Detroitu so ga letos organizirali že 34-ič. Salon v Detroitu ni prvi v letu povsem slučajno. Nanj se z enako vnemo pripravljajo tako Američani, Japonci kot Evropejci. Tržišče, ki letno »požre« 15,000.000 avtomobilov ni zanemarljivo za nikogar, ki v avtomobilskem jet-setu kaj velja. • Letos so Evropske barve še najbolje zastopali BMW-jevci, ki so prikazali svoj najnovejši izdelek X5. Elegantni terenec, ki pa bo najverjetneje več na utrjenih cestiščih kot na brezpotjih, je bil tudi edina prava svetovna premiera. Najvažnejša naloga BMW X5 bo prevzeti dobršen delež tržišča sosednjemu Mercedesu, kateremu se serija ML odlično prodaja. X5 bodo izdelovali v Ameriki. Na tržišče naj bi pripeljal letos jeseni, za osnovno verzijo pa bo potrebno odšteti 40.000 USD. • Mercedes je že na tem salonu predstavil svoje protiorožje X5 in prikazal razkošno opremljen model ML, pripeljan iz AMG predelovalnice z V8 motorjem in 340 KM, kar je za terensko vozilo kar precej. • Veliko blišča in slave so poželi tudi ostali evropski razstavljavci. Na ameriškem kontinentu so predstavljali nam že znane modele. S 80, TT coupe, S-Type, novi Discovery, da o Rolls Royceu in Bentley-ju sploh ne govorimo. Novi turbo hrošč, ki ga je predstavil Ferdinand Piech. (Foto: iz revije) • Poglavje zase pa je nemški Volks-wagen, ki je v Ameriko pripeljal pokazat turbo hrošča s 150 konji in ogromnim spojlerjem na riti. Močno razširjeni blatniki, ogromne pnevmatike (255/45 R18), športni izpuh in podvozje, v kožo odeti sedeži, digitalni števci, šeststopenjski menjalnik in pogon na vsa štiri kolesa (4 motion), so pokazatelji, kako mora izgle-dati športni avtomobil v novem tisočletju. Mimogrede: v Ameriki že nekaj časa vlada beetlomanija in ni čudno, da sije hrošč prislužil tudi laskav naziv avtomobila leta v Ameriki. • Volkswagrrovci so v Detroitu predstavili tudi novo zmogljivejšo VR6 izvedbo jette. To, kar je pri nas vento, je v Ameriki še vedno jetta in to, kar je pri nas sedaj bora, je v Ameriki še vedno jetta. Nemci se zavedajo, da se konju, ki se odlično prodaja, ne menja identiteta. Iz podobnega razloga se je v jetti znašel tudi VR6 motor, katerega je v Evropi uspešno zamenjal VR5 motor. Konvencionalne in nekoliko preveč ravne linije pri arosi so zamenjane z blagimi zaobljenimi linijami. Volksvvagen lupo 1.0 Lupo proti arosi Volkec je odškrnil vrata Volčjega grada, skoznje pomolil glavo in pokazal svoje ostre zobe konkurentom. To je pravljica o volku (po italijansko lupo), ki prihaja iz ogromnega Volkswag-novega koncerna, ki leži na severu Nemčije Wolfsburgu oz. Volčjem gradu. VW lupo je najmanjši in najnovejši izdelek iz velike nemške tovarne. Skoraj leto dni so preizkušali, popravljali in obdelovali malo aroso, da bi pokazali zeleno luč tudi lupu. Konvencionalne in nekoliko preveč ravne linije Pri arosi so zamenjane z blagimi zaobljenimi linijami, ki se odražajo na pokrovu motorja, v vrh katerega silita dve okrogli lučki, ki lupu večata ugled, in 8a tak° lahko primerjamo z veliko slavnejšim porschejem. Tako kot pri slovitem bratrancu je bil tudi pri lupu »image« zelo pomemben, razvijalci niso skoparili, zato lažje razumemo, da tudi notranjost malčka ni skopa in nikakor ne majhna. Prostora spredaj je kot pri večjih avtomobilih in tudi po širini se ne boste zaletavali s sodnikovim komolcem. Zadaj pa je prostora nekoliko manj. Otroci tega ne °do opazili, še posebej, če je vozilo opremljeno s sistemom »easy entry«, ki pomakne sprednje sedeže veliko bolj naprej in omogoči lažji dostop do zadnjih. Zanimivo je tudi, da si kupec lahko naroči zadnjo klop v izvedbi za dve a celo tri osebe! Še manjši pa je Prtljažni prostor, saj bo 130 1 prostornine za obisk tržnice zadostovalo. o zasedete svoj delovni prostor za ^planom, boste kar se da presenečeni. Ze izgled armaturne plošče vam bo dal |'odcti, da so strokovnjaki naredili ve-odskok od arose in celo večjega brata pola. Mladostni duh se prične pri nkrakem športnem volanu z velikim znakom VW v sredini in se nadaljuje na armaturni plošči, kjer sta postavljena dva okrogla merilnika. Merilnika sta postavljena na belo podlago, po vrhu pa poskakujeta dva rdeče obarvana kazalca. Vse skupaj dobi svoj čar ponoči, ko se celotna armaturna plošča kopa, novim VW modelom primerno, v modri barvi. Takšnih prijetnih barvnih kombinacij ste deležni le v redkih in precej dražjih avtomobilih. Zelo izvirno je oblikovana tudi sredinska konzola, ki se prične spuščati proti dnu vozila že pri vetrobranskem steklu. Tudi vožnja z lupom je v primerjavi z aroso veliko elegantnejša in mehkejša. Pogonski agregat, kije stregel našemu testirancu, je imel 998 kubičnih centimetrov in je razvijal 50 konjskih moči pri 5.000 vrt./min. Najvišji navor 86 Nm pa doseže že pri 3.000 vrt./min. S samo 860 kilogrami in skromnimi merami 3,5 m v dolžino, 1,6 m v širino in 1,4 m v višino, boste prav gotov našli svoj parkirni prostor. Lupo kljub svojemu imenu ne deluje nič volčje, prej bi ga lahko primerjali z kakšno ukročeno ovčko, dejstvo pa je, da so volkovi nekoliko dražji od ovac, zato tudi lupa s ceno 1,571.000 tolarjev, nekoliko odskakuje od podobnih ovčic. Vseeno pa mislim, da si bo volkec na račun izgleda in dobre končne dodelave le našel lovce, ki ga bodo pripravljeni udomačiti. VW lupo je najmanjši in najnovejši izdelek, ki prihaja iz nemške tovarne v Volčjem gradu. [p®[jp®[F{iS)š® • • ©OoOs® • (S®[pO • [?(§[p®[?fta3i@ • s®Dno™S©Go • ©OBfe® • (S®[pB®a žencev tiste dobe, s katerim je Trdina več let prijateljsko občeval. Prof. Bačer si je izpisal “odlomek, ki daje lep vpogled v način Trdinovega ustvarjanja”. Odlomek se glasi: “Dr. Prešeren z Julijo ni nič imel, to sem jaz že preje vedel in dijakom v tem smislu razlagal... Julijo sem dobro poznal, bil domač v Scheuchenstuhlovi hiši. Bilo je prejšne leta, ko je neki dijak (sedaj debel fajm./ošter/) postopal za starejšo hčerjo (sedaj /poročeno/ Rechbach), Scheuchenst. je stanoval onkraj Krke v gradiču Neuhof, in takraj Krke so se ob večerih zbirali dijaki na hribu (na šancah) ter prepevali Prešernove pesmi - Tisi kriva etc. etc. Julija tega ni mogla slišati, bežala /je/ v zadnjo sobo, kar nervozna. Scheuchenst. je prosil mene in Jelovška (kanonik...), naj bi dijakom strogo prepovedali. - Scheuchenst. je meni vse razmere povedal, bila sva prijatelja... Nekaj pa je res čudno. Julija ni nikdar slovenske besede spregovorila, razun z deklami - dva dni pred smrtjo pa je nemški pozabila; govorila je lepo Ljubljansko govorico do zadnjega vzdihljaja...” Prof. Bačer svojo razpravo sklepa takole: “Iz Hrovatovega pisma je razvidno, da je bil prav on tisti, ki je inspiriral Trdinovo lepo bajko o nesrečnem pesniku, ki se še po smrti vrača k svoji nesojeni ljubi, pisatelj pa je to prepevanje na čast Julijine hčere prenesel na Julijo samo, kar sije kot pisec bajke in umetnik lahko dovolil. Zdi se mi pa, da se ne motim, če domnevam, da so poleg Hrovatovega sporočila o zadnjih Julijinih letih vplivali na Trdino predvsem Prešernovi verzi iz pesmi Sila spomina: Ne pozabiti jih so te prosili drugi, ne moje prevzetno srce; v mislih ti niso, al mene po sili n pomnila boš ti do zadnjega dne. Poroka in smrt Julija je v svojem novomeškem domovanju učakala še poroko svoje najstarejše hčerke Julije, kiji je bila izmed vseh hčera najbolj podobna. Julija se je 24. januarja 1859 v šmihelski cerkvi poročila s svetniškim tajnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani Viljemom baronom Rechbachom. Družina Rechbach je bila tesneje povezana z Novim mestom. Oče Julijinega ženina Viljema, Friderik bajon Rechbach (1790 - 1843), je bil v letih 1826 - 1842 okrožni glavar novomeške kresije in si je prizadeval tudi za lepšo zunanjost mesta; med drugim je dal zasaditi novomeški drevored pod nekdanjim kapucinskim samostanom, kjer se danes razprostira Novi trg. Glavar Rechbach se je ukvarjal tudi s slikarstom in z mladim frančiškanskim patrom, Novomeščanom Otonom Školo, nadarjenim risarjem in slikarjem, sta družno slikala iste motive Novega mesta. Dolenjski muzej hrani sliko Škole in dva Rechbachova pogleda na Novo mesto, slikana v olju na platno. Obe sliki malega formata je pr* ljubljanskem starinarju na Cankarjevem nabrežju kupil Božidar Jakac in ju izročil Dolenjskemu muzeju v čuvanje. Na eni od teh romantičnih upodobitev Novega mesta je slikar ohranil tudi podobo gradiča Neuhof oz. Novi dvor, kasnejšega domovanja neveste svojega sina Viljema. Te poroke baron Friderik Rechbach ni učakal, saj je bil takrat, ko je njegov sin v šmihelski cerkvi v 36. letu starosti jemal za ženo še ne 19-letno Julijo Scheuchenstuehl, že 16 let v grobu. Zakonca sta se po poroki nastanila v Primčevi hiši v Ljubljani-Rodilo se jima je 7 otrok: pet hčera zapored in dva sinova, Viljem m Jožef, od katerih je Jožef kmalu po rojstvu umrl. Sin Viljem, roj. 1866, je kasneje služboval v Novem mestu, kjer je mladost preživela njegova mati Julija in kjer je zadnjih 14 let živela njegova babica Julija-Viljem je bil v letih 1903 - 191» zadnji avstrijski okrajni glavar v Novem mestu in Novomeščani so ga ohranili v lepem spominu posebej zaradi njegovega ljudomilega ravnanja med 1. svetovno vojn?' Po vojni je vnuk Primčeve Julije živel na Bledu. Ko je Julija v začetku leta 1864 hudo zbolela, sta bili tudi drugi dve njeni hčerki tik pred poroko. Bližajoča se poroka pa je Juliji povzročila veliko skrbi. Julijina poroka jo je namreč finančno močno izčF pala, sedaj pa je bilo treba spravit' skupaj predpisano vojaško ženitno kavcijo, kar je bilo takrat zelo veliko denarja. Oba zaročenca sta bila namreč častnika 7. lovskega bataljona, kije bil takrat nastanjen v Novem mestu. Ker denarja ni bilo pri hiši, je Julija pri takratni (Nadaljevanje na 19. strani) PREŠERNOVA LAURA Primčeva Julija in Novo mesto Slovenci obhajamo svoj kulturni praznik 8. februarja, na smrtni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prvič so Prešernov dan kot kulturni praznik praznovali že slovenski partizani med drugo svetovno vojno. 8. februarja letos bo minilo 150 let od Prešernove smrti. Le nekaj dni prej, 2. februarja, pa je poteklo 135 let od smrti Prešernove nesmrtne ljubezni Primčeve Julije. “Iz ljubezni do nje so nastale najbolj dovršene pesmi, katerih vrhunec pomenita veličastni Sonetni venec in Krst pri Savici,”piše prof. Karel Bačer v članku razpravi Prešeren in Novo mesto. Primčeva Julija, poročena Scheuchenstuehl (1816 - 1864), je umrla v Novem mestu, pravzaprav v gradiču Neuhof v Kandiji, ki takrat še ni sodila pod Novo mesto. V tem gradiču, katerega ohranjeni del je danes v sklopu stavbe internega oddelka novomeške bolnišnice, je Julija s svojo družino živela dobrih 13 let, od konca leta 1850, ko-se je družina sem preselila iz Ljubljane. Njen mož Jožef Anzelm vitez Scheuchenstuehl (1808 - 1873) je bil namreč v začetku tega leta imenovan za višjega deželnega sodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu. Ker Scheuchenstuehl ni dobil primernega stanovanja v mestu, je za številno družino s petimi otroki in za Julijino zgodaj ovdovelo mater Julijano, kije prišla z njimi, najel Kha-mov gradič Neuhof. Zaradi svoje lege pred mostom čez Težko vodo, ki se tu izliva v Krko, so ga včasi poimenovali grad “pred malim mostkom”, novomeški zgodovinar prof. Janko Jarc pa meni, da nemški naziv Neuhof, kot ga je zapisal Valvasor, in latinski Aula nova, kot je še danes vklesan v napisu na portalu, lahko slovenimo z Novi dvor, kakor je Fran Suklje sosednji gradič Steinhof, ki je danes del pljučnega oddelka bolnišnice, prekrstil v Kamen. Kakor koli že, v tem gradiču je Julija umrla skoraj natanko 15 let za Prešernom, stara nepolnih 48 let. Dva dni kasneje, 4. februarja, prav na današnji dan, so Prešernovo Lauro prenesli na šmihelsko pokopališče, kjer se je njen grob ohranil do danes. Nasproti njenega groba je v steno pokopališke kapele vzidana nagrobna plošča njene matere, ki je umrla 26. oktobra 1855, stara 68 let. Tako sta mati in hči Julija Primic edini iz Primčeve oz. Scheuchenstuehlove družine, ki sta za vedno ostali v Novem mestu. Kdo je bila Primčeva Julija? Julija Primic je bila hči uspešnega ljubljanskega trgovca Antona Primca (1781 - 1816) in Julijane Hartl (1786 - 1855), prav tako iz ljubljanske trgovske družine. Par seje poročil 23. junija 1807 v ljubljanski stolnici. V zakonu sta se rodila dva otroka: sin Janez Krstnik (1813 - 1832) in hčerka Julija (30. maja 1816 - 2. februarja 1864). Anton Primic se je kot očetov družabnik začel s trgovino ukvarjati že pri devetnajstih letih starosti. Bil je sicer šibkega zdravja, a zelo delaven, nadarjen in podjeten in je očetovo platnarijo, kot poroča dr. Rudolf Andrejka v razpravi Zgodovina Primčeve hiše v Ljubljani (Kronika slovenskih mest, 1935), kmalu povzdignil v eno prvih ljubljanskih trgovin. Leta 1813 je bil na sedmem mestu med najbolj obdavčenimi ljubljanskimi trgovci. A komaj 35-letnega ga je 1. avgusta 1816 pobrala jetika. Nje- Grob Primčeve Julije na šmihel-skem pokopališču. gova hči Julija je bila takrat stara šele 2 meseca. Trgovino je v skrčenem obsegu vodila naprej njegova vdova Julijana. Spomladi 1832 je umrl Julijin starejši brat, 19-letni Janez Krstnik Primic, tako sta mati in 16-letna hči Julija ostali sami. Ker ni bilo več moškega naslednika za trgovino, jo je vdova Julijana v tem letu docela opustila. Najbogatejše dekle v Ljubljani Odslej sta živeli mati in hči skupaj v prvem nadstropju podedovane hiše v nekdanji Gledališki ulici 43, pri njiju je bila od 1833 do 1835 še Ana Jelovšek, roj. 6. junija 1823, hčerka paznika Martina Jelovška z Mestnega trga, ki jo je vzela Julijana Primic za svojo. Ana Jelovškova je leta 1835 od Primčevih odšla služit k odvetniku dr. Blažu Crobathu. Tam jo je spoznal Prešeren, ki je bil pri prijatelju Crobathu odvetniški pomočnik, in iz ljubezenskega razmerja med njo in skoraj 23 let starejšim Prešernom, ki je znalo biti zelo mučno, se je rodilo troje nezakonskih otrok. Prvič je z njim zanosila sredi februarja 1839, ko je bila v 16. letu starosti. Zrelo dobo je učakala le njuna druga hči Ernestina (1842 - 1917), ki je v Spominih na Prešerna ohranila tudi opis Primčeve Julije, “najbogatejšega dekleta v Ljubljani”, kakor se je je iz časa, ko je njena mati Ana bivala pri Primčevih in ko je Prešeren o svoji ljubici pel najlepše pesmi, spominjala Ana Jelovškova. Takole jo opisuje: “Julija je bila plavolaska. Imela je modre oči, posebno lepo bleščečo polt in rdeče, rožnato obličje. Bila je majhna in nežna.. Njena mati je večkrat zdihovala: “Ko bi bila Julija vsaj za glavo večja!” Tudi je držala eno ramo nekoliko višje nego drugo... Kadar je bila Julija jezna, zadobile so njene sivo-modre oči trd, hudoben izraz: Dva jezna Keruba z mečem ognjenim.” Fran Levec pa je po Ernesti-ninih zapiskih, ki jih je ta delala po pripovedovanju svoje matere Ane, v Zvonu leta 1879 podal opis Julije takole: “Male postave in nežne, šibke rasti, imela je krasne zla-torumene lase in prelepe modre oči, kedar je bila dobre volje; a znala je tudi hudo pogledati in tedaj so bile nje oči, kakor Prešeren pravi, res “dva jezna Keruba z mečam ognjenim”. Nje mali obraz je bil v resnici lep - kedar se ni smejala; a osobito nežna je bila njena polt.” Julija in Prešeren Če verjamemo Prešernu, je pesnik Primčevo Julijo prvič uzrl in se vanjo takoj zaljubil na veliko soboto leta 1833 ob deseti uri v trnovski cerkvi, kot se da razbrati iz njegovega soneta Je od vesel’ga časa teklo leto. Poznavalci njegovega dela pa se nagibajo k temu, da so že Gazele, ki so izšle v posebni prilogi k Ilirskemu listu 13. julija 1833, posvečene takrat 17-letni ljubljanski lepotički. Nobenega dvoma pa ni, da to velja za Sonetni venec, o čemer konec koncev povsem jasno govori akrostih “Primicovi Julji” v Magistralu, zadnjem, mojstrskem sonetu Sonetnega venca, sestavljenem iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov. Sonetni venec je prav tako izšel v prilogi k Ilirskemu listu 22. februarja 1834. Kakor piše veliki poznavalec Prešerna dr. Anton Slodnjak, je 17-letna Julija “zadobivala v njegovih (Prešernovih, op. p.) mislih in upih poteze in sijaj napol otroškega, napol deviškega bitja, ki ga bo vzljubilo, kakor hitro ji bo razodel, da jo hoče v pesmih slaviti in da je od njene ljubezni odvisen kot človek in kot pesnik”. Vendar Prešernu Julija ni bila usojena. Za svojega sina Jožefa Anzelma jo je uspešno zasnubil Prešernov nekdanji predstojnik na finančni prokuraturi, dvorni svetnik in finančni prokurator Anton pl. Scheuchenstuehl. Ernestina Jelovšek v svojih spominih na očeta piše: “Ko je leta 1833. prišla moja mati v hišo, je bila Julija že zaročena z gospodom pl. Scheu-chenstuehlom, ki sicer ni bil kdove kako ljubezniv, pač pa zelo bogat; toda gospa Primčeva ni dovolila svoji hčeri omožiti se pred 24. letom.” Najbrž ne bo držalo, da je bila Julija že leta 1833 zaročena s Scheuchenstuehlom, vsekakor pa je njena zaroka Prešerna močno potrla. Še bolj pa njena pompozna poroka 28. maja 1839. Julija se je, navzlic temu da ji naj bi njena mati ne dovolila omožiti se pred 24. letom, kot piše Prešernova hči Ernestina Jelovšek, dva dneva pred dopolnjenim 23. letom poročila s tedanjim avskultantom deželnega sodišča Jožefom Anzel-mom pl. Scheuchenstuehlom. V svoji kapeli ju je poročil ljubljanski škof Anton Alois Wolf, osebni prijatelj takrat že pokojnega ženinovega očeta. Škof je mladoporočencema pripravil nagovor, ki gaje dal za spomin napisati v drobno rokopisno knjižico. Ženinov starejši brat Anton, nekdanji Prešernov sošolec, pa je za to priložnost zložil in dal natisniti dolgovezno in sentimentalno nemško prigodnico, obsegajočo 14 kitic, v kateri je posebej poudarjal, da se je s poroko in cerkvenim obredom izpolnilo bratovo dolgoletno hrepenenje in da je Julija zdaj pravi član Scheuchenstuelove družine. Oboje je verjetno Prešerna neprijetno zadelo. “dolenjski Napoleon”. V Novem mestu sta, kot je zapisal Janez Trdina, tisti čas “v vseh rečeh svet dajala in odločala” prošt Jernej Arko in Scheuchenstuehl. Taje imel navado, da se je na uboge slovenske pare na sodišču zadiral: “Jaz čem vedet, da čte vi vedet!” To so bile menda tudi edine slovenske besede, ki jih je izgovoril. Julija in Trdina Spomin na Primčevo Julijo nam je zapustil tudi Janez Trdina. V Dveh ljubicah pripoveduje, kako je v poletnih počitnicah 1858 iz Zagreba peš krenil preko Kostanjevice v Novo mesto samo zato, da bi videl oboževanko pesnika, katerega iskreni častilec je bil. Lepega poletnega nedeljskega jutra se je postavil na stari novomeški most čez Krko, koder je mimo hodila Julija k maši v frančiškansko cerkev. Takole opisuje to srečanje: “Že sem mogel videti obraz tiste slavne žene, katere lepota je vdahnila Prešernu toliko brezsmrtnih vrstic in nam podarila po njem Sonetni venec, predragocen niz biserov, kateremu ne najdeš lahko tekmeca v vsej svetovni literaturi. Srce mi je začelo Julija v krogu svoje družine (manjka najstarejša hči Julija) v gradiču Novi dvor v Novem mestu oz. Kandiji, leta 1860. Gospa Scheuchenstuehlova V Ljubljani se je zakoncema rodilo pet otrok, najprej štiri hčere: Marija Julijana (9. maja 1840), Marija Ana (2. avgusta 1841), Antonija Marija (23. januarja 1844) in Jožefa Terezija (17. septembra 1846), zadnji otrok je bil sin edinec Jožef Viljem (28. maja 1850). Krhko in bolehno Julijo so porodi in materinstvo močno zdelali. Fran Levec, ki seje opiral na pripovedovanje zdravnika Pirca iz Tržiča, je v svoji študiji o Prešernovem življenju, ki jo je objavljal v Zvonu 1879, o Juliji, ko je postala mati, zapisal: “Takoj v prvi otročji postelji izgubila je * kakor je pri plavkah obično - mnogo svoje lepote, tudi ta napaka, da je imela eno ramo nekoliko višjo nego drugo, poznala se je jej pozneje v večji meri. A ohranila je svoj vredri duh in imenovali so jo sploh duhovito ženo.” Dr. Frančišek Kimovec pa je v Družinskih spominih na Primčevo Julijo (Dom in svet, 1921) zapisal: “Julija je bila po postavi majhna, manjša kot njena najmlajša hči Terezija. Imela je temnoplave lase, oči pa sivka-stosinje (plave), bolj sinje kot sive. Bila je vedno bolehna, imela je hudo srčno hibo, ki ji je prizadevala veliko trpljenja; pogosto so jo napadali krči v prsih. Bila je že kot dekle telesno jako nežna. V poznejših letih jo je bolezen vso izpre-menila, tako da je vsa vkup zlezla. Levo ramo in sploh levo stran ji je vsled bolečin vleklo navzdol. Toda navzlic bolezni in neprestanemu trpljenju je bila vedno vesela, prijazna in silno dobra. Poleg tega vedno delavna. Bila je pobožna. V Novem mestu... se je vsako nedeljo in praznik zaradi srca vozila z najmlajšo hčerko Terezijo k frančiškanom k deveti maši. To so bili za malo Terezijo najlepši časi.” V kandijskem gradiču Novi dvor je Julija živela tiho in odmaknjeno življenje. Vse drugačen pa je bil njen mož Jožef pl. Scheuchenstuehl, predsednik novourejenega okrožnega sodišča, ki so ga zaradi njegove oblastnosti imenovali tudi je njena starejša sestra. Gledal sem jo samo nekoliko trenutkov, in vendar se mi je začrtala podoba njena tako globoko v spomin, da bi mi je ne mogla izbrisati iz spomina niti Metuzalemova leta.” Ko je Trdina 1867 z Reke za stalno prišel v Novo mesto (prva leta je živel v Bršljinu), Julija ni bila več živa. Kot pripoveduje v noveli “Franja”, je vsako leto za vse svete obiskal tri grobe, med njimi najprej Julijinega, “kamniten spomenik, ki ni ravno popolnoma boren, ali tudi ne čisto nič sijajen”, ki je bil v letih, ko se je njena družina odselila, bolj ko ne zapuščen. “Kaj je treba svetilnice na grobu, katerega obseva žarko sonce slovenske poezije?” se sprašuje Trdina. “Čemu bi se pokladale ven-ljive cvetlice na to gomilo, katero pokriva vedno zeleni, vse veke dišeči venec Prešernovih sonetov?” Pesnikovi muzi je posvečena tudi prelepa,'nežna in poetična bajka Doktor Prežir, ki jo je Trdina objavil v Ljubljanskem zvonu 1885. Temeljito razpravo o tej bajki je napisal prof. Karel Bačer, dober poznavalec tako Trdine kot Prešerna. Bajka govori o tem, kako se je v mesečnih nočeh iz bližnjega gozda, s Krke, z druge strani izpod kapitlja, oglašalo petje pesmi Luna sije, kladvo bije nesrečnega pesnika Prežirja. To petje je močno prizadelo gospo iz hiše ob Krki in je zaradi tega zbolela. Gospa, žena uglednega uradnika, kljub navidez srečnemu življenju ni bila nikoli srečna, menda zato, ker je v mladosti zavračala zaljubljenega pesnika. Petje ni in ni prenehalo, gospa je vse bolj hirala, v bolezni popolnoma pozabila nemščino in govorila samo še slovensko. Ob njenem grobu se je pojavil sam doktor Prežir, imel je zatisnjene oči, kakor bi spal, in zdelo seje, da tudi ne diha. Od tistega dne s Krke ni bilo več slišati te pesmi. Prof. Bačer je pred desetletji naletel na pismo patra Ladislava Hrovata, profesorja na novomeški gimnaziji, Franu Levcu iz konca leta 1879. Hrovat, pater Lacko, kot so mu rekli, je bil Julijin spovednik in eden redkih novomeških izobra- Matevž Langus: Julija Primic utripati silneje in silneje, izprele-tavalo me je čudno čustvo, neka poetična pobožnost, da bi bil pokleknil kar tam na mostu. Uprl sem vanjo oči in jo gledal tako pozorno in zamaknjeno kakor še nikoli nobenega človeka. Obrazek ji je bil bled in nežen, kar se le misliti more. Nje vedro čelo, mali nosek, mala, preljubka usteča, velike, svetle, dobrodušne oči in tanke črtice v vsem obličju so me živo spominjale naše dične Jo-sipine Turnograjske. Po moji sodbi ji je tako spodabljala, kakor da Gradič Neuhof oz. Novi dvor, kjer je Primčeva Julija z družino bivala od konca leta 1850 do svoje smrti 1864, je od 1893 v sklopu novomeške bolnišnice. £®[P®[?tt®i® • g®Di)0raDDW®©GO • @O0Ds@ • (a]®[£)0®l ■ DOLENJSKI LIST (Nadaljevanje z 18. strani) Ljubljanski hranilnici najela 8000 tl. dolga, ki so ga vknjižili na njeno niso v Ljubljani, v kateri je živela njena starejša hči s svojo družino. A Julija ni učakala poroke svojih hčerk. 2. februarja 1864 je umrla za srčno vodenico. Vendar poroke Marije Ane in Antonije Marije niso dolgo odlagali. Ze dober mesec po Julijini smrti je bila v šmihelski cerkvi, le streljaj od pokopališča, na katerem je bila na Julijinem grobu še sveža gomila, dvojna poroka. Marija Ana se je poročila s stotnikom Jo-annom Mammerjem v. Mam-niern, kasnejšim polkovnikom in poveljnikom 22. pešpolka v Zadru, ntonija Marija pa je vzela stotnica Gustava Linnerja, ki je kasneje Postal podmaršal. Tudi četrta • ““J1"® hčerka Jožefa Terezija se v Gradcu poročila s čast-ont’ artilerijskim nadporočniki Adolfom Bauerjem, uhjin najmlajši otrok, sin Jožef, v letih 1861 - 1867 obiskoval novomeško gimnazijo. V Gradcu !i„, .)ncal Pravne študije in opravil r„. i ?rat- ®'l Je v sodni službi v . “Cnih krajih na slovenskem ajerskem. L. 1902 je bil imeno-j . ?a Podpredsednika višjega nje cJ1'e§a sochšča v Gradcu. Čas-“ xfa tr'hunala prvikrat mož, vsTi, Nemec po mišljenju, toda eskoz! pravičen in popolnoma fmozen slovenščine”. Umrl je dve šp „Zaj®m v švicarskem Locarnu, na *eten infirez otrok, ko je nico°tOVan^U v ^'co dobil pljuč- Od rojstva do smrti stn olV'n dožef Scheuchen-Ter S temu bo grob njegove Spo^jSVetišče in to tudi ostal in to venecn|l?nje je najlepši nevenljiv t° na š ga z g'njcnostjo polaga-Sch svež' grob pokojne.” nič KaeVchenstuehl pa ni bil prav svoj "jen nad tem zapisom in je jPa 0, Podrejenega z ženo in dve-iz Nj. rokoma brezobzirno nagnal Prilega mesta, li^in š Tnhja je po spletu oko-od r().e 03 nek nenavaden način Prej JstVa do smrti povezana s garjn K.0”1. Krstil jo je Jožef Da-stai ,jupSncjši kranjski dekan, kije pokQ_ Prešernovi smrtni postelji, ^j Art ^a novomeški prošt Jer-Hec j Prešernov starejši zna-Ijubii. nJegov veroučni učitelj na 'Janškem liceju. ANDREJ BARTELJ . . ____________________ '• S (2580), 4. februarja 1999 POTOVANJE PO JUŽNI AFRIKI Brez predsodkov v deželo apartheida Ko sem z letalom letel od Frankfurta proti Cupetownu, so mi v misli prihajale podobe Afrike, ki sem si jih ustvaril v mladosti ob prebiranju knjig. Sahara, gore peska z Arabci na kamelah, džungla s temnimi gozdovi, polnimi zveri, in z domačini črnci, ki so pravkar v kotlu skuhali debelega turista ter ga kot posebno poslastico servirali svojemu poglavarju, po obrazu namazanem z najrazličnejšimi barvami. Ali podoba Afrike, ki jo je prikazal Karl May. Čez Saharo smo leteli v glavnem po temi, tako da sem videl le del obale Sredozemskega morja, potem pa so še to zakrili oblaki. Le redke oaze in hiše so se videle skozi. Na višini 13.000 metrov sem kmalu spoznal, da so temne lise na tleh le sence oblakov. V bližini Johannesburga je bilo veliko rumenih lis v obliki krogov ali pravokotnikov. To je bila jalovina iz KER1CHO - Ročno obiranje čaja da sem vam lahko bil voznik in vodič in vas spremljal. Že več kot deset let vozim turiste na safarije, toda tega, kar sem doživel z vami, še nisem nikoli prej. V svojem življenju še nisem videl vseh živali, z vami pa sem jih. Celo tiste, ki jih vidijo le zelo redki poznavalci dežele. Tega, kar ste vi delali z ljudmi in živalmi in živali z vami, ne bom nikoli pozabil.” Kaj bi šele rekel, če bi me videl v južni Afriki?! Sloni moji prijatelji Že pred nekaj leti sem imel v Šri Lanki in kasneje na Sumatri zanimivo srečanje s sloni. Ko sem na primer v rezervatu na Sri Lanki ogovoril slona, naj me počaka, da ga slikam, se je ustavil, se obrnil k meni, visoko dvignil rilec, razprl ušesa in se poizkušal dvigniti na zadnje noge. Vodič mi je razložil, mladič in mama, sta se pripasla do avta in odkorakala naprej, tretji, največji, pa je nenadoma obstal ob cesti, se obrnil in se prišel do našega avtomobila. Skozi odprto okno sem ga opazoval in ga ogovarjal. Nato je za hip obmiroval, dvignil glavo, me pogledal in odšei mimo avta čez cesto, kjer je obstal, kot da je čakal, da se odpeljeva. Kar čutil sem, da se bodo prišli sloni poslovit od mene. Žirafa v kombiju Videti v Keniji žirafe ob poti v času, ko je drevje zeleno, ni nobena posebnost. V predelih, kjer je dovolj visokega drevja, se žirafe pasejo v tropih, ki so običajno oddaljeni od safari poti več sto metrov, a da bi prišle bližje poti v času, ko se po njih premikajo kombiji in druga vozila, je prava redkost. Lahko jih vidiš, kako se asejo, pijejo vodo ali mirujejo, a o kdo stopi iz avta, da bi jih fotografiral, se brž umaknejo na varno razdaljo. Z voznikom sva od daleč videla kar nekaj skupin žiraf, potem pa sva nedaleč stran od avta zagledala še eno, ki je z drevesa obirala listje. Iz vozila sem se stegoval, da bi jo slikal, ob tem pa sem jo ogovarjal. Toda ni mirovala. Vse bolj seje približevala in sklanjala glavo proti kombiju. Kakšen meter od naju se je ustavila, začudeno gledala, češ “kaj vaju ne smem pogledati in pozdraviti,” ter sklonila glavo, za hip obmirovala, nato pa je globoko priklonila in stegnila glavo skozi okno ter sku- makniti, na moje prigovarjanje pa se je velika gmota le prestavila. Naenkrat sem zagledal krokodila tik pod seboj, čeprav se mi je zdelo, da je bil to le kup trave in zemlje. Japonci, ki so to opazili, so se vrnili in prav začudeno gledali najprej mene, potem pa še krokodila. Tudi pri največji kači na svetu in eni najbolj strupenih, pri zeleni boi, ni bilo kaj veliko videti, saj so se kače pripravljale k nočnemu spanju in so se umaknile v skrite kotičke. Nekaj minut sem jo ogovarjal, naj se pokaže, nato pa je kača naenkrat dvignila glavo do višine vodnikove glave, da je preplašen odskočil. Iz skupine Japoncev, ki je to videla, je stopil starejši moški in prosil, če me lahko slika in nekaj vpraša. Zanimalo ga je, ali sem morda član kolektiva zoološkega vrta ali pa krotilec kač in v kakšnem jeziku sem govoril kači. Ko sem jim povedal, da sem navaden turist iz Slovenije, so mi navdušeno ploskali in se čudili. Že takrat sem vedel, da ni pomemben jezik, pač pa toplina glasu. To verjetno čuti tudi žival. “Odkril” žvepleni kamen Žvepleni kamen je mogoče na površju zemlje videti le na dveh krajih na svetu. Eden od teh je v Afriki oziroma v Keniji, drugi pa v Južni Ameriki, sicer pa lahko dobijo žvepleni kamen v rudnikih kot konglomerat z drugimi rudninami, a zelo redko v čisti obliki. Odločil sem se, da si v Keniji ogledam nahajališče žveplenega kamna. To sem povedal v turistični agenciji, preko katere sem šel v Afriko. A v odgovoru iz Afrike, v katerem so potrdili moje bivanje in program obiska, o žveplenem kamnu in kraju Tabaka ni bilo niti besedice. Spoznal sem, da ni šlo za sprenevedanje, pač pa je bilo nepoznavanje lastnih bogastev krivo, da tega niso dali v program, čeprav je šlo za eno največjih turističnih agencij v Keniji. Njihovo neznanje sem jim nekako od-ustil, ko smo začeli iskati Taba- o. Kraja namreč na zemljevidih ni, čeprav lahko najdeš vrisanih veliko še manjših naselij. Tabako sem našel po dolgem iskanju. Ko sem nekemu domačinu, prodajalcu vode, čaja in različnih spominkov le dopovedal, kaj želim, se je sklonil in iz množice kakšnih dva tisoč figur iz zlato-rumenega materiala vzel lik matere z otrokom in mi začel dopo- vedovati, da je to ta kamen. Po žlobudranju v mešanici angleščine, nemščine, njihovega jezika in ob izdatni pomoči rok mi je končno razložil, da le on ve, kje je ta kraj, in da me bo popeljal tja. Komaj sem si za silo ogledal razkošno ponudbo vseh vrst izdelkov iz žveplenega kamna in drugih materialov, mi je prodajalec že pokazal, naj mu sledim. Kakšne četrt ure hoda stran smo morali pri neki hiši počakati na mladeniča, ki so mi ga predstavili kot lastnika nahajališča žveplenega kamna. Takoj je bil pripravljen, da nas odpelje tja. Z odhodom se je močno obiral, dokler se nisem spomnil, da čaka na kakšen dolar, čeprav je zatrdil, da je ogled zastonj. Dal sem mu nekaj dolarjev in na obrazu sem videl izraz zadovoljstva. Vodič mi je kasneje sicer dejal, da sem dal preveč, saj bi zadoščalo že nekaj drobiža, in da mladenič toliko denarja najbrž še ni imel naenkrat v roki. Ves vesel nas je pospremil do nahajališča žveplenega kamna in si na vse načine prizadeval, da bi jaz napravil čim boljše fotografije. Po ogledu enega nas je lastnik peljal še na drugo nahajališče, ki je bilo le nekaj minut stran. V obeh je bilo izkopanega le nekaj kubikov tega kamna. Po izjavah poznavalcev je kamen zelo trd in ga z navadnim orodjem ni mogoče krhati. Zanimivo je, da so si orodje za kopanje kamna izdelali kar iz žveplovega kamna, kar me je spominjalo na kameno dobo. Lastnik, ki je dobro govoril angleško, saj je hodil tudi v šolo, je dejal, da bi moral svet več vedeti o nahajališču tega kamna in o lepotah okolice. Potožil je, da nima denarja za reklamo, in tako smo se kar tam dogovorili, naj turistična agencija, katere gost sem bil, prevzame to ponudbo, dobiček pa naj bi delili na polovico. Zanimivo je tudi širše okolje nahajališča. To je dokaj razgiban teren z nižjimi in višjimi hribi ter nekaj zelo strmimi bregovi. Prav ti hribi so svojevrstna zanimivost. Skoraj drug poleg drugega sta hriba. Eden je iz belega apnenca, dokaj krhkega, ki ga je mogoče drobiti tudi brez posebnega napora, drugi, ki je samo kakšen kilometer stran, pa ima greben iz zelo trdega kamna, ki je še najbolj podoben tonalitu s Pohorja. Kontrastno je tudj nahajališče žveplenega kamna. Če je ta zelo trd, je le nekaj deset metrov stran bel krhek apnenec, posejan z velikim skalami. Izgleda, kot da bi šlo za skale, ki bi jih izbruhal vulkan, čeprav vodiča o kakšnem vulkanskem delovanju nista nič vedela. Zelo mi je bilo žal, da nisem mogel vzeti domov več izdelkov iz tega kamna. Žvepleni kamen je namreč zelo težak in je glede na omejitev teže prtljage na letalih zelo neprimeren za prenašanje. Verjetno je to tudi eden glavnih razlogov, da ga turisti kljub njegovi enkratnosti tako malo kupujejo. Upam, da mi bodo mali slončki iz tega materiala prinesli srečo. Tako vsaj so mi vsi vsevprek zatrjevali, da te lične, ročno izdelane figurice prinašajo blagostanje, zdravje in srečo. Dolgo smo se poslavljali in vmes sem moral kar nekajkrat zagotoviti, da bom o našem srečanju pisal, še posebej o žveplenem kamnu. Po vrnitivi v hotel Herich sem vse prineseno žvepleno kamenje razdelil na dva kupa: na del, ki sem ga vzel domov, in na precej večji del, ki sem ga drugi dan pustil vozniku. Mojega darila seje zelo razveselil, ker bo kamen lahko kazal drugim turistom ter jih tako vabil in popeljal na ogled nahajališča. ŠTEFAN FAJMUT rudnikov zlata in diamantov. Af- PT ,, ■, rika namreč spada med naj\ečje proizvajalke/lata in diamanto\ na in prav okoli je več km polovica s sc h afriških nahajališč te žlahtnine. '■ * Moj obisk Afrike jc bil name- . L njen ogledu dežel južne Afrike. j \i i l , j... Obiskal sem Južnoafriško repub- Ir J, », 'ji. 1 I » , ’L - .j liko. Zimbabve in Kenijo. Poleg tej® l it . gal Rta dobre nade sem si želel ogle- f ‘ I I/ F k ■BHBHCSe. dati Pretorio, sedež, apartheida. IJ' W Viktorijanske slapove in jezero ( 1^1 , 1 j JjU, \, Viktorija ter čajne plantaže \ • / 'V .A. Keniji. Obiskal sem tudi dva HSŠk # .•'f * '4' ; 1. re/cnata: Kuieerje\ nacionalni 'hi BlfBF B ./P—^pj. pni k ift.fra i- Masni Mata //asci ' • lenim /ifgi Mom \ lem piispv. - UačjŽAjM b .. }.' c ' ' :'b ne i M I V Ju/noal liški republiki /i\i -M j '■ • , ^ \ / G J "V . ..e- ; dve tretjini je erneev. Prvotni pre- . M • * : V i’ bivalei so bili Sani, ki so tam žive- p, h pred kakšnimi 8000 leti pred jMHk feta*j8S|cAw'' našim štetjem. Okrog leta 201! so jj||Hgg£ Sc ' .,1 i iii jBBBrv i .i o. ■ bi i. o 11 Gko-e i. ta jv je s severa prišlo Bantu ljudstvo, J*11" " I*™ kije skupaj z Zuluji poselilo južno KENIJA - Na desni je moj vodič,-sicer pa je na sliki njegova družina, ki je tipično kenijska. Šteje namreč že 6 Afriko. Po letu 1488, ko je Portu- otrok, sedmi pa je na-poti galec Bartolomej Diaz objadral rudnikov zlata m diamantov. Al-rika namreč spada med največje proizvajalke zlata in diamantov na svetu in prav tam okoli je več kot polovica vseh afriških nahajališč te žlahtnine. Moj obisk Afrike je bil namenjen ogledu dežel južne Afrike. Obiskal sem Južnoafriško republiko, Zimbabve in Kenijo. Poleg Rta dobre nade sem si želel ogledati Pretorio, sedež apartheida, Viktorijanske slapove in jezero Viktorija ter čajne plantaže v Keniji. Obiskal sem tudi dva rezervata: Kriigerjev nacionalni park in park Masai Mara z zaščitenim živalstvom. VTeiu prispevku bom opisal le nekaj doživetij. V Južnoafriški republiki živi 41 milijonov prebivalcev, približno dve tretjini je črncev. Prvotni prebivalci so bili Sani, ki so tam živeli pred kakšnimi 8000 leti pred našim štetjem. Okrog leta 200 so Afriko naseljevali črnci, predvsem južno Afriko, kjer so se ukvarjali s poljedelstvom. Okrog leta 1100 je s severa prišlo 'Bantu ljudstvo, kije skupaj z Zuluji poselilo južno Afriko. Po letu 1488, ko je Portugalec Bartolomej Diaz objadral Kap in tam uredil oskrbovalni center za nizozemsko južnoafriško družbo, je nastal Kapstadt. Ko so v letih 1836 do 1854, po veliki selitvi nizozemskih priseljencev Burov s Kapa na sever, ki so bežali pred Angleži in v Transvalu ustanovili svojo državo, je nastal Ma-tal, ki je kasneje postal britanska kolonija. Ko so v okolici Johannesburga odkrili velike zaloge zlata in nekoliko kasneje še diamante, se je Johannesburg zelo hitro razvil v veliko moderno mesto. Južna Afrika je bila znana predvsem po grozljivem zatiranju črncev, saj je beli človek zasužnjeval črnca skoraj dva tisoč let, črnci pa so svobodno zadihali šele po letu 1994. R^s je! Če hočeš Afriko resnično doživeti z vsemi njenimi svetlimi in temnimi stranmi, jo moraš sprejeti takšno, kot je, jo vzeti v srce in postati del nje same. To pa za belce ni lahko. Polni predsodkov o črnih ljudeh, ki izhajajo iz negativne propagande belcev nehote ali pa tudi hote, presojajo, da temno pomeni nekaj slabega. A vključevanje belcev v afriško življenje je težko tudi zato, ker so crni ljudje do belih še vedno nezaupljivi. Imam vtis, da mi je uspelo približati se tudi ljudem in ne le živalim v rezervatih, s čimer sem lahko doživel tisto, za kar so mnogi obiskovalci Afrike prikrajšani. Vsa moja doživetja v južni Afriki in kasneje v Keniji bi lahko strnil v besede mojega vodiča in voznika, Kenijca iz Massai Mare. Ko sva se v Nairobiju poslavljala, mi je dejal: “Gospod Stefan, najraje bi vas objel. Tako sem srečen, KENIJA - Na desni je moj vodič, sicer pa je na sliki njegova družina, ki ji otrok, sedmi pa je na poti. da mi je slon tako izrekel iskreno dobrodošlico, kat pa naradi zelo redko celo v svojem tropu, kaj šele v srečanju s človekom. Slojne sem običajno srečeval takrat, kadar vodiči tega niso pričakovali. V južni Afriki sva sč ž vodičem po več kot dveurnem brezuspešnem iskanju slonov vračala proti f hotelu, ko sva na drugi strani mostu preko široke reke zagledala skupino ljudi, ki je slonela na ograji in gledala štiri Slone. Eden je odhajal v goščavo, trije pa so bili nekoliko stran od mene, tako da jih nisem mogel prav dobro snemati s kamero, zato sem jim začel govoriti, naj pridejo bližje. Nenadoma seje največji med njimi ozrl k meni, se obrnil v mojo smer in se počasi pasel, gredoč proti meni. Ko je bil tik pred-menoj in ko sem mu neprestano govoril, kako velik in lep je, je slon nehal gristi travo, dvignil je glavo in me pogledal. Nekaj trenutkov je imel pogled uprt vame, nato pa se je oddaljil proti reki. Nekaj turistov je zmajevalo z glavo in se čudilo, kako da me je slon razumel in v kakšnem jeziku sem mu govoril. Povedal sem jih, da v slovenščini, in vsi so zatrjevali, da za ta jezik še niso slišali. Podobna zgodba se je ponovila nekaj dni kasneje v Keniji. Ko sem po zajtrku z vodičem šel iz hotela v Massai Mare proti Nairobiju, je vodič po kakšnih dvajsetih minutah počasne vožnje nenadoma ustavil in pokazal na levo, odkoder so prihajali trije sloni, ki so hoteli prečkati cesto, da bi prišli do vode. Prva dva slona, verjetno ., šala mimo voznika priti do mene. . Ker je bila previsoka in se ni mogla globlje skloniti, me je samo gledala in kar stala z glavo v kombiju. Voznik se je ves prestrašen v umikal nazaj in v višini svojih prsi gledal žirafino glavo. Počasi se je le umaknila. Nekaj j časa je še stala in naju gledala ter tu in tam prijazno pokimala z glavo, nato pa je začela obirati listje na drevju. Voznik mi je razložil, zakaj ga je bilo tako strah ob bližnjem srečanju z žirafo. Ta namreč zelo močno ugrizne, kar se rado zgodi, kadar ji ljudje ponujajo hrano, ki ji ni všeč. A žirafa naju je očitno prišla le pozdravit. T\idi kače po slovensko Tako so bili prepričani Japonci, ki so me vprašali, kaj sem povedal kači, da se je pokazala, in v kakšnem jeziku, ko sem bil v zoološkem vrtu blizu Nairobija. Tam sem si ogledal celo vrsto krokodilov in aligatorjev. Od najmanjših, ki so najboljši za kožo, iz katere izdelujejo ženske torbice, do zelo starih, 40 in več let. V posebnem oddelku imajo največjega aligatorja, ki je dolg kar 4 metre in ga sploh ni mogoče opaziti, če miruje. Premakne se zelo redko, v glavnem le takrat, kadar se hrani, ko pa se naje, ne potrebuje hrane tudi po več dni. Rad se hrani z majhnimi krokodili. Najslajši so takšni, ki so zrasli že meter in pol. Kar nekaj časa sem se trudil, da bi videl aligatorja, tako da me je začel vodič že priganjati, naj greva. Trem skupinam Japoncev ga ni uspelo pre- JUŽNA AFRIKA - Slon, ki je čakal ob poti [?®[p®i7tt§Qii® • sairao[Miow®®GD • ©OOCs® • (S®[pns0 • ^©[^©irGai® • ga©0roQ0w®®GD • ®O0te® • bolj erotično vplivamo a medsebojno telesno komi1' nikacijo. Lepo, kajne? JERCA LEGAI* J c • g®[raD[EraDw®©£i] • ©OoDs® • dl®[po©o • o?®^®^®!® • samomor®©Go • sOODs® • d]®[po©o °dtehtajo znanja, ki Draga je bila nekoč ena izmed dveh občin v Dragarski dolini, sedaj Po je krajevna skupnost v sestavi občine Loški Potok. Po zadnji vojni je vse to prostrano območje postalo baza za izkoriščanje lesa, sama dolina pa je od tega le malo iztržila razen nekaj delovnih mest v gozdovih in nekaj v lesni industriji odpreska, ki je danes ni več. Vsi skupaj so morali v svet s trebuhom za kruhom in so v svetu tudi ostali. Danes lahko upravičeno govorico o izredni demografski ogroženosti. zaraščanju krajine in o tem, t pravijo domačini, da imajo medvedi več pravic kot ljudje. Sko-[aJ vsa dolina, polja in gozdovi so ast države. Znani so časi, ko je fzava spodbujala mlade družine, .so Vlde>e svoje možnosti v kmetstvu, naj se naselijo na teh pro-s ranstvih. Tako sta mesto zapustila tudi takrat še mlada zakonca ... ln Franc Okoren in se nase-1 a na ostankih propadlega državnega posestva v Dragi. Seveda so od takrat minula že esetletja in Okornovi z obema cerama so danes sestavni del e®a °k°lja z radostmi in težavami r x VSe ho|j Peste ljudi te do-■ne Morda je rešitev v turizmu, a*°vP.a so potrebna leta, da se Pokazej° pravi gospodarski učin-i. Okornovi to poskušajo na ■ ojevrsten način in jim daleč ttokrog ni nihče kos. Ponosni na 96 pokalov Sprva sta Nada in Franc Oko-n poskušala z vzrejo črede gove-m nekaj konj. Goveda nimajo nihV'maj° pa v hlevu 19 čistokrv-? ^ar daje videz bogastva, Va Casi.. °Ftern bogastvu boli gla-t.,i,Spnao stroškov in tveganja, ki li 0 veliko prirejo vedno sprem-in 'U a<^a’ Franc in hčerki Petra nr h 3 so Priznani tekmovalci mn .j;m v endurancu in galopi-n- uc*a’ Fi je bil v to vložen, Pa odtehtajo številni pokali in 'znanja, ki jih je polna hiša. Največ teh pokalov je za prvo ali drugo mesto. Franc pravi, daje bil na njegovo pobudo ustanovljen konjeniški klub, člani kluba - teh je 32 - pa so iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Klub je član Konjeniške zveze in galoperske zveze Slovenije. Lansko leto so imeli tudi tečaje jahanja in udeleženci so pri Okornovih opravljali izpite in si, kakor pravi Franc, pridobili licenco. Posneli so tudi film o konjih in umetnosti jahanja in za udeležence priredili 4 tekme. Na LEPOTEC - Žrebec Oktilion, suveren črede in Franc Okoren GLASBENA SKRINJA Novosti pri Zlatih zvokih Glasbena produkcija Zlati zvoki iz Zagorja, ki je z velikim koncertom v četrtek, 28. januarja, zaključila lansko leto in začela novo, ima na trgu kar lep kupček glasbenih novosti, namenjenih predvsem ljubiteljem narodne in narodnozabavne glasbe. Po odmevnem uspehu prvega izbora starih viž, brez katerih nekdaj ni minila ohcet, so se v založništvu odločili, da izdajo še drugi del kompilacije Stare ohcetne in druge priljubljene skladbe v izvedbi ljudskih godcev, pevcev in ansamblov. Dvajset “zaprašenih” viž pojejo in igrajo Šentjurski fantje, Vrisk, Franci Rajgl, oktet Podlogarji, Vaški fantje iz Škocjana, ansambel Braneta Klavžarja in drugi. ^ Podobno je drugi del dočakala zgoščenka Super polka mix. na kateri glasbena založba ponuja vesel in živopisen šopek dvajsetih najbolj znanih in priljubljenih polk različnih slovenskih izvajalcev. Svoje znane poskočne melodije igrajo ansambli Igor in zlatizvoki, Slovenski muzikantje. Štirje kova- či, Zarja, Slovenija, Toplišek, Cvet, Gaj, Modri val iz Kopra, Vrisk... Tam, kjer je bilo poskočno in veselo, se pravi na ohcetih, sta se celih 35 let kalila tudi znana godca s šentjurskega konca Osrečkov in Zelčev Franci. Na zgoščenko in kaseto Šentjurski muzikantje so v klasičnem oh-cetnem kvartetu diatonična harmonika, bas, kitara in klarinet posneli trinajst starih melodij, ki so jih dobro poznali naši dedki in babice, prijazno pa zvenijo tudi ušesom današnjih generacij. Lani so v Kamniku praznovali dva visoka glasbena jubileja, 150-letnico godbe in 100-letnico Mestne godbe Kamnik, na katera so v tem mestu upravičeno ponosni. V počastitev jubilejev je izšla tudi zgoščenka Pozdrav izKamnika s trinajstimi izbranimi melodijami v izvedbi kamniških godbenikov pod vodstvom Francija Lipičnika. Poleg naslovne skladbe so na nji še nekatere znane melodije, kot so na primer Cvetje v jeseni. Bariton polka in Vaške, klepetulje. te tečaje se pripravljajo tudi za letošnje poletje in žele čim večjo udeležbo. Franc ne skriva ponosa. Kljub temu da na tekmovanjih vsa družina niza velike uspehe, pa se često srečuje tudi s finančnimi težavami. Pred dvema letoma je na Dunaju kupil čistokrvnega žrebca Oktiliona, ki ima sedaj 6 let in je samo preteklo leto dosegel 4 zmage; eno v Bosni, dve v Ljubljani in eno na Bledu. Žrebca sicer uporabljajo za pripust, vendar pravi Franc, da daje mesečno najmanj 500 mark samo za vitaminsko prehrano. Ne pozabi povedati, da sta bili obe hčerki kar tri leta državni prvakinji v endurancu, vendar ta šport vse bolj stagnira in so se vsi preusmerili v galoperske dirke. Tako tudi dekleti nista šli na evropsko prvenstvo - kriv je bil seveda tudi denar - sedaj pa obe študirata in dajeta študiju prednost pred športom. Je to tudi turizem? “Menim, daje to in še marsikaj, kar je tu težko opisati, prvovrstna ponudba. Osem konj imamo samo za goste, ki niso vešči jahanja, torej izredno krotkih. Vsak teden v poletju bi lahko izšolal skupino po vsaj 10 udeležencev tečajev. K nam prihajajo tudi konjenice, npr. iz Črnomlja, in tu ostanejo po dva dni. Težava je s prenočišči, pa jim postavim kar šotore in se imajo imenitno. Sodelujem tudi na viteških turnirjih in z vsem zase in za družino služim vsakdanji kruh. Nobene pomoči še nisem dobil od nikogar in me tisti, ki bi lahko kaj pomagali, nikoli ne obiščejo,” pripoveduje Franc vidno zagrenjen. Seveda ne gre prezreti, da je Franc eden izmed petih vitezov Valvasorjevega reda in član skupine EX vitez, to je skupina, ki nastopa na viteških igrah v Predjami in prireja večdnevne konjeniške pohode. “Občutek imam, da so mene in naših uspehov drugje bolj veseli kot pa v domačem okolju. Ni pravega razumevanja, čeprav je vse več takih, ki vzrejajo te plemenite živali. Tudi turizma ne bo, če so vse domače pobude podcenjene,” pravi Franc, prvi vitez v teh krajih. ALBIN KOŠMERL • Svetniki sicer nismo stroko-vanjaki, zato pa nismo tudi bedaki. (Korun) • Glede na pogosto osamljenost in nezapolnjenost prostega časa se povečuje tveganje, da bodo otroci segli po mamilih. (M. Ašič) ^ŠEJVASL PODTURN Nekoč mogočen rožeški grad ie bil r davnini obcest-graduSpal P°d,ožna gospodstvu p0e tsozek, ki je bil pod strmim PovnDCem' detom mogočnega >Ka p 'nie p tem Sradu je dobila tudi Pad Vas)° ie bil močan izvir nek£ce “d Podturenšce, ki je ol ,cP°8linjala celo mline in žage, trav^yiu Pa so bili vsi okoliški ni,je 1 1 P°plavljeni. Ta del se ime-n eko' rajsko polje, saj je bilo Tur,t0 vP°sesti rožeškega gradu ali 29 hmP°d vasj0- Vas je takrat štela y elij in sedem dvanajstin. °tti(‘n'San’*1 v'r'h se 8rat' - ,nJa že leta 1249 kot dedna Rožek Pose 1274 P' Reckov. Valvasor leta letje .oniCnja grofa Ulricha, sto-st0|et aSneje pa Manjharta. Pred čen jp Fil rožeški grad mogo-po. n-koli zavzet, čeprav so se De tur*k' P°?°sto pojavljale števil- ih ,c tolpe, ki so bile strah in ložešk' ni°g°čnega Dunaja. sestž ®rat* Jc ''nel obširno po Vtludi’ :eš m Vr.Ur?jen'mi vinogradi, njivami lastnik.Vl",P.°sest s0 menjajoči se Hak0 delovali s podložniško ni stroa.dic 'mcl štirikoten obrambni, l: P 2 fttzgledotn na vse stra-gracj J'0 niu rekli Turen. Da je bil - res nepremagljiv, ga je na južni strani varovala velika udor-na jama Koliševka ali Globočica, ki je še danes lepo vidna. Če zapade dosti snega, ta ne skopni skoraj do poletja. Celo do konca junija se je sneg zadržal ob hudih zimah. V 16. stoletju so bili lastniki gradu Strasserji. V 17. stoletju se omenjajo baroni Jankoviči, kasneje pa grof Gallenberg in sinovi. Za njim je dobila grad v dosmrtno uživanje Felicita grofica Trillegkh. Vendar grad ni bil dolgo v lasti ene rodovine. Kajetan grof Lich-tenberg je leta 1793 prodal vse gospostvo Viljemu knezu Auerspergu za 56 tisoč goldinarjev. Auerspergi so bili najdalj lastniki rožeškega gospodstva. Razvaline tega nekoč mogočnega gradu so še danes dobro vidne in pričajo o moči in slavi Rožeka. Med rodovi ljudi, ki so bivali tod okoli, se je ohranilo še dosti pripovedk iz tistih časov. Znano je, da so bili graščaki do svojih podložnikov zelo kruti, do podložnic pa pohotni. Ohranjena je legenda, da je imel grajski gospod pravico do prve poročne noči s tlačanko, seveda če so si jo poželele njegove oči. Znane so zgodbe o strašnih gra- jskih ječah in o prekomerni tlaki, zaradi česar je v teh krajih prihajalo do kmečkih uporov. Okoli razvalin Rožeka nad Podturnom je lepo in vzorno vzdrževana naravoslovna pot in je skoraj edinstvena v Sloveniji, kamor so po znanje hodili tudi gozdarji iz tujine. Idejni oče te učne poti je inž gozdarstva Slavko Klančičar. Lični smerokazi in tablice označujejo vse drevesne vrste, ki jih je mogoče najti v roških gozdnih prostranstvih. Tako tudi ob vhodu v ta svet gozda stoji na prostem razstavljena nekoč mogočna jelka, ki se je “rodila” v Rogu pred 225 leti in se pri tej starosti posušila. Obseg njenega panja je 5 metrov, zrasla pa je 40 metrov visoko. Vasica Podturn je iz majhnega zaselka zrasla v veliko vas z lepimi hišami na nekdanjem grajskem polju. V vasi sta trgovina in gostilna. Tudi drobna obrt se počasi razvija. V bregu nad vasjo stoji sredi pokopališča cerkvica sv. Nikolaja. Nad vasjo se za razvalinami starega gradu Rožeka začenjajo obširni roški gozdovi, ki so velika naravna pljuča, brez katerih ljudje ne bi mogli živeti. TONE VIRANT STARI FORD - Vojaški ford, s katerega je padel oglar MINILO JE 40 LET Skoraj bi živega pokopali Zgodilo se je pred 40 leti na Planini pri Črnomlju. Zaposlen sem bil kot šofer. Največ sem vozil za gozdno gospodarstvo Črnomelj. Bil je januar 1959. Vozil sem iz gozdov Mirne gore in Planine v Semič. Ves les so ročno nakladali in razkladali delavci, ki so stanovali v barakah po gozdu. Le enkrat mesečno so šli delavci na upravo po denar in takrat so tudi nakupili hrano za preživetje. Tako je bilo tudi tistega 20. januarja. Hrano so mi delavci naložili na tovornjak. Vse bi bilo v redu, če ne bi bil vmes tudi alkohol. Po eni strani je bilo to sicer razumljivo, saj so delavci živeli kot medvedi: cele dneve so delali, cgle noči pa spali. Niso imeli ne elektrike ne kopalnice. Vse, kar so poznali, so bili makaroni, polenta, žaga in sekira. Ko so po dveh tednih prišli do gostilne, so si dali duška. Naložen s hrano in desetimi delavci, sem se zavedal velike odgovornosti. Ni mi ostalo drugega kot previdnost. Na vrhu klanca pri cerkvi na Planini je nekdo potolkel po kabini, naj ustavim. Videl sem, da nekdo leži na cesti. Stekel sem do njega. Bil je Komlen, oglar. Klical sem ga, obračal, a negiben ni dal nobenih znakov življenja. Ob njem je bila prižgana cigareta in vžigalice. V ovinku sije prižigal cigareto in je padel, sem pomislil. Takrat so pristopili tudi njegovi sodelavci in sovaščani, saj je bila večina iz Travnika v Bosni. Bili so precej okajeni in predlagali so, naj ga kar pokopljemo pri bližnji cerkvi. Bil sem proti temu. Rekel sem, da je potrebno sprazniti tovornjak, da ga peljem v zdravstveni dom, a moja pobuda je naletela na nasprotovanja. “Nima sorodnikov, nihče ne bo vprašal zanj. Pokopljimo ga, mi bomo pa molčali,” so mi dejali delavci. S težavo sem jih pregovoril, da so mi pomagali, in ne spomi- njam se, da bi tisti ford še kdaj šel tako hitro kot takrat. V zdravstvenem domu sem stekel k dr. Dereaniju, saj sem ga dobro poznal. Svoje čase mi je zastonj izdal zdravniško spričevalo za vozniški izpit, ker sem šel iz rudnika za volan, preden je šel študirat medicino, pa je bil tudi sam rudar v Krmelju. Ko sem ga prosil, naj pomaga delavcu, ki je padel s tovornjaka, je takoj stekel ven in videl je, kako sta dva delavca nezavestnega tovariša kot vrečo peska vrgla na pločnik. Zdravnik gaje potipal kar ni pločniku in zavrnil trditve delavcev, da bi bil možak mrtev. Hitro so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Sledila je neprespana noč, a mora seje kmalu končala, saj sem že naslednjega dne srečal delavca Komlena, ko se je peljal s kolesom. Sodelavcem je razlagal, kako je bilo, ko se je zbudil v bolnišnici, in kako je miličniku razložil, da šofer za njegov padec s tovornjaka ni bil nič kriv, pač pa se je to zgodilo zaradi alkohola in želje po cigareti. V tistih časih so se ljudje veliko vozili s kamioni, saj drugih prevozov ni bilo. Tudi policija ni bila stroga, le previden si moral biti. Lahko rečem, da smo bili takrat res dobri šoferji, pač pa zelo slabe ceste in vojaški kamioni. Lani je umrl eden zadnjih Komlenovih kolegov P.S., ki je bil najbolj zagret za pokop. Takrat je bil še živ spomin na vojno, ko so ljudje pokopavali, kjer so koga našli. Mrličev je bilo namreč veliko. Tisti dan, ko se je zgodila nesreča, je bil najtežji v mojem življenju. Ko smo nakladali les, sem v bukev zarezal datum 20. januar 1959. Od takrat je minilo 40 let, bukev pa še stoji v spomin. Komlen pa je še dolga leta žgal oglje in na njegov račun je bilo med delavci veliko smeha. STANE CERAR MOGOČNO DREVO - Najdebelejši del jelke z izrezanim kolobarjem GRAD ROŽEK - Nekoč mogočni grad, danes pa so tam le razvaline. PONOS IN GRENČICA REJE KONJ Okoren, vitez Valvasoijevega reda % [7®[p®[?G®g® • g®[raoffijDOw®®GQ • ©OOfc® • d]®[po©D • o3®^®^®!® • g®[ji)3[ranQw®®G0 • ©DoGs® • GO®[p0@E JUBILEJ BELOKRANJSKEGA MUZEJSKEGA DRUŠTVA Društvo, ki je ustanovilo muzej Belokranjsko muzejsko društvo s sedežem v Metliki praznuje letos 50 let plodnega dela. Lep jubilej za društvo, zlasti za takšno, kakršnih v Sloveniji ni ravno veliko. Zahvala za to, da so se jeseni 1949 odločili v Beli krajini ustanoviti Muzejsko društvo, pa gre nesporno prof. Jožetu Dularju, ki je bil 30 let tudi njegov predsednik. Čeprav bo prof. Dular ta mesec praznoval 84. rojstni dan, še vedno rad pomaga tako v društvu kot tudi v Belokranjskem muzeju, ki je pravzaprav otrok Belokranjskega muzejskega društva. Prav njegova zasluga pa je, da se je ohranila natančna kronika tako društva kot muzeja. Poleg strokovnosti ga je namreč pri delu odlikovala natančnost. Še vedno o vsem, kar se zgodi, vodi zelo natančno dokumentacijo, ki mu je pomagala tudi pri pisanju številnih publikacij. Še vedno ga odlikuje izreden spomin, zato mu zanimivo prisluhniti. Neuspeli poskusi Jože Dular, glavni pobudnik za ustanovitev Muzejskega društva, pove, da so bili poskusi za ustanovitev podobnega društva in tudi muzeja že veliko prej. Leta 1910 so namreč črnomaljski in metliški rodoljubi v Metliki ustanovili Društvo za spoznavanje Bele krajine, njegova naloga pa je bila, da bi v Metliki ustanovili Belokranjski muzej, a do ustanovitve ni prišlo. “Vendar je bila že ta misel izredno napredna, saj so bili takrat na slovenskih tleh le štirje muzeji, in sicer v Ljubljani, Celju, Mariboru in na Ptuju, ki pa niso nastali z dekretom, ampak so ljubiteljski zbiratelji odprli javnosti svoje zbirke,” pripoveduje Dular. Leta 1933 je bilo ustanovljeno, naslednje leto pa je zaživelo v Metliki Tujskoprometno društvo, ki je imelo muzejski odsek, katerega naloga je bila “zbirati in hraniti narodne in zgodovinske spominke Bele krajine”. “Poiskati so morali razstavni prostor in menili so, da bi bila primerna Martinova cerkev, ki je razpadala. Odbor je prosil župni urad v Metliki, da bi mu dal cerkev v uporabo. Spomeniški referent iz Ljubljane dr. France Stele je Martinovo cerkev pregledal in škofijski ordinariat je leta 1934 dovolil, da cerkev preuredijo v muzej,”, niza Dular podatke iz kronik. Še istega leta je muzejski Odločili so se za šest odsekov, in ko prof. Dular danes prebira te zapiske, se nasmehne ob misli, kako naivno so si takrat predstavljali muzej. O tem, kako bi narodni, književni in likovni, zgodovinski, krajevni, gospodarski ter oddelek gradov spravili na 80 kv. metrov, kolikor jih premore Martinova cerkev, najbrž nihče niti razmišljal ni. Sklep muzejskega odseka o obnovi cerkve so začeli uresničevati šele spomladi 1943, ko je Metličan Engelbert Gangl prosil prosvetno oblast v Ljubljani za pomoč. Dobil je 46 tisoč lir, a precej ponesrečene obnove niso dokončali, cerkev pa jim je le uspelo rešiti pred propadom. Po vaseh zbirali muzejske predmete Šele leta 1947 se je znova prebudil pripravljalni odbor za ustanovitev muzejskega društva, ki ga je vodil župan Ivan Malešič. Vendar kaj več, kot da je prišel do spoznanja, daje Martinova cerkev premajhna za muzej, odbor ni naredil. Na srečo je kmalu poprijel za delo nov pripravljalni odbor, ki ga je vodil prof. Jože Dular. In še predenje bil 10. novembra 1949 ustanovni občni zbor Muzejskega društva, je prizadevnim članom odbora uspelo pridobiti v proštiji dva prostora za kulturno-zgodo-vinsko in etnografsko zbirko, v občinski sejni sobi za zbirko NOB, medtem ko naj bi bila v Martinovi cerkvi lapidarij in arheološka zbirka. Novembra 1949 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo, katerega poglavitni cilj je bilo osnovati muzej. Predsednik društva je postal Dular, podpredsednik Lojze Zupanc, tajnica Albina Možina in blagajnik Gabrijel Zemlja. odsek poslal po belokranjskih šolah okrožnico, da bi učitelji in učenci zbirali muzejsko gradivo. Prof. Jože Dular “Že februarja 1940 so poslali iz Prage v Metliko za bodoči muzej dvanajst kipov domačina Alojza Gangla. To so bili prvi predmeti, ki smo jih skupaj z izkopaninami s Kučarja prinesli v proštijo. Tja so začeli ljudje prinašati različne predmete. Neki študent je leta 1949 na grajskem podstrešju našel železno čelado, upokojeni šolski nadzornik Konrad Barle pa je kot prvi zasebnik prinesel čebelni panj, grelec za gretje postelje, novce. In tako se je začelo. Vsak je prinesel kaj zanimivega in kmalu je začelo v proštiji primanj-kovati.prostora. Skupaj z Možino-vo in Žemljo smo hodili ob nedeljah popoldne po vaseh, zbirali predmete in podučevali ljudi, da so to narodne vrednote,” se spominja začetkov muzeja njegov fiobudnik. Februarja 1951, ob ob-etnici smrti književnika Engel-berta Gangla, je Muzejsko društvo v Ganglovi hiši odprlo njegovo spominsko zbirko, 1. maja istega leta pa je zaživel Belokranjski »muzej. Naslednje leto je društvo dokončno obnovilo Martinovo cerkev in s pomočjo Narodnega muzeja iz Ljubljane v njej odprlo arheološko zbirko. Ker pa so največ pozornosti namenjali etnografiji, so kar nekaj poletij zapored pripravili raziskovalne tabore, na katerih so predvsem študenti etnografije raziskovali po Beli krajini. Muzej sedem let pod okriljem društva Leta 1954 se je iz grada izselil na Pungart dijaški internat in muzej je dobil prvih šest grajskih prostorov. “Takrat smo vedeli, da so ti prostori stalni in zbirke iz prošnje ter občine smo preselili vanje. Ko so se postopno izselili še sodišče, zemljiška knjiga in nižja gimnazija, smo imeli vse več prostorov v gradu, v katerem domuje muzej še danes,” pripoveduje Dular, ki je bil že od leta 1952 honorarni upravnik muzeja. “A novomeški okraj je šele 9. februarja 1956 naknadno izdal tako Belokranjskemu kot Dolenjskemu in Posavskemu muzeju odločbe o ustanovitvi. Takrat je bilo v Metliki sistematiziranih tudi šest delovnih mest, čeprav ni bilo v muzeju vse do danes nikoli več kot pet zaposlenih. Hkrati je muzej prevzel v svojovupravo spominsko zbirko Otona Župančiča v Vinici, pod njegov nadzor pa je prišla tudi Ganglova spominska zbirka v Metliki. Jaz sem tega leta postal ravnatelj muzeja, ki ga je tako p? sedmih letih prenehalo vodih društvo. To se je leta 1953 preimenovalo v Belokranjsko muzejsko društvo, ostalo je muzejev pomožni organ,” pripoveduje Dular in prizna, da morda med njima ne bi bilo tolikšne povezave, če prav on ne bi vodil obeh. Muzeju je namreč ravnateljeval do let8 1981, medtem ko je s predsednikovanjem društva prenehal leta 1980. Ža njim se je v devetnajstih letih zvrstilo še sedem predsednikov: Zvonko Rus, Anton Bezenšek, Andrej Dular, Marjetka Bal-kovec, Milan Travnikar, Stanislava Panjan in Leon Gregoričič. Belokranjsko muzejsko društvo je imelo tudi osem častnih članov: Poldko Bavdek, Boža Račiča, dr. Nika Županiča, Janka Jarca, Ivana Drobniča, Mihaela Kambiča, Jožeta Dularja in Mladeno Bran-celj. Živa sta le še zadnja dva, medtem ko so od 22 ustanovnih članov poleg Dularja živi še Martin Črnugelj, Janko Bračika, Gojko Jug in Zvonko Pavlovič. Poleg tega, daje društvo ustanovilo muzej, so člani predvsem kulturnim delavcem odkrili okrog petnajst spomenikov in spominskih plošč. Društvo je osnovalo svojo zbirko, v kateri je doslej izdalo osem pum likacij. Polovicojihje napisaj Jože Dular, in sicer: “Dr. Niko Župa-nič”, “Brata Navratil”, ‘•Pomembni Belokranjci” in “40 let Belokranjskega muzejskega društva ■ “Špeharska dolina in grad Poljane ob Kolpi” ter “Šole in gradovi" sta deli Ivana Simoniča, Andreja Brancelj je napisala delo “Mihael Kambič”, društvo pa je izdalo tudi knjžico “75 let Jožeta Dularja • Člani so pripravljali predavanja, poučne izlete, srečanja, izdajah razglednice, značke, turistične prospekte, pisali strokovne članke- “Belokranjsko muzejsko društvo, ki šteje danes več kot 200 elanov, je v slovenskem merilu meh najstarejšimi in najbolj delavnim1-V Beli krajini, na Dolenjskem m v Posavju so bila takšna društva tri: v Metliki, Novem mestu m Brežicah. A novomeško je delajo le nekaj let, medtem ko brežiške ni nikoli zaživelo,” je danes, kose ozira na polstoletno pot, zadovm Ijen ustanovitelj Belokranjskega muzejskega društva prof. J°ze Dular. Belokranjci, ki so prepriča" ni, da brez njega vsaj še tak kmalu ali pa morda celo nikoli n bi bilo ne društva ne muzeja, pa so mu hvaležni za vse, kar je dal in * vedno daje Beli krajini. MIRJAM BEZEK-JAKŠE KRALJEVI REDIJO 75 GLAV GOVEDI Računalniško voden hlev na Goleku Kraljevo kmetijo na Goleku pri Dragatušu štejemo med največje belokranjske kmetije. Kmetoval je že oče Janez, ki je sedaj skupaj z ženo kmečki upokojenec. Ali so po končani osnovni šoli o tem, da bodo ostali na kmetiji, razmišljali tudi sinovi Silvo, Pavel in Janez, pa je težko reči. Vsi trije so se namreč izučili poklicev, ki neposredno niso povezani s kmetijstvom. A Silvo, za katerega previdevajo, da bo zagospodaril na kmetiji, je po končani šoli opravit le pripravništvo, po odsluženem vojaškem roku pa je ostal na kmetiji. Pavel je bil osem let zaposlen v Bellu, ko pa je začelo škripati, se je prav tako raje odločil za kmetovanje na domačiji, medtem ko je Janez sicer zaposlen, a doma še vedno priskoči na pomoč. Kraljevi so se, tako kot je bila navada v Beli krajini, nekdaj ukvarjali z vsakim po malem. Leta 1994, ko so zgradili hlev za 35 krav molznic, pa so se usmerili v živinorejo. Hlev je postal kmalu premajhen in dve leti pozneje so zgradili še en hlev, medtem ko so tretjega najeli pri sosedu. Danes imajo v njih okrog 75 glav živine, od tega 40 molznic, ostalo pa so plemenske telice. “Imamo status nižinskih kmetov, ker pravijo, da nam je lažje kmetovati kot Belokranjcem v hribovitem delu. Res so polja ravna in brez kamenja, pridelek pa je dober in obilen le, če ni preobilne moče ali preveč suše. Ker pa kot nižinski kmetje ne dobimo premij ne za privez živine ne za mleko, smo morali začeti razmišljati tudi o dopolnilni dejavnosti, da smo si nekoliko izboljšali dohodek,” pove Silvo. Prizna, da so povsem po naključju začeli kisati zelje in repo. Repo so namreč najprej prodajali Kmetijski zadrugi Črnomelj. “Ko pa smo leta 1994 ves dan pobirali repo po njivi in na koncu izvedeli, da bi zanjo dobili le deset tisočakov, smo se odločili, da jo raje kisamo sami. Nato smo začeli tudi z bolj načrtnim sajenjem zelja, za katero vzgojimo sadike doma, kisamo pa ga bodisi naribanega ali v glavah. Dobrodošlo dopolnilo k živinoreji kot glavni dejavnosti je tudi sajenje zgodnjega krompirja,” povedo Kraljevi. Potožijo pa se, da jim ne zna nihče prav svetovati, kako je z dopolnilno dejavnostjo. Načrtujejo namreč kmetijo odprtih vrat, kjer bi ponudili svoje pridelke. Prav tako bi na domačiji radi odprli trgovino, v kateri bi bilo na voljo vse, kar pridelajo doma, torej poleg kisle repe in zelja še suhomesnati izdelki, krhlji, jabolčni kis in morda še kaj. “Toda ko iščemo informacije, nas navadno pošiljajo od Poncija do Pilata. Pravijo, naj se registriramo kot samostojni podjetniki. Zakaj, ko pa smo vendar kmetje? Zavedamo se, da bodo, ko bomo v Evropski zvezi, kvote. Zato smo pripravljeni narediti še večji hlev, takšen za 80 molznic. Toda gotovo bo morala priskočiti na pomoč država. Dos- lej smo že veliko vlagali v kmetijo, pomagali pa smo si z bančnimi posojili. Če pa je tudi državi kaj do ohranjanja podeželja, bi se morala vsaj nekoliko izkazati,” pravijo v en glas Kraljevi fantje. Poti nazaj ni. Čeprav imajo še veliko načrtov, pa pravijo, da bodo zaenkrat delali s tem, kar imajo. Števila krav brez pomoči države ne nameravajo povečevati, trudili pa se bodo, da bodo s selekcijo izboljšali kakovost in povečali količino mleka. Rekorderka v njihovem hlevu je krava Eva, pri kateri namolzejo po 45 litrov mleka na dan, sicer pa dajo krave v povprečju po 22 litrov. Ko nanese beseda na zemljo, se Kralji samo nasmehnejo. Pravijo, da je okr°? njihove vasi, v kateri so oni edj|> čisti kmetje, za obdelavo na volj toliko zemlje, da jo ljudje še p°nl1, jajo. Oni imajo 12 hektarjev svoj obdelovalne zemlje, 30 hektari8 pa v najemu. Obdelujejo zettur še rih kar dveh kmetij iz vasi pa posamezne parcele nekater"’ drugih lastnikov ter zemljo Skl8 da kmetijskih zemljišč in gozh°c Pravzaprav je za ravna polja okrč* Goleka še sreča, da jih KraljeVf družina tako vzorno obdeluje 1 s tem preprečuje zaraščanje, ža je oče Janez upravičeno ponose na svoje fante in njihovo umf1 gospodarjenje. MIRJAM BEZEK-JAK^ v V HLEVU - Oče Janez Kralj s sinovi Silvom, Pavlom in Janezom (od fe*1 v modernem hlevu z računalniško vodenim krmljenjem živine. Tudi s>c Kraljevi računalniško vodijo evidenco o vsaki kravi. (Foto: M. B.-J) NAŠE KORENINE Zna še speči sadni kruh Kuničeva mama s Hrasta pri Vinici kvačka lične volnene kokoške in jih, napolnjene z vato, podarja svojim obiskovalcem. Zdi se, kot da kokoške sedijo na gnezdu in pridno nesejo jajca. In gotovo bodo ta jajca zlata, tako kot so zlate roke, ki so kokoške skvačkale. Kuničeva mati namreč take roke ima. To se vidi že, ko se človek razgleda po njeni skromni hiški. Cisto in svetlo je povsod. Raznovrstne rastline krasijo stene in številni gobelini visijo poleg njih. Ženica jih je izvezla v dolgih nočeh, kajti dnevi so bili še za delo na polju in okoli hiše prekratki. Pa zlato srce mora imeti Kuničeva mama. O tem pričajo številni stenski koledarji, kijih starki vsako leto pošiljajo prijatelji in znanci, ona pa jih razobesi po stenah, da jo spominjajo nanje. Ponosno jih pokaže prišlecu: “Tega mi je poslala Jakčeva Tatjana, tegp pa...” Koledarji pa se ne zmenijo dosti za to, od kod so prišli. Vestno in natančno opravljajo, za kar so bili narejeni: štejejo čas. In ko ženica pokaže nanje, je, kot bi ji v zboru zaklicali: “Danes je šestindvajseti januar, tvoj dvaindevetdeseti rojstni dan!” Da, dvaindevetdeset let je že minilo od takrat. Bilo je to 26. januarja 1907. Kuničeva mama, takrat Butalova Marica, se še spominja tistih časov pred prvo svetovno vojno. Revščina je bila, lačnih ust za mizo pa povsod veliko. Pri Butalovih jih je okoli mize, sredi katere je stala velika skleda, sedelo kar trinajst. Oče Štefan Butala seje k Mariji Grzin v Miheljo vas priženil s Talčjega Vrha. Imela sta sedem otrok. Oče je bil dober pevec in muzikant. Marija se spominja večerov, ko je igral na orglice, otroci pa so prepevali in plesali, daje bilo veselje. Potem pa si je oprtal na rame skrinjo, v kateri je imel uhane, prstane, orglice m druge drobne predmete in se podal na trgovanje po nemških deželah. Več mesecev ga ni bilo s trgovske poti. “Veste, moj oče je bil nemškutar,” pravi ženica in s tem verjetno misli na to, da je bil po rodu Kočevar in da je dobro znal nemško. Tisti čas je bila tukaj še Avstrija, ki je zavzeto širila svoje prometno omrežje. Tudi Mihe-lja vasje oživela, ko se je gradbišče belokranjske železnice pričelo pomikati od Semiča proti Črnomlju. Mici se spominja gostilne v sosednji hiši. Imela jo je mati pozneje slavnga slovenskega slikarja Božidarja Jakca. Tu so se krepčali graditelji železnice in tuje ob večerih odmevala pesem in muzika. A so veselje kmalu utišali streli z evropskih bojišč, kamor je železnica odpeljala svoje graditelje. Marsikateri se m nikoli več vrnil. Tudi Marijin oče je moral obleči uniformo. Nič hujšega se mu ni zgodilo. V ljubljanski vojaški bolnišnici je bil za tolmača. A že njegova uniformirana pojava s sabljo za pasom je zbujala nezaupanje pri otrocih. “Ko je prišel domov, smo se skrili pod gnojni koš in komaj so nas izbezali ven,” se spominja Marija. Minila je prva vojna in spet je zavladal mir. To je bil čas Mari- jinega odraščanja, zorenja. Poročila se je z Jožetom Kuničem, lesnim manipulantom pri črnomaljski Zori. Na svet so pričeli vekati otroci. Na prvih krstnih slovesnostih je igral še Štefan, njen oče. “Igral je rad,” v živahnem belokranjskem narečju pripoveduje Marija, “če le ni bila korizma, kajti bil je zelo veren.” Korizma je čas, ko veseljačenja vernikom niso bila dovoljena. No, Štefanu posta ni bilo treba dostikrat prelomiti, kajti namesto njegovih orglic so se kmalu oglasili drugačni inštrumenti. Žačela se je druga svetovna vojna, ki je za Marijo prinesla hude pretrese. Takrat se je družina že preselila na Hrast pri Vinici, Jože pa je odšel v partizane. Marija je ostala sama s petimi otroki. Vladala je že silna revščina, ko je najavil svoj prihod šesti. Marija je legla v posteljo in rodila sama, le popkovine si ni upala sama prerezati. K sreči je tisti trenutek rišla na dvorišče soseda in po-licala babico iz bližnje Perudine. Soseda je takrat v naglici pozabila na dvorišču lončeno posodo in kokoši 50 jo razbile. Marija jo je morala seveda nadomestiti. Taki časi so bili. Pri eni hiši so bili bolj revni kot pri drugi. V tistih časih, kmalu po vojni, je Marija, daleč naokoli znana kot dobra kuharica, bila poklicana k marsikateri hiši, da je za ohcet ali kako drugo slovesnost pripravila dobrote. Znala je skoraj iz nič nekaj na-raviti. Okusen in sladek sadni ruh, dober kot potica, brez jajc in sladkorja, zna napraviti še danes. Čarati pa le ni znala. Ko sojo nekoč poklicali k neki hiši, da bi pripravila sladkarije za ohcet, je zgroženo opazila, da so za vse skupaj pripravili le dva kilograma sladkorja. Gospodinja je osramočena priznala: “Le toliko je dovolil mož. Če bi zahtevala več, bi me pretepel.” Pa je Marija vzela taktirko v svoje roke. Gospodar je brez pretepanja poskrbel, da je bilo sladkorja dovolj, Marija pa, da je bilo dovolj sladic na mizah. Taka, skromna a odločna, je Kuničeva Marija bila vedno. Obupavala ni niti po vojni, ko je imela že sedem otrok. “Imeli bomo doklade pa mojo plačo. Dobro bomo živeli,” jo je tolažil mož Jože, ki so ga v partizanih Eoučili, kako bo po vojni vse olje. Pa so prišli iz Črnomlja in Mariji dali zemljo. In ker je imela zemljo, z dokladami ni bilo nič, zato pa je bilo veliko dela. “To pa, delala sem vedno rada. Tudi otroke sem učila tako,” pravi Marija, danes šestnajstkrat babica in enajstkrat rababica. Pri devetdesetih je ila prvič v bolnici. V ljubljanski klinični center sojo sprejeli zaradi zastarele rane na glavi, ki se ji ni in ni hotela zaceliti, odkar ko je stopila na grablje in jo je ročaj udaril po glavi. Morda se bo kdo ob tem prizanesljivo nasmehnil. Toda pomislite dobro: grablje pri devetdesetih! Marsikdo se jih izogiba že v mladih letih, zato do podobne nesreče ne more priti. Marija se s hvaležnostjo spominja bolnišnice in prijaznega osebja. “Takrat mi je bilo najlepše!” pravi. Sicer pa si pomaga z domačimi zdravili, ki jih pozna obilo. TONE JAKŠE [?@[p®[?ftgiii(§ • gffl[rafliraoDw®®ftp • ©OoDs® • • [?®p®i7Gsii® • g®traD[icraDW®®SD • ®DoDs® • csO®[pB®□ V NEOBVEZEN PREMISLEK v Zupan brez posluha Gasilci, ki praznujejo letos visok jubilej svojega društva, zatrjujejo, da novoizvoljeni župan nima posluha za gasilstvo. Enakega mišljenja je tudi predsednik zveze športnih organizacij, le da je on prepričan, kako župan nima posluha za športne aktivnosti v občini. Pomanjkanje posluha očita županu tudi predsednica zveze prijateljev mladine. Očitku o pomanjkanju posluha se pridružujejo še: člani planinskega društva, pripravljalci poletnih kulturnih prireditev, kegljači, pevci pevskega zbora Nota, rekreativci tekači, predsedniki krajevnih skupnosti, godbeniki, folldoristi, šahisti, radioamaterji, člani aerokluba Zlomljeno krilo, nogometaši, članice društva kmečkih žena, kolesarji, osebje zdravstvenega doma, vodstvo doma starejših krajanov, društvo vinogradnikov, odbor za pripravo pustne parade, društvo ljubiteljev malih živali, plesni klub Tango, igralska skupina Klovn, direktor knjižnice, konjeniški klub, kinološko društvo, društvo zdravljenih alkoholikov, zbiratelji starega denarja in znamk, muzealci, slikarji-naivci, turistično društvo, ribiči, lovci, smučarji, čolnarji, potapljači, jamarji, opazovalci ptic, fotoamaterji, taborniki, modelarji, lutkarji, čebelarji, sadjarji in drugi člani najrazličnejših organizacij, društev, krožkov in skupin. Zupan se priduša, da sploh ne gre za pomanjkanje posluha, ampak za pomanjkanje denarja. Le kdo mu verjame, ko pa se še vsi spomnijo njegovega predvolilnega slogana: “Denar leži po tleh, le pobrati ga je treba. ” Zupari zvito odgovarja: “Po tleh že, to ja, ne pa tudi po občini." TONI GAŠPERIČ TREBANJSKI ROMI IN ŠOLA Iz obrobja gozda v šolske klopi MLADI RAZISKOVALCI IZ KAPEL - Mladi raziskovalci, ki so predstavili nalogo o koscu na IV srečanju mladih ornitologov Slove-nijev Mariboru novembra lani, z mentoricama. KAPELSKA RAZISKAVA KOSCA Krrek-krrek nikoli več? Na podružnični šoli Kapele so v sodelovanju s turističnim društvom Kapele ter ornitologoma Andrejem Sovincem in Andrejem Hudoklinom skupaj z učenci spet opravili raziskovalno nalogo, Tokrat so namenili pozornost zelo redkemu ptiču - koscu. Z nalogo so se predstavili na IV. srečanju mladih ornitologov Slovenije v Mariboru novembra lani. V skupini učencev 7. in 8. razredov so dosegli 1. nagrado. Podarili so jim priznanja, knjigo I. Geistra: Ali ptice res izginjajo?, zgoščenko s ptičjim oglašanjem ter majice. Uspeha so bili zelo veseli, kot poročajo iz Kapel. V nalogi so ugotavljali, koliko koscev se pojavlja v Jovsih v času gnezdenja. Ornitologom in lovcem je dobro znano, da kosec gnezdi v Jovsih, domačini znajo povedati, daje bilo včasih s travnikov slišati veliko “hare-žev”, da se jih ni dalo prešteti. Danes je kosec ogrožen v svetovnem merilu in sodi v sam vrh na rdečem seznamu ogroženih ptičev Slovenije. Kosec je travniška ptica velikosti grlice. Je pretežno zlator-jave barvč, spodaj svetlejše, z rjastimi progami ob bokih. Zelo spretno se giblje med travo. Tudi če je preplašen, se nerad dvigne, raje se potuhne in počaka, da mine nevarnost. Skoraj nemogoče ga je videti, zato pa se ga zelo dobro sliši. Samci kosca pojejo ponoči v času parjenja in gnezdenja. Oglašajo se, kot bi brusili koso, dvozložno “krrek-krrek”, kot pišejo v svojem poročilu kapelski raziskovalci. Terensko raziskavo o koscu je 21 popisovalcev opravilo šestkrat ponoči od približno 23. ure do 1.30. Hojo so vsakič začeli na vzhodnem delu Jovsov in jo končali na zahodnem pri Velikem Obrežu. Pri takih nočnih raziskavah so po natančnem poslušanju skrbno zabeležili število samcev in kraj oglašanja. “Ugotovili smo, da je v letu 1998 v Jovsih pelo vsaj 19 samcev kosca. Med osebki, ki smo jih slišali pri nas konec maja, so veijetno bili tudi takšni, ki so bili na preletu, zato lahko število gnezdečih samcev ocenimo na 13 do 19, gnazdit-veno gostoto pa, gledano stati- stično, na 2,83 do 4,13 samcev na kvadratni kilometer. Vsa opazovanja so bila izključno na travniških površinah. Največja gostota podatkov je iz najnižjega, osrednjega dela Jovsov. Tu prevladujejo poplavni travniki, ki jih zarašča višja trava, šašje in druge zeli. Pri popisovanju smo še ugotovili, da koscev ni bilo veliko na travnikih, kjer je bila trava višja od poldrugega metra. Najpogosteje in največjih je bilo slišati na travnikih s travo in zelmi, visokimi do en meter.” Tako ugotovitve nagrajenih kapelskih raziskovalcev predstavlja mentorica Tea Ferlan, učiteljica na podružnični šoli Kapele. Kosce, katerih število se je v Evropi v zadnjih 20 letih zmanjšalo za več kot polovico, ogrožajo predvsem spreminjanje travnikov v njive, gnojenje z umetnimi snovmi, novi načini košnje, kot je npr. baliranje, zgodnja košnja, izsuševanje in izginjanje nekošnih pasov in živih mej. “V Jovsih imamo srečo, da kmetje kosijo le enkrat, in to po 15. juniju, največkrat julija ali avgusta, saj so prej travniki premokri. V tem času pa košče-vi mladiči že toliko odrastejo, da lažje in hitreje utečejo smrtonosni kosilnici. Parcel kmetje (skoraj) ne gnojijo, nekateri jih ne kosijo. Ti travniki so dobrodošli za koščevo zavetje, ne nazadnje tudi za popestritev Jovsov. Nedvomno je priporočljivo travnike vsaj enkrat letno kositi, sicer se za kosca preveč zarastejo. Ker so parcele ozke in zelo dolge, je način košnje prijazen koscu: od ene strani travnika proti drugi; tako ljudje nevede dajo koscu možnost umika,” pravi Ferlanova. In dodaja: “Če bomo hoteli čez deset let peljati naše otroke neko toplo poletno noč poslušat kosca, bomo Jovse morali ohraniti takšne, kot so, in se zavedati njihovega bogastva. Verjamem, da so se otroci nalezli ljubezni do te čudno lepe močvirske pokrajine in tudi ljubezni do ptic in narave sploh. Mogoče bo danes, jutri kdo med njimi raziskovalec, biolog ali vsaj lokalni vodič, ki vas bo popeljal po označeni poti do opazovalnice in vam razkazal ta močvirski biser.” MARTIN LUZAR • Človeške slabosti - Bivši dekan leskovški Strohen je 1848. ukazal hlapcem, naj zažgo mu pristavo - potem se odpeljal v Ljubljano in naznanil da so zažgali mu kmetje (brž ko ne hotel dobiti zavarovalnino) iz N. mesta odrinili tje vojaki zoper “puntarske” kmete. Ali hlapci vprašali so kapelana, ali bi smeli zapali-ti - on jim odsvetoval in tako blamiral se g. dekan in moral proč iti. Kaznjen ni bil, ker se je pripisovala njegova zloba le “človeški slabosti”, brez ktere ni na svetu nihče. • Ne sme se ga posekati - Smrekov gaj pri Brajtenovem ne sme se posekati poleg oporoke rajnega Toneta, ker je od teh smrek dobilo se ime von Fichtenau. Kdor bi posekal, moral bi plačati prečenski cerkvi 10(10 f. Če pogine gaj po kaki nesreči, mora se to precej naznaniti gosposki, da to reč preišče. Bil je torek. Ura je kazala pol dveh popoldne. Po stopnicah Centra za izobraževanje in kulturo (CIK) Trebnje je s polno torbo najprej prisopihala učiteljica Anica Marinčič. Ne ravno prostoren razred je bil še prazen. Pa ne dolgo. Ko seje z dvorišča zaslišal ropot avtomobilov, je bil to znak, da bodo njeni učenci kmalu na svojih mestih. Romi iz naselja Hudeje se namreč vsak dan pripeljejo v šolo kar z avtomobili. Tudi sicer niso čisto običajni učenci, saj ima najstarejši 37 tet, skorajda vsi pa že imajo svoje družine. Počasi so začeli prihajati v razred, in kot je povedala učiteljica Anica, ki Rome poučuje že pet let, so običajno kar točni. Sicer pa morajo biti, če se želijo kaj naučiti- Romi v tej skupini obiskujejo solo prvo leto in vsi so začeli popolnoma nepismeni. Niso zna-ne brati, ne pisati, ne računati. Prihajamo zato, ker se želimo nekaj naučiti in kdaj dobiti kakšno službo. Brez šole ni nič. Doma imamo številne družine, težko se preživljamo,” so razlagali Franci, tšobi, Sandi, Roman in drugi, za, ai.so se pri tolikšni starosti odločili za šolanje. V glavnem si zehjo postati avtomehaniki. V rokah niso znali držati svinčnika Prvi uspehi so že vidni. “Seveda je bilo nekaj začetniških težav, vendar postopomo, črka za črko, številka za številko, napredujemo m smo prišli kar daleč. Zdaj Romi ze pišejo, počasi berejo, odgo-Varjajo na vprašanja, delajo obnove, pisno seštevajo, poudarek Pa Jf seveda na slovenskem jezi-u’ jih je pohvalila učiteljica Anica. Romi ne skrivajo, da radi Prihajajo v šolo tudi zaradi njene Prijaznosti in potrpežljivosti. Sku-Paj delajo, vmes pa se znajo tudi Pošaliti, tako da pouk do 15.45 kmalu mine. Zvezke in ostale Pripomočke dobijo v šoli, domov v romsko naselje ne nosijo ničesar. “Sicer pa, kako naj od njih . tevamo domače naloge, če pa nimajo vsi niti vode in elektrike? n bo morala občina še kaj stori-A meni Marinčičeva. Čeprav bi do mislil, da romska šola ni resna* to ne drži. Maja bodo končali P^razred. Upajo na najboljše, poukom, ko so zavzeto in “šini pisano prepisovali z učnih istov, ki jim jih je razdelila učite-J'ca Anica, je na vrata potrkal še n učenec, Miha. Lepo se je opra-lc'h da je njegova punčka bolna nekaj rdečega ima za ušesom - in Jd je moral od zdravnika peljati Prej domov, potem šele je lahko Prišel. Biti osnovnošolec s števil-0.družino ni enostavno. Pa v šolo pošiljajo tudi svoje . oke? “Seveda,” pravijo, “da ne . o končali tako kot mi, ki ni-esar ne znamo.” Zanimivo, da v ^em prvem razredu ni nobenega .ek'®ta. Nasmejejo se, da ne vedo, , aj. Verjetno imajo preveč dela z dtroki in možmi. Romi, ki v Trebnjem hodijo k Pduku, si vse bolj želijo in priza-pSyajo za svoje kulturno društvo, ustanovitvi in pripravi progra-a.Pm bodo pomagali Center za v e'alno delo, Območna izposta-, klada RS za ljubiteljske kul-i rae dejavnosti in Center za II raževanje in kulturo. Spomni- so se £e tU(jj jmc jru§tva - tako da so navdušeni, di bi peli, plesali, imeli instru-jo^aluo sekcijo in komaj čakajo’ da dobijo mentorje. Za dan mov bodo verjetno pripravili °J Program. Šola v Cigo baru Clk°m' pa ne obiskujejo šole.le v turr U’ Pa 'maj° sv°j razred v p!Vsv«jeni naselju na Hudejah, q. '®dbaru pri Srečku Brajdiču. dal'5 ^rajdič ni imel časa za da i\P°Bovor> saj so ravno tisti Iju ^ prašiča in je bilo v nase- prjSe. P°sebej veselo in živahno, pj .nJ‘h pa predvsem delovno. Ro je *e’ zadovoljen, da se sti v P0*"38' rešujejo nepismeno-n 1 Vsak dan za dve uri prideta v g Je učiteljici Danica in Mojca. ran, Davor, Robi, Bernarda, učilnico. Tam ne izvajajo le osnovne šole, temveč tudi druge izobraževalne programe vsak dan od oktobra do maja, s tem da je število ur na dan odvisno od njihovega razpoloženja. Skupine so manjše in oblikovane po starosti. V program vključujejo vse starejše od deset let, ki niso obiskovali redne šole, mlajši pa lahko prisostvujejo pouku, če obiskujejo tudi redno osnovno šolo. Cilje postavljajo za vsakega posameznika posebej. Nekateri bodo v nekaj letih utrdili pismenost, da ne bodo več pozabili pridobljenega znanja, nekateri bodo končali sedmi razred, izoblikovala pa seje tudi skupina, za katero so prepričani, da bo zaključila osem razredov in se morda kasneje vključila v poklicno izobraževanje. V CIK-u izvajajo še program rednega osnovnega izobraževanja za odrasle. “Pri delu se pogosto srečujemo z mnogimi vprašanji in dilemami, na katere sami ne najdemo odgovorov. Ne glede na vse to je bilo v teh letih intenzivnega dela veliko narejenega, toda rezultati se bodo pokazali šele čez več let, ko bodo otroci teh udeležencev hodili v redno šolo,” je povedala Tompla-kova. LIDIJA MURN ŠOLA V BRAJDIČEVI BARAKI - Romi imajo pouk v trebanjskem CIK-u ter v baraki Srečka Brajdiča na Hudejah. Učenci na sliki pravijo, da je prijetneje v romskem naselju. Damjan in Dušan so povedali, da imajo pouk raje tukaj kot v Trebnjem, ker se tu bolje počutijo. “V šolo pa hodimo, da bomo lahko nekoč mehaniki, zdravnice, učiteljice,” so odkrili svoje želje in razkazali razred, ki so ga že praznično okrasili. Veselili so se novoletne zabave. V romskem naselju smo srečali še Dano Brajdič, 76-letno Romki-njo, ki na Hudejah živi menda najdlje, že okrog 30 let. “V tem času se je marsikaj spremenilo na boljše, tudi za Rome, to že lahko rečem. Skorajda vsi imamo elektriko. Sama ne znam brati in pisati, ampak mladina naj pa kar hodi v šolo, da ji bo bolje,” je povedala in odšla na svoje delo. Napredek rezultat trdega dela Takšen je utrip pri poučevanju Romov v trebanjski občini, ki tu predstavljajo dober odstotek prebivalstva. Večina je mladih, saj je le 12 odstotkov starih nad 46 let. To, da se Romi vse raje odločajo za šolanje, se morda komu ne zdi ne vem kaj, tistim, ki se s tem ukvarjajo, pa pomeni velik dosežek. Mednje sodi v prvi vrsti direktorica CIK Trebnje Darinka Tom-plak. “Od leta 1989, ko smo začeli Nada Brajdič, ena najstarejših Romov na Hudejah, ki je vesela, da mladina hodi v šolo. katerih jih bo vsaj nekaj imelo možnosti na poklicni šoli, kar pomeni uspeh. Poučuje jih devet predavateljev. “Z njimi je potrebno delati individualno, zato so najboljše skupine od 6 do največ 10 udeležencev. Z Romi je treba delati drugače tudi zato, ker so zelo občutljivi. Dva oddelka osnovne šole za Rome že drugo leto organiziramo tudi v grosupeljski osnovni šoli,” je povedala Tom-plakova. Brez začetnih razočaranj ni šlo Ko so v Trebnjem pričeli izvajati program opismenjevanja Romov, so si zadali dokaj zahtevne cilje. Ker so jih postavili sami, brez upoštevanja specifike Romov, so bili najprej tudi rezultati slabi ali pa jih skoraj ni bilo. Tako ocenjuje preteklo delo Tomplakova. In kje so storili napake? Rome so izločili iz skupnosti in izvajali pouk v svojih prostorih (CIK), saj sojih želeli takoj socializirati - iz njih narediti Nerome, kot da to niso ljudje s svojimi posebnostmi, temveč “stvar”, ki jo oblikuješ po svoji zamisli. Romi tudi niso razumeli slovenskega jezika, zato je dostikrat prihajalo do nerazumevanja, ne da bi se tega zavedali. Skoraj vse, kar so se naučili prvo letom, so do drugega leta pozabili, saj je bil čas, ko niso bili vključeni v izobraževalni program, predolg. Skupine so oblikovali po predznanju in manj po starosti. Bile so prevelike, saj je program zaradi različnega napredovanja posameznikov možno izvajati le individualno. Težko so tudi dojeli, daje napredovanje Romov veliko počasnejše kot pri ostalih udeležencih osnovnošolskega izobraževanja. “Po prvem letu je bilo naše razočaranje veliko. Spraševali smo se, kakšen smisel ima vse skupaj. Toda Romi so tu že desetletja in bodo tudi ostali. Z izobraževanjem smo nadaljevali z zavestjo, da nikoli ne bodo taki kot mi, so pač “otroci narave”, lahko pa pripomoremo, da bodo spremenili svoje navade in se vsaj malo približali našemu načinu življenja,” je pripovedovala Tomplakova. Odločili so se za drugačno pot, prilagodili so se jim. Odšli so k njim v naselje, kjer so pripravili načrtno delati z Romi, se je zelo veliko spremenilo,” pravi. Pred desetimi leti so začeli z 200-urnim programom opismenjevanja, ki ga je obiskovalo osemnajst Romov: devet fantov in devet deklet. Imeli so možnost zaposlitve (gradbena dela, čistilke), pa niso hoteli delati, raje so naslednje leto hodili po pomoč. Kako spremeniti takšno stanje? Začelo se je sodelovanje z direktorico Centra za socialno delo Trebnje Anico Miklič. Leta 1993, ko je bila večina Romov še nepismenih, je stekel program osnovne šole za odrasle. Pouk se je začel na CIK-u, kasneje tudi v Brajdičevi baraki na Hudejah, kjer sta dva opremljena razreda. Zdaj je v izobraževanje vključenih 52 Romov, od tega 12 v 7. razredu, od RADI PRIHAJAJO K POUKU - “Če hočemo, da nam bo kdaj bolje, moramo v šolo, ” menijo Romi, ki so bili še pred nekaj meseci nepismeni. Na sliki so skupaj z učiteljico Anico Marinčič. (Foto: L. M.) ^©^©[fGag® • ssi[]Tid[Midw©®GO • ©DSDs® • c^]®[pB©B • ^©[^©plisig® • g§}©DDTfDSw®@Go • ®00fe® • c^l®[pB©B ZNANI DOLENJCI Zaznamoval slovensko zdravništvo 8. februarja bo minilo 130 let od rojstva dr. Ivana Oražna, zdravnika in domoljuba, ki je vse svoje življenje posvetil narodnem boju za nacionalno samostojnost ter družbeno in kulturno neodvisnost od avstroogrske države. Bil je cenjen zdravnik, pomemben politik in starosta jugoslovanskega sokolstva. ‘Bil je zelo znan človek prvih desetletij dvajsetega stoletja, nesmrtnost pa si je pridobil z dobrim delom, "je med drugim v knjigi z naslovom Dr. Ivan Oražen, dobrotnik medicinske fakultete, zapisala dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je omenjeno knjigo napisala skupaj z dr. Francem Štolfo. Ivan Oražen se je rodil 26-let-nemu kmečkemu dekletu in slovenskemu sodniku v Kostanjevici. Prav Kostanjevica je bila poleg sokolstva eden najpomembnejših temeljev Oražnovega življenja, saj ga je vse življenje vezala na dom in Dolenjsko. Bilje nezakonski otrok, in prav to ga je teplo vse otroštvo in mladost, ki ju je preživel v siromaštvu in med različnimi krivicami, kijih je občutil kot sirota brez očeta. Osnovno šolo je obiskoval v Kostanjevici. Bil je dober učenec. Zelo je bil navezan na mamo, a njeno vsakodnevno naklonjenost in ljubezen je užival le prvih 10 let svojega življenja. Nato gaje od nje za zmeraj ločilo njegovo šolanje. Ko je leta 1901 umrla, je Ivan dobil telegram prepozno. Materina smrt ga je zelo potrla. Že kot 11-leten deček je odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval Ce-sarsko-kraljevo državno višjo gim-nazijo, kar je pomenilo, da so premožni ljubljanski meščani revnim dijakom pomagali z denarno podporo, stanovanjem ali jim dajali hrano. Tako je bil Ivan na hrani v bogati hiši ljubljanskih pivovarjev Auerjev, kjer je tudi spoznal bodočo soprogo. Zadnji letnik gimnazije je končal v Novem mestu. Njegova mama je želela, da bi postal duhovnik, da bi ji bil tako odpuščen greh v njenem življenju, pa tudi zato, ker je bil študij bogoslovja brezplačen. A Ivan se je odločil za dunajsko medicinsko fakulteto, kamor je odšel brez maminega blagoslova. Njegov vsakdan so bili siromaštvo, lakota in prezebanje. Z Dunaja je odšel nadaljevat študij v Gradec. Zakaj je študiral kar 11 let, ni znano, a znano je, da si je kmalu izoblikoval svetovni nazor in se politično opredelil. Njegovi pogledi so bili liberalni, drža demokratična in želel si je samostojnosti jugoslovanskih narodov. Kot 31-leten zdravnik se je vrnil v Ljubljano in opravil sekundarij. Pravijo, daje bil Ivan lep, zdrav, umirjen človek, visok in postaven. V Ljubljani seje zopet srečal z Evgenijo, takrat že vdovo. Poročila sta se leta 1902. S poroko se je Ivanovo gmotno stanje močno izboljšalo, saj so bili Auerjevi lastniki več hiš in posesti v Ljubljani, vendar mu sreča kljub bogastvu ni bila naklonjena. Se naprej je ostal skromen, preprost in trd do sebe. Svaka mu nista bila naklonjena in nesoglasja v družini so pivovarno, ki je letno proizvedla do 10.000 hektolitrov piva, spravila v dolgo- ve. Ivan in Evgenija sta odkupila deleže od obeh bratov, a zaradi dolgov sta jo morala prodati pivovarni Union. Kupnina je zadoščala le za kritje stroškov. Oražna je zdravniška in kasneje tudi politična kariera zelo zaposlila. Odprl je namreč privatno zdravniško prakso, ustanovil je zdravstveni svet in poskrbel za temeljite premike v organizaciji slovenskega zdravstva, ter se pridružil Narodni napredni stranki, katere predsednik je bil dr. Ivan Tavčar. Leta 1906 je bil izvoljen v mestni svet, dve leti kasneje pa v deželni zbor, kjer je zastopal stranko. Leta 1910 je iz stranke izstopil in se posvetil sokolstvu - nepolitični stranki z nacionalnim in ideološkim predznakom. Dr. Ivan Oražen je postal celo starosta Slovenske in Jugoslovanske sokolske zveze. Po vojni ga je močno prizadela izguba Koroške, Trsta in Primorske. Sokolom so bila tako prstriže-na krila. Številna razočaranja - ORAZNOV DOPRSNI KIP - Delo Staneta Jarma stoji nedaleč od Orožnove rojstne hiše. Spomenik je bil odkrit na občinski praznik ob 400-letnici kmečkih uporov na Slovenskem leta 1973. Načrt za granitni podstavek je naredil Boris Kobe, bronasti odlitek pa je prispevalo Slovensko zdravniško društvo. močno ga je glodala še kronična bolezen njegove žene in kasneje njena smrt - so ga leta 1919 prisilila, daje napisal oporoko, v kateri je vse svoje premoženje zapustil medicinski fakulteti, “katera naj uporabi to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda... Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvaškega plemena, ki študirajo v Ljubljani...” Zapuščina je bila ocenjena na 10 do 20 milijonov kron. S tem se je Oražen zapisal med nesmrtne dobrotnike. Oražnov dijaški dom je kljub vojni in družbenim spremembam obdržal svoje dragoceno poslanstvo in še danes daje varno streho generacijam slovenskih medicincev. Čeprav lastnih otrok ni imel, je družina oražnovcev velika. 11. marca 1921 je naredil samomor na Zelenem hribu pod Krimom, v isti hiši, kjer je dve leti prej umrla njegova žena. Ker takrat samomorilcev niso smeli pokopavati na posvečeni zemlji, je bil način smrti Ivana Oražna zamolčan: vsi slovenski in jugoslovanski časopisi so pisali, daje umrl zaradi kapi v snu. Pogreba se je udeležilo nad 3000 sokolov - naraščaj, žensko članstvo in možje v slovenskih sokolskih uniformah. Okoli Narodnega doma v Ljubljani so se zgrnile nepregledne množice ljudi. Tako množična pogrebna sprevoda je do tedaj Ljubljana doživela le dvakrat: ko so pokopali dr. Janeza Bleivveisa in na pogrebu Janeza Evangelista Kreka. Ivan Oražen je pokopan v grobnici rodbine Auer na Zalah. Leta 1933 je prišlo v Kostanjevico okoli 1000 sokolov, da so prisostvovali odkritju spominske plošče na Oražnovi rojstni hiši v Kostanjevici. Tako so za trajno označili dom pokojnega staroste Jugoslovanske sokolske zveze. Žal na novi spominski plošči, ki jo je pred leti na obnovljeno hišo namestila Medicinska fakulteta, ni več napisa “Starosta jugoslovanskega sokolstva”, pač pa le, da je je Oražen “mecen medicinske fakultete”. TANJA GAZVODA 3 3 » ROJSTNA HISA - Orožnova rojstna hiša v Kostanjevici. Ivanov stric jo je z oporoko leta 1891 zapustil Ivanu, Ivan pa jo je z oporoko leta 1919, tako kot vse premoženje, ki ga je pridobil s poroko z bogato Evgenijo Auer, zapustil Medicinski fakulteti. MAGIČNI KLJUČ - HRAM ALI TEMPELJ Kaj je lepšega kot hramček Naj bo domačin ali priseljenec na Bizeljskem, če moški nima vinograda in svojega vinskega hrama, v očeh domači- STAROŽITNOSTI - Etnografska zbirka pri Mariji Sušnik nov ne pomeni ničesar. Lahko ima posestvo veliko živine, vikend na morju in moderen avto, za prestiž je vse to premalo. Protor za shranjevanje vina hi lahko imenovali shramba ali klet, kot na primer za žito žitnica. Za sveto mesto je ime hram - tempelj komaj komaj dovolj dobro. Četudi je prostor za shranjevanje vina v sklopu stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja, je vedno bil hram. To je posvečen kraj. Hram je star, ne toliko potrebe, pač pa prestiža, to je kraj, kamor se gospodar umakne pred vsakdanjostjo obvez do otrok in družine. Ženo ima končno tudi, zato da se ukvarja po njegovem mnenju z manj pomembnimi stvar- »KNJIŽNA POLICA Mirnska dolina Malo pred novim letom je pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akadem-ije znanosti in umetnosti v Ljubljani (ZRC SAZU) izšlo delo dr. Maje Topole z naslovom Mirnska dolina, regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Gre za prvo monografsko delo, ki z vidika fizične in družbene geografije podaja celovit prikaz tega področja Dolenjske. Topoletova, doma z Jesenic, je knjigo posvetila spominu svoje mame, rojene v Mirnski dolini. Kot pravi v uvodu knjige avtorica Maja Topole, je porečje Mirne v širšem smislu ena manj znanih slovenskih pokrajin, ki sojo doslej proučevali le v okviru širših regij. Pričujoče delo temelji na večletnem teroretič-nem, praktičnem in tudi terenskem delu, njegov namen pa je osvetliti družbenogeografske in fizičnogeografske značilnosti porečja Mirne, njegovo preteklo, pa tudi sedanje življenje. Ta srednjedolenjska pokrajina je namreč ena redkih večjih pokrajin v Sloveniji, kjer se število prebivalcev že daljše obdobje občutno znižuje. Knjiga skuša opredeliti njen položaj v slovenskem in evropskem prostoru in poudariti njeno notranjo raznolikost. Mirnska dolina namreč leži na stičišču alpskega, dinarskega in panonskega sveta, zato se tu prepletajo različni tipi reliefa, podnebja, vodnega toka, prsti in rastja, pa tudi naselij in poselitve, gospodarstva in infrastrukture. Vsaka od teh prokrajin je v 175 strani obsegajoči knjigi podrobneje razčlenjena in prikazana tudi na zemljevidih, fotografijah, z grafi in preglednicami. Monografijo odlikuje primerjalni vidik, avtorica pa izpostavlja tudi bistvene probleme področja. Na eni strani želi prikazati preteklo življenje pokrajine, na drugi pa na temelju analize sedanje rabe tal išče njene razvojne možnosti v kmetijstvu in poselitvi ter podaja predloge za bolj smiselno rabo tal. Topoletova, ki je zaposlena kot raziskovalna delavka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, je delo zastavila tako, da je uporabno tudi v regionalnem planiranju -doslej je bil na njeni osnovi v okviru projekta Celostni razvoj podeželja in obnove' vasi že izdelan elaborat o Šentruperski mikroregiji. LIDIJA MURN Osem desetletij Narodne galerije Narodna galerija, osrednja nacionalna galerija starejše likovne umetnosti z dragocenima zbirkama slovenskih in drugih evropskih umetnikov, je bila ustanovljena kot društvo leta 1918. Leta 1925 je prevzela stavbo Narodnega doma, kjer domuje še sedaj. Delovanje društva je po 2. svetovni vojni zamrlo in je bilo razpuščeno, z odlokom slovenske vlade pa je Narodna galerija leta 1946 postala državna ustanova. Od ustanovitve dalje je z nakupi, volili in darili sistematično dopolnjevala svoj umetnostni fond, tako da je postala dom slovenskih lepih umetnosti in nepogrešljiva pričevalka slovenske kulturne identitete. Po- hvali se lahko z dosežki epohalnega pomena, saj je utemeljila in predstavila likovno ustvarjalnost na Slovenskem od visokega srednjega veka do našega stoletja, v njenem okviru ali z njenim delovanjem pa so nastajale tudi druge ugledne ustanove, kot sta denimo Moderna galerija in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Od leta 1991 je njen direktor dr. Andrej Smrekar, dolenjski rojak iz znane kostanjeviške kulturniške družine. Lani je Narodna galerijajtraznovala osemdesetletnico. Častitljiv jubilej so slovesno obeležili, letos pa sta izšli še publikaciji, zbornik in vodnik po stalni zbirki, ki osvetljujeta zgodovino in delovanje te javne ustanove ter njeno zakladnico umetnin. Zbornik Osemdeset let Narodne galerije, ki gaje uredil Fe-dinand Šerbelj, prinaša na več kot 270 straneh prispevke več avtorjev, ponatis prispevkov Izidorja Cankarja in Franceta Steleta iz leta 1933, različne dokumente ter slikovno in arhivsko gradivo. Andrej Smrekar in Gojko Zupan sta izrisala zgodovino Narodne galerije za čas od ustanovitve leta 1918 do njene institucionalizacije leta 1946 oziroma zgodovino gradnje muzejskega prostora; zgodovinskemu pregledu, katerega povojni del bo treba še napisati, pa sledijo dokumenti, kot so pravila Društva Narodna galerija, odločba o razpustu društva in uredba o ustanovitvi Narodne galerije iz leta 1946. Precejšen del zbornika zavzemajo pregledi za celotno osemdesetletno obdobje, in sicer pregled zaposlenih, upravnih teles, umetnostnih komisij, vseh dosedanjih razstav, muzejske pedagogike, prijateljev galerije, njene založniške dejavnosti, zbirke odlitkov antičnega kiparstva, kopij srednjeveških fresk, dokumentacijskega in konservatorsko- restavratorskega oddelka. Ob osemdesetletnici so v Narodni galeriji pripravili novo redakcijo stalne postavitve izbora pomembnih del iz umetnostne zbirke. Ogled in boljše spoznavanje stalne zbirke bo olajšal Vodnik po stalni zbirki, ki nosi podnaslov Slikarstvo in kiparstvo v Sloveniji od 13. do 20. stoletja. Uredila gaje organizatorka sedanje postavitve Barbara Jaki, prinaša pa barvne in črno-bele reprodukcije vseh za zbirko izbranih del ter osnovne podatke o vsaki umetnini. Dela so predstavljena po zgodovinsko-slogovnih razdelkih, vsako obdobje pa uvaja splošen uvod izpod peresa selektorja izbora. Tomislav Vig-njevič predstavlja razdelek za srednji vek in 16. stoletje ter kiparstvo 19. in 20. stoletja, Ferdinand Šerbelj 17. in 18. stoletje, Barbara Jaki klasicizem, bidermajer in romantiko ter realizem, Andrej Smrekar pa slovensko moderno. MILAN MARKELJ V objemu človečnosti Partizansko zdravstvo na Slovenskem 1941-1945 Ob 55-letnici sodelovanja z zavezniki v boju proti fašizmu in nacizmu v Sloveniji je Zveza društev vojnih invalidov Slove- nije v visoki nakladi 10.000 izvodov izdala pregledno knjigo o partizanskem zdravstvu na Slovenskem v letih 1941-1945. Pod naslovom V objemu človečnosti jo je napisal Mirko Fajdiga, višji kustos Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru. Čeprav je o zgodovini in humani dejavnosti partizanskega zdravstva na naših tleh bilo doslej napisano mnogo izvirnih del in je to območje v celoti potrjeno z dokumentiranim gradivom, je Mirko Fajdiga na samo 46 straneh zbral toliko zgoščenih preglednih podatkov, da zasluži njegovo delo posebno priznanje. Bogomir Vesel, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, v predgovoru opisuje množičnost sodelovanja našega prebivalstva v osvobodilnem boju v vaseh in mestih. Namen drobne knjige je osvežiti spomin na enkratne zgodovinske dogodke, delo pa želi zlasti posredovati moralne vrednote mlajšim rodovom. Mirku Fajdigi je uspelo v kar najbolj strnjenih predstavitvah zajeti vojna leta in v njih partizansko zdravstvo v vseh njegovih oblikah. Teh ni bilo malo, saj kot zgodovinar opisuje začetek upora, vojaško saniteto v enotah NOV, delo partizanskih bolnišnic pa civilno zdravstvo med NOB, partizansko zobozdravstvo, apotekarsko službo, invalidski pevski zbor in poglavje o evakuacijah ranjencev, invalidov, bolnikov in beguncev iz Bele krajine v Italijo. Ni izpustil sodelovanja z zavezniki in njihovo vojno saniteto. O bazah NOV v Italiji in Dalmaciji govori posebno kratko poglavje. Pretresljivi pa so podatki o žrtvah partizanskih zdravstvenih delavcev. Izmed 757 zdravnikov, kolikor jih je bilo pred okupacijo v Sloveniji, jih je bilo v NOV 244, 3 iz drugih dežel Jugoslavije in 20 zdravnikov drugih narodnosti. Od 300 pred vojno v Ljubljani vpisanih študentov medicine jih je sodelovalo v NOV 260, od teh 47 medicink. Medicinskih sester je šlo v partizane okoli 60, medicinskih tehnikov pa 5. Magistrov farmacije je bilo v NOV 46, poleg njih pa še 23 inženirjev kemije in laborantov ter pomožnih ah priučenih farmacevtskih sodelavcev. Zobozdravniki so všteti med zdravniki, v NOV pa je delalo tudi 69 dentistov oz. zo-botehnikov. Bolničarjev v vseh vojaških enotah, higieničarjev ter osebja v bolnišnicah je bilo skupno 3.105, od tega 1-586 žensk. Med njimi je padlo 182 bork in 101 borec. Skupno število 410 padlih iz vrst partizanskega zdravstva nam pove vse o veličini njihovega humanega poslanstva in nevarnega, junaškega boja za domovino. Fajdigova na zunaj drobna knjiga s kratkimi podatki opisuje razvoj te veje NOB. Brez nje bi bilo žrtev za svobodo še veliko več. Knjigi je priložen zemljevid Slovenije z gosto posejanimi znamenji o tajnih partizanskih bolnišnicah, postojankah in zatočiščih pri domoljubnih družinah. Kar 35 fotografij bogati pregledno delo. Boj za samostojno Slovenijo je v Fajdigovi knjigi opisan z izhodiščem: organizirana in partizanskemu bojevanju prilagojena zdravstvena služba je NOB omogočila razmah, ki je bil edinstven v Sloveniji in svetu. V Evropski zvezi, ki ceni prispevek posameznih narodov v boju za svobodo in zlasti v boju proti nacifašizmu, se nam ob vstopanju v družino narodov ni treba sramovati naše preteklosti. TONE GOŠNIK mi. Stanovanjski prostori so navadno na tretjem mestu, kajti drugi pomembni prostor je štalca. Vinski hram pa je čaščen daleč bolj kot se drugo, kar je na zunaj lepo vidno še iz časa, ko so se bruna na roko klesala s cimeroko. Na nobenem poslopju niso bila tesarska dela opravljena kvalitetnejše. Vhod so krasila najlepše izdelana sončna vrata z vklesano letnico izdelave na tramu, kije bil vedno okrašen z ornamenti. Tudi ostrešek ali pročelje je bilo z okraski usklajeno z osta- limi zunanjimi deli. Majhne linice, ki naj bi predstavljale okna, so bile komaj tako velike, da je v notranjost poniknilo malo svetlobe, toplota pa tako ni bila zaželjena, zato je bila spredaj vedno brajda, navadno z otelo. Na mogočni iz železa kovani ključ, ki ga je lastnik nosil za pasom, je bilo usmerjenih veliko zavistnih pogledov. Lastniki skromnejših hramov so si radi dali izdelovati večje ključavnice in še lepše kovane ključe zaradi bahanja pred tujci. Ključavnica je morala ime- ti poseben zven, kot lepo ubr®' j na melodija. Kaj je lahko lepšega k? posedeti s svojimi prijatelji in znanci v svojem hramčku h* gričku in točiti s svojimi žulj1 pridelano žlahtno kapljico! , Pravi gospodar je tudi, N lahko druge povabi v svoj , hram. Vse ostalo se poten1 odvija po ustaljeni navad1. Vsak hvali svojo kapljico. Ve' likost hrama ni toliko p(1' membna, kvaliteta pridelka )e tista, ki rangira gospodarja- | MARIJA SUŠNIK , nekoga moraš IMETI RAD Ljubezen, prijateljstvo - si zamislite, kaj vse se skriva v teh besedah? Pa prav nič denarja ni potrebno. Pomoč v stiski, prijaznost, spoštovanje, odkri-sLupna doživetja lahko družijo ljudi. Imaš tudi ti prijatelja? Jaz ga imam in upam, da me ne bo razočaral. Lahko mu zaupaš vse težave. Kar ti nudiš njemu, ti povrne, če je le plemenitega srca, lahko stketa trdno vez. Na žalost pa je malo takih ljudi. Sovraštvo, nevošč-'Jlvost in pohlepnost - vse to uničujg svet. Če si sam, ti je hudo. Samota ubija. Ne zapiraj se med štiri stene in ne tuhtaj! Raje si poišči prijatelja, in lažje ti bo. NEJA RITLOP, 8.b OS Ob Rinži, Kočevje fant v avtobusu V torek, 5. januarja, smo si šli v P°m kulture ogledat predstavo ant v avtobusu. Zgodba pripove-uje o fantu Robertu, ki se obnaša °t otrok in živi v avtobusu brez mame in očeta. Na avtobus smejo samo otroci in njegova najboljša Prijateljica Karolina. Robert živi v refa:npm svetu, včasih pa se preseli v iktivni svet. Tam vidi svojo mamo ln jo sprašuje o očetu in njegovi mački Hruški. Mama ga zmeraj merja in podcenjuje, on pa trpi. ato se odloči, dajo ubije (v podza-esti). Ko to naredi, je končno svo-oden in veselo živi v svojem avto-USU s. Karolino. Igralci so bili zelo Prepričljivi Motila me je slaba svetljava igralcev in tudi to, ko je u. „ rt P° gledališču, mi pa ga .°na nismo videli. Motilo meje u ■. da je bila mama tako mlada. ALEN ČORALIČ, 7. b OS Center, Novo mesto dom starejših OBČANOV Po praznikih smo se vrnili v olo. prj pouku smo se pogovarjali Z1.y.lenju starejših ljudi. Dogovorih smo se, da jih bomo obiska-!' 0 malici smo se odpravili v l°ni starejših občanov v Črnom-Ju- Najprej smo se ustavili v re-kePc|ji, nato pa smo odšli v sobo, ,Aer ž|vi mama naše razredne ,ni't<"Uice Nade. Nesli smo ji j kolado in kavo. Zaželeli smo ji, a m bila v letu 1999 zdrava in ecna- 90s.Pa Fanika nas je lepo _Prejela in je bila našega obiska 0 vesela. Obdarila nas je z man-nnami, sokom in bonboni. Tudi s rugimi tetami in strici v domu v °® Pogovarjali in vsi so bili !.našega obiska. Obljubili 0h°i,P^n’ J'h bomo še kdaj lskali. Ko smo odhajali, so nam mahali v pozdrav. TANJA, ALENKA, DARJA, HERMAN, MARJAN Ucenci 9. r. OŠ Milke-Šobar Nataše, Črnomelj ZGRAJE»° GLASILO - V 3. r. bajk ’C‘ ilonien‘L’ da bomo napisali Pii k' i'z'co smoposlali na raz-/(ja. lIe bil objavljen v Cicibanu. Učit i Smo v Tr, nam je prejšnja Haot^ca. Prišla povedat, da smo Li,mleni- M. decembra smo šli v Pod rno v Cankarjev dom na znan‘lev n?8rad- Dobili smo pri-p0 lei knjige in nalivna peresa, toki SO nas z ledenim čajem in faz st a^°' Ogledali smo si tudi n,., “'oglasil, ki so prispela na raz-ske w Krahm, 4.b. OŠ Dolenj- OSEL NAZARENSKI V sredo, 6. januarja, smo peto učno uro odšli v bližnjo farno cerkev sv. Jožefa v Starem trgu, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo Osel Nazarenski. Pridružili so se nam tudi nekateri odrasli. Igralec in lutkar Robert Walt in dva pevca so peli in igrali zgodbo, ki je pripovedovala svetopisemske dogodke od potovanja v Betlehem do bega v Egipt. Zelo lepo so prepevali znane božičnice. Nekaj posebnega so bile tudi čudovite lutke. Robert nam je povedal, da sojih izdelali po freskah Vin-ceta iz Kastva nad Reko v beramski cerkvici sv. Marije na Škrilinah v Istri leta 1472. MARKO MAJERLE, 5.r. OŠ Stari trg ob Kolpi MOJE POČITNICE Večino počitnic sem preživela doma. Veliko sem spala in gledala TV. V nedeljo pred novim letom so prišli teta, stric in sestrična Katja. Bila sem jih vesela, še posebej, ker je sestrična stara toliko kot jaz. Popoldne mi je Katja pokazala svoje smuči in predlagala, da se z njo spustim po travniku. Ker še nisem znala upravljati smuči, me je Katja naučila. Prvič sem stala na smučeh in noge so se mi tresle kot šiba na vodi. Katja pa me je spodbujala, da sem se kmalu naučila nekaj osnov. Kmalu se je stemnilo in takrat mi je teta rekla, da lahko obdržim smuči. Prisrčno sem seji zahvalila, ko pa so odšli domov, sem skočila skoraj do stropa. NATAŠA REPOVŽ, 6.r. OŠ Šentjanž O POZABLJIVOSTI • Pozabil sem ključ in škarje. Ko sem prišel domov, sem se spomnil, da nimam ključa. Na avtobusu sem pozabil torbo. (Blaž Bohte) • Pozabljivost ni lepa. Največkrat pozabim domačo nalogo. V trgovini sem pozabil kupiti kruh. Mama mi je oprostila. Od takrat si zapišem na listek, kaj moram kupiti. (Matic Poreber) • Pozabila sem že mnogo. V spominu pa mi je dogodek, ko mi je mamica rekla, naj pozdravim staro mamo, ki je bila v bolnišnici, a sem pozabila. (Tina Ajdišek) • Pozabil sem iti v šolo. Pozabil sem tudi zvezek. (Rok Ravbar) • Velikokrat sem mislila, da je ponedeljek, da imamo na urniku spoznavanje družbe, ampak je bil torek in spoznavanje narave. Da ne bom pozabila, sem si naredila urnik. (Barbara Jakše) • Pogosto pozabim na domače naloge. (Marjan Becele) Učenci 4. r. OŠ Birčna vas Novo mesto OSTANKI PRETEKLOSTI V MALENŠKI VASI V naši vasi je bolj malo ostankov iz preteklosti. Vse stare hiše so prenovljene ali pa sojih podrli. Naša vas je dobila ime po mlinih ob Temenici. Ob cesti, ki vodi iz Malenške vasi na Dolenji Podboršt, stoji še en mlin. Sedanji lastnik Bojan Povše ga je pred leti obnovil. Zdaj ima precej prometa. Že njegov oče je mlel s pomočjo elektrike. Dedek pravi, da je bil mlin zgrajen leta 1893. Manj kot kilometer je od nas oddaljena cerkvica na Dolenjem Podborštu. Stoji na griču na desnem bregu Temenice. Cerkev je vaška podružnica in spada pod spomeniško varstvo. Cerkev omenja že župnik Brezar leta 1575, a je nastala že prej. Ima lesen kor. Vsa je obokana in tlakovana z opeko. Glavni oltar je obrtniško delo. Ob cesti, ki pelje iz Malenške vasi v Mirno Peč, stoji kapelica, zgrajena še pred prvo svetovno vojno. Na kapelici piše: “Popotnik, postoj, ozri se name!” Ker v našem kraju ni prav veliko ostankov preteklosti, smo nanje toliko bolj ponosni. MARKO MUHIČ, 6.a OŠ Mirna Peč ROGLA Zame je najlepši letni čas zima. Ta zima pa je imela še poseben čar, ker sem komaj čakal, da gremo s šolo na Roglo smučat. Prejšnji ponedeljek se mi je želja uresničila. Dnevi, ki so bili poleg smučanja zapolnjeni z družabnimi igrami, plavanjem v zaprtem bazenu, s sprehodi, so minevali kar prehitro. Vsa prejšnja leta sem hodil smučat samo s starši in sestro, ta teden pa sem preživel s svojimi prijatelji in sošolci, česar sem bil še posebej vesel. Zaradi razposajenosti sva bila s prijateljem prikrajšana za dve uri smučanja, saj so nama za kazen vzeli smučarski karti. Kar pa je najbolj presenetilo, je bila telegramska čestitka domačih za rojstni dan. IZTOK BRINOVAR, 5.a OŠ 14. divizije, Senovo JUTRO Danes spim pri mami. Vedno zgodaj vstajam. Naenkrat zagledam ob postelji mamo in se ustrašim. Odpravlja se v Kamenško. Povabi še mene. Hitro se uredim. Ata mi posodi pohodniške palice, ki mu jih je včeraj prinesel dedek Mraz. Štop-nice so bile že čisto poledenele. Sli sva po cesti. Mama je jedla jabolko in metala olupke stran. Jaz pa sem jo podučila, da je v olupkih največ vitaminov. Česta je bila ledena, zato sva se prav kmalu vrnili. Hodili sva po snegu in pod nogami je škripalo. V Kamenško bova šli kdaj drugič. ANJA KOSTREVC, l.r. OŠ Krmelj Urejena šola - šola z dušo V popoldanskih urah v septembru nas je obiskovala ocenjevalna ko-misja TZ Slovenije. Prišli so z namenom, da ocenijo naša prizadevanja pri urejanju šolskega prostora. Po naših ocenah so si natančno ogledAli celoten prostor. Žal na šoli ni bilo več nas učencev in učiteljev, predvsem pa ravnatelja, da bi pojasnili, zakaj imamo na šoli toliko lepe- V Sola je nekaj zame Šola je nekaj zame, ker si znam napisati svoje ime. Sola se mi ne zdi mora, čeprav mislijo, da je nora. Šola je nekaj posebnega, saj lahko izvem veliko pomembnega. O šoli imam nekaj skrivnosti, ker imam v glavi veliko norosti. Pri pouku vedno sledim, da se kaj sproti naučim. Učenje ni slabo, če misliš pametno. Če imaš nalogo, hitro steci po sestrico, ona ti bo pomagala, saj je razred že končala. SIMON GORENC, S.b OŠ Mirna Peč Kralj Matjaž Kralj Matjaž pod goro sedi in gleda dol na vse ljudi. Oni snežne gradove gradijo, ob tem pa se veselijo. Kje Matjaž si ti1 Kje imaš Alenčico, svojo najdražjo deklico? Ali je šla od tod? Ali se greje poleg tvojih nog? SIMONA LAKNAR, 5. b OŠ Bršljin Sošolec, sošolka • Uroš sedi zraven mene. Ima črne lase. Je moj najboljši prijatelj. (David Demiri) • Jana je moja sošolka. Sedi v prvi klopi. Ima kratke lase. Rada se igra z menoj. (Barbara Mihelin) • Martin je moj sošolec. Je tudi moj prijatelj. Včasih se skupaj igrava. (Miran Veršec) • Miran je bolj majhen. Lepo je oblečen. Ima rjave lase. Je moj prijatelj. (Martin Balon) • Marjana se rada pogovarja. Piše se Balon. Marjana sedi v tretji klopi. Marjana je velika. (Lea Ber-kovič) • Davorje moj sošolec. Sedi v tretji klopi. Piše se Ovniček. Rad se pogovarja. Lepo se igrava. (Marko Mer-kovič) • Uroš ima črne lase. Je majhen. Uroš sedi v tretji klopi. Je priden učenec. Ima sestrico Nejko in brata Petra. (Nika Bregar) Učenci 1. r. OŠ Bizeljsko GASILSKI MUZEJ Nagrajenci, ki smo napisali ali narisali kaj o gasilstvu, smo se v soboto, 19. decembra, odpravili v gasilski muzej v Metliki. Tukaj smo videli uniforme, čelade, razne slike, črpalke, makete, ki so jih izdelali učenci, in še mnogo drugih stvari. Imeli smo zelo prijaznega vodiča, ki nam je povedal vse o gasilstvu v preteklosti. Na koncu je vsak dobil sliko, na kateri so bili prikazani razni stroji. Zatem so nas pogostili z imenitnim kosilom. MITJA MIRT, 5. r. OŠ Koprivnica NOVOLETNE ŽELJE V novem letu si želim: • lego kocke, uro, knjige in Taborniško obleko. (Matic) • grad duhov in da bi imel čimveč sreče. (Matevž) • mali game boy. (Blaž, Gregor) • avto na daljinsko upravljanje (Matija, Dino, Uroš, Rok) • da bi imel veliko sreče. (Marko) • taborniške igrice za računačnik in taborniško obleko (Maj) • taborniško uniformo. (Miha B., Sandro) • računalnik. (Matic B., Gašper) • računalnik, najbolj pa nove smuči in pancerje. (Miha K.) • avto, ki se prevrača. (Matej) • veliko iger in lego kocke. (Štefan) Taborniki 2. r. Zbrala in uredila HELENA MURGELJ, OŠ Šmihel, Novo mesto ga, kar smo v večini sami uredili. Tu mislim na rože, grmovnice, drevesa, otroško in športno igrišče, taborni prostor, učne poti, ptičje valilnice in krmilnice, biološko mlako, šolski hlevček malih živali in številne panoge, ki prikazujejo raziskovalno in projektno delo. Sami smo s svojim delom zadovoljni. Z uspehom drugega mesta v Šloveniji pa ne preveč. Želimo si, da bi komisija ocenila prizadevanja nas učencev in naše počutje v šoli, ki ima dušo. TANJA ŽIBERT Predsednica ŠS OŠ Šmarjeta DRUŽINSKI DAN Učenci vseh oddelkov 8. r. OŠ Trebnje smo imeli 16. decembra družinski dan. Zbrali smo se v predavalnici šole. Šolska psihologinja Olga Pust nas je razdelila v skupine, ravnatelj Štefan Kamin pa je predstavil povabljene goste. Potem smo odšli v učilnice. Naše dopoldne je bilo razdeljeno na štiri dele. Iz»trebanjskega zdravstvenega doma sta nas obiskali dr. Darinka Strmole in medicinska sestra Slavica Peteh. Govorili sta o težavah najstnikov. S svetovalnimi delavkami iz osnovnih šol v trebanjski občini smo se pogovarjali o imenih, družinskih vezeh, kaj nas moti v naših družinah. Prišla sta tudi župnik in kaplan, g. Miloš Košir in g. Marko Košir. Nazadnje smo se srečali še z zakonskimi pari, ki so brez zadržkov odgovarjali na naša vprašanja. Za uspešno izveden družinski dan se vsem lepo zahvaljujemo, zlasti mentorju dr. Jožetu Ramovšu. URŠKA ŽIBERT, 8.d OŠ Trebnje HVALA, AVTO SLAK! V torek, 15. decembra, smo šli prvošolci OŠ Bršljin na obisk v Avto Slak. Ogedali smo si lutkovno predstavo. Začelje gospod, ki je igral tenis z belo žogico. Med igranjem mu je žogica odskočila za oder. Potem pa so nastopile živali, ki so se šalile in pogovarjale, čigavo je jajce. Petelinje prijel jajce in ga vrgel na tla. Raztreščilo se je pred našimi nogami, da smo vsi odskočili. Na koncu je gospod spet našel svojo žogico. Predstava nam je bila zelo všeč. Še bolj pa nas je presenetil gospod Slak, ki je po predstavi prinesel veliko škatlo z darili. BLAŽ MEZNARČIČ, l.b OŠ Bršljin STRAH IMA VELIKE OCI Strah je odznotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Mene je velikokrat strah, še posebej ponoči, ko je tema. Če gledam po televiziji grozljivko, ne morem spati, ker kar naprej mislim nanjo. Ko je tema, slišim, da nekdo hodi v moji bližini in me hoče ugrabiti. Bojim se tudi samote in tujcev. Strah je samo plod domišljije. Mislim, da nekdo hodi, a kasneje ugotovim, da se mi je to le zdelo. Mislim, da me nekdo opazuje in mi sledi, a na koncu zopet ugotovim, da sem si vse le domišljala. Kljub temu da me je večkrat strah brez pravega razloga, strahu ne morem ubežati. SAŠA SLADIČ, 3.r. Novinarski krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica NARAVOSLOVNI DAN V ponedeljek, 25. januarja, smo imeli učenci vseh oddelkov 7. razreda OŠ Trebnje naravoslovni dan. Potekal je v dveh delih. V prvem nam je prof. Roža Zakšek predavala o popotovanju po Islandiji. Predavanje po deželi vulkanov in ledenikov je popestrila z diapozitivi in videokaseto. Stvari, o katerih težko govorimo, so bile tema drugega predavanja. Erik Vidmar nas je seznanjal s škodljivostjo drog, Z nami pa je spregovoril tudi o aidsu in o prvih korakih mladih v svet spolnosti. MOJCA REBOLJ, 7.a OŠ Trebnje VESELO NA ROGLI - Otroci zasebnega vrtca Sonček iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju vas pozdravljajo z Rogle. V petih dnevih so se naučili osnov smučanja, plavali so v termalnih bazenih in se peljali s sanmi s konjsko vprego. Se dolgo se bodo spominjali čudovitih dni ob spremstvu vzgojiteljic Brigite in Renate. Za pomoč se zahvaljujejo šentjernejski občini, predvsem pa svojim staršem, ki so jim omogočili nepozabno doživetje. (B. K. Združenje staršev in otrok Sonček iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju) STARŠI LIKOVNI USTVARJALCI - Da se v ljudeh oz. starših skrivajo likovni talenti, spoznamo največkrat v konkretni situaciji. Mi smo to spoznali ob izdelavi božično-novoletnih čestitk. Izdelali so jih starši otrok skupine Metuljčki za prodajo. Veliko so jih prodati sami otroci skupine, nekaj s pomočjo staršev, veliko pa pomočnica Vesna, pri kateri smo opazili, da ima trgovsko žilico. Ker smo naredili 221 čestitk in dobro zaslužili, je pred nami vprašanje, kaj z denarjem. Ampak ideje otrok se že pridno kopičijo na panoju in ... (Marija Stajnko, VVE Najdihojca, Dobova). SILVESTROVANJE V VRTCU - Leto je naokoli iri ponovno smo se zbrali na silvestrovanju v vrtcu. Ves december so potekale priprave. Starši so pridno zbirali dobitke za tombolo, otroci so izdelovali okraske, voščilnice in pekli praznično pecivo. Ogledali so si gledališko in lutkovno predstavo, obiskal jih je dedek Mraz in jih bogato obdaril. V petek, 18. decembra, smo se ob 18. uri zbrali v vrtcu. Čakala nas je bogato obložena silvestrska miza, izpod novoletne jelki so kukala darila. Polnoč smo odštevali skupaj z radiem Krka in nazdravili z otroškim šampanjcem. Ob zvokih ansambla Hop, Cefizellj smo dobro razpoloženi rajali pozno v noč. Prijetno utrujeni smo noč prespali v vrtcu skupaj s tovarišicami. Zahvaljujemo se vsem za pomoč. (Liljana Andrejašič in Zvonka Satošek, Vrtec Čardak, Črnomelj) DEDEK MRAZ - To leto se je res izkazal. Pa ne samo zaradi daril, ta so bila bolj skromna. Ampak enostavno zato, ker je pač prišel. In to ne le k mlajšim učencev. Z velikimi je imel zelo dolge in zaupne pogovore. Tisti rek, da le majhni otroci verjamejo v dedka Mraza, ne velja. Moral bi se glasiti takole: “Majhni otroci verjamejo v dedka Mraza, veliki pa še bolj. ” (Novinarski krožek OŠ Dobova) KOTO proizvodno in trgovsko podjetje, d.d. Sektor odkupna mreža tel. 061/1756-100 1000 Ljubljana, Miklošičeva 5 IŠČEMO POGODBENEGA ZBIRALCA ZA ODKUP KOŽ v prostorih zbiralnice Koto, Kandijska 7, Novo mesto. Dodatne informacije lahko dobite v zbiralnici pri g. Antonu Zbačniku ali po telefonu 061/1756-305 (Koto, g. Jože Jager). PRAZNIK VINA - Društvo vinogradnikov v Sremiču je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo iz Krškega s prireditvami ob koncu prejšnjega tedna sklenilo letošnji praznik vina. Praznični program so v teh treh dneh obogatili s strokovnimi predavanji, kulinaričnimi razstavami, degustacijami, s kulturnim programom in slovesno podelitvijo odlikovanj. V četrtek je vinar Aleš Kristančič iz Goriških Brd predaval o filozofiji trženja slovenskih vin v svetu, pozneje so slušatelji v avli Kulturnega doma Krško, od koder je fotografija, poskusili, koko je z domačim krškim vinom na domačih tleh. (Foto: L. M.) 90 ROJSTNI DAN KAROLINE UCMAN - 19. januarja je Karolina Vc-man iz Vinje vasi praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so jo obiskal1 predstavniki krajevne skupnosti Stopiče, Rdečega križa in novomeški župU'1 dr. Tone Starc s sodelavci ter ji zaželeli še veliko zdravja. USPEŠNO DELO GASILCEV S KAMENC - Številni člani PGD Ka-mence iz Novega mesta so se minulo soboto zbrali v domu gasilcev na Dolenjih Kamencah na rednem letnem občnem zboru, ki ga je vodil Marjan Podvinski. Poročilo o delu je podal predsednik društva Anton Kumelj, ki je v svojem nagovoru razgrnil smele načrte kamenških gasilcev. Gasilci s Kamene so bili tudi v preteklem letu izjemno uspešni na tekmovalnem področju v gasilskih spretnostih in veščinah, svojo dejavnost pa so udejanjali tudi na področju požarne varnosti. Za delo z mladimi in z gasilskimi desetinami, ki so usposobljene za gašenje zahtevnih požarov, je zaslužen poveljnik Milan Barbo, ki je v svojem poročilu podčrtal, da so kamenški gasilci še posebej ponosni na novo motorno brizgalno. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz Šmihela, Prečne, Zdinje vasi in iz hrvaške Dojutrovice. Gasilce je pozdravil predsednik Občinske gasilske zveze Novo mesto Alojz Muhič, ki je najzaslužnejšim gasilcem predal priznanja in plakete. Na sliki: utrinek z občnega zbora PGD Kamence, ki sodi med najuspešnejša gasilska društva v Sloveniji. (B. A.) Premalo izkoriščena priložnost Slovenija se je na knietijsko-živilskem sejmu v Berlinu sicer dostojno predstavila, vendar pa vabljivih izdelkov žal ni bilo moč kupiti • Izziv za industrijo, gostilničarje Po štirih letih odmora se je slovensko minstrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije ponovno odločilo za predstavitev na največjem sejmu prehrambene industrije, kmetijskih pridelkov in živinoreje v Berlinu. Letos seje naša država predstavila le kot razstavljalka izbranih prvovrstnih prehrambenih izdelkov na majhni, a lični stojnici. 64. berlinski kmetijsko-živilski sejem Grune Woche je nekaj posebnega tudi zato, ker se prelevi ZA 15 MILIJONOV TOLARJEV ŠKODE NOVO MESTO - Prejšnji ponedeljek je E Č. obvestil novomeške policiste, da je zagorelo njegovo gospodarsko poslopje. E C. je skušal spraviti v pogon kmetijski traktor, ki gaje imel pod kozolcem, kar mu ni uspelo, je pa zagorelo na akumulatorju. Ogenj seje razširil na kozolec in gospodarsko poslopje. Pri gašenju požara je sodelovalo 40 gasilcev. Škode je za 15 milijonov tolarjev. POGORELO POSLOPJE DOBREPOLJE - 27. januarja, okoli 22. ure je domačinka iz Pod-gore v Dobrepolju opazila, da sosednje gospodarsko poslopje gori. Zbudila je lastnike, na pomoč je prišlo še kakih 30 vaščanov, ki so * gasili, hitro pa so prispeli še gasilci okoliških gasilskih društev Kompolje, Videm, Zdenska vas, Zagorica in Hočevje, daje gasilo kar okoli 80 ljudi. Vendar ni pomagalo in gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, ožgano in močno poškodovano pa je tudi ostrešje sosednje starejše stanovanjske hiše. Škoda še ni ocenjena. Kaže, daje ogenj zanetila iskra iz žerjavice pod kotlom, v katerem so kuhali hrano za prašiče. v svetovno tržnico, a tudi v gostilno ali najboljšo kuhinjo. Letos se bo na 115 tisoč kv. metrih deset dni predstavljalo 56 držav z vsega sveta. Vendar pa na slovenski stojnici le razstavljajo, čeprav bi številni obiskovalci marsikaj radi kupili. Med drugim so zbudile veliko zanimanja tudi lične steklenice z brinjevcem, domačim žganjem, žganjem iz divjih češenj in še čim Lorencija iz Trebnjega ter izdelki družine Filak s Talčjega Vrha pri Črnomlju. Ljudje so spraševali, kje bi vabljive izdelke lahko kupili v Berlinu, a odgovora niso dobili. , Toda četudi se je Slovenija predstavila le na 24 kv. metrov veliki stojnici, na kateri ni bilo moč prav nič kupiti, je naša država dosegla velik ugled. Razstavni prostorje bil namreč okusno urejen, na voljo so bili prospekti, novinarske mape, natančni podatki v najmanj dveh jezikih, strokovni in politični predstavniki pa so bili vedno pripravljeni za pogovor. Vendar ob tem sejmu razmišljam tudi o tem, daje v Sloveniji toliko dobrega vina, odličnega pršuta in klobas, izvrstnih sirov, kakovostnih sadnih sokov, v Berlinu pa veliko lačnih, predvsem pa radovednih obiskovalcev Zelenega tedna. Če se že ne da dobrot z vsega sveta v Berlinu kupiti vsak dan, pa bi bilo prav, da bi bile na voljo vsaj v sejemskem tednu. In če to PLESNO-GLEDALIŠKI SOLO MALA LOKA - Društvo Arti bo v petek, 5. februarja, ob osmih zvečer na gradu Mala Loka pri Trebnjem pripravilo premierno uprizoritev plesno-gledališkega sola “Razen tega sem zelo vroče krvi in vi ste zelo lepi” plesalke, koreografinje in plesne pedagoginje Nataše Tovirac. ni izziv za slovensko prehrambeno industrijo in za dobrega gostilničarja, potem še ne bo tako kmalu primerno velike slovenske stojnice na največjem kmetijsko-živil-skem sejmu na svetu. MARTINA KONDA ZAVALA DOBRIM LJUDEM Območni združenji Rdečega križa Slovenske konjiče in Celje sta bili zelo veseli pomoči, ki so jo zbrali v novomeškem območnem združenju Rdečega križa. “Že tako težko socialno stisko na našem terenu so poslabšale še poplave v jeseni, zato bo ta pomoč prišla še kako prav. Iskrena hvala v imenu tistih, ki bodo to pomoč prejeli,” so zapisali. Zahvaljujejo se predsednici, sekretarki in aktivistom OZRK Novo mesto, še posebej pa dobrim ljudem, ki so darovali denar in ozimnico. SLOVENSKA SLIVOVKA IN BRINJEVEC V BERLINU- Dr. Johannes Grossmanu, zdravnik iz Berlina (na sliki: v pogovoru z Janezom Lorencijem iz Trebnjega) je po pokušnji Lorencijevega brinovca dejal, da bo svojim pacientom priporočil vsak dan po eno Šilce te mamljive slovenske pijače. Nad staro slovensko slivovko pa sta bila navdušena nemški kmetijski minister Funke in župan Berlina, ki sta tudi obiskala naš razstavni prostor. (Foto: Uroš Korbar, Kmečki glas) PGD KRIŽI SLA VIJO - Majhno društvo v Suhi krajini, ki bo letos praznovalo 25-letnico delovanja, se lahko tudi v lanskem letu pohvali z vrsto delovnih uspehov. S predelavo stolpa so pridobili dva dragocena prostora, pripravili in organizirali so sektorsko tekmovanje pionirjev in mladincev ter sektorsko vajo ob mesecu požarne varnosti, udeležili pa so se tudi občinskega tekmovanja pionirjev in mladincev, avtorelija in sodelovali pri gašenju dveh požarov. Številne gasilce, zbrane na občnem zboru, so pozdravili predstavnik GZ Novo mesto Jože Zore, župan občine Žužemberk Franc Škufca, predsednik PGD Žužemberk Marko Zajc in predsednik PGD Prečna Ivan Derganc, ki je društvu ob 25-letnici poklonil osebno darilo - sliko. Gasilci so izvolili tudi novega poveljnika Janeza Pirca in podpoveljnika Tomaža Spel-ka, društvo pa še naprej vodi Jože Perko. (Foto: S. Mirtič) LETNI OBČNI ZBOR OTOŠKIH GASILCEV - V soboto, 23. januarja, so se gasilci PGD Otočec zbrali na rednem letnem občnem zboru. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik izčrpno poročal o delu v preteklem letu, ki je bilo zelo aktivno in bogato. Po poročilih poveljnika opera-tive, blagajnika in nadzornega odbora so sprejeli program dela. V novem letu bodo dali večji poudarek izobraževanju. Medse so sprejeli tudi tri nove člane. Na koncu so podelili priznanja za 10-, 20-, 30-, 40- in 50-letno aktivno delo v društvu, GZ pa je podelila odlikovanje veteranom za požrtvovalno delo. Z odbora so predstavniki društva odnesli šopek na grob pokojnemu veteranu Tinetu Uhemiku. (Tekst in foto: Helena Murgelj) PEŠCI POD DROBNOGLEDOM NOVO MESTO - Ker so pešci najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu, jim bodo policisti UNZ Novo mesto na območju Dolenjske in Bele krajine v prvi polovici februarja namenili posebno pozornost. Osveščali jih bodo o uporabi kresničk in odsevnih trakov na neosvetljenih delih naselij in izven njih (neuporaba je kazniva s 5 tisoč tolarji kazni), opozarjali pa jih bodo tudi na pravilno označevanje ročnih vozičkov, vpreg, čred in samostojnih živali. VETER RAZKRIL STREHO BREŽICE - V soboto popoldne je močan veter razkril aluminijasto streho zgradbe podjetja Regulator iz Brežic. Del strehe, ki je bila velika 800 kvadratnih metrov, je vrglo na dvorišče, del pa je nepritrjen ostal na plošči. Škode je za 2 milijona tolarjev. DOKUMENTI V SPODNJIH HLAČAH OBREŽJE - Prejšnjo nedeljo nekaj čez deveto uro zvečer je na mejni prehod Obrežje prišel Mu-stafa K. Pokazal je francoski potni list, ki pa se je glasil na drugo ime., Ker sta bila policistu dokument in fotografija, za katero seje videlo, da je zamenjana, sumljiva, seje odločil za natančnejši pregled. Policisti so dali potniku izpolniti vprašalnik v francoskem jeziku, na katerega je znal napisati le ime in priimek. Ko pa je pri osebnem pregledu policist v njegovih spodnjih hlačah našel potni list, osebno izkaznico in vozniški izpit, ki so bili izdani v Turčiji in so se glasili na ime Mu-stafe K., je ta priznal, da je francoske dokumente kupil v Nemčiji za 4.500 mark. V KRMELJU MESOJEDEC KRMELJ - Na januarskem šahovskem turnirju za hitropotezno prvenstvo Krmelja, ki gaje pripravilo tamkajšnje delavsko kulturno-športno društvo Svoboda, je nasto-ilo 19 šahistov, zmagal pa je član K Milan Majcen iz Sevnice - Zvonko Mesojedec. Vrstni red: 1. Mesojedec (Milan Majcen Sevnica), 2. Begulič (Svoboda Krmelj), 3. Lazič, 4. Janez Blas (oba Milan Majcen Sevnica), 5. Prosenik (Svoboda Krmelj). (J. B.) MLADI SMUČARJI IZVRSTNO V ANDORI NOVO MESTO - Na mednarodnem smučarskem tekmovanju mladih upov v Andori sta se za sedmo nagrado Borrufa potegovala tudi smučarja novomeškega kluba krka Rog, Rok Ravbar in Mojca Mesojedec. V vsaki kategorji je nastopilo po 80 dečkov in 30 deklic iz 30 držav z vseh kontinetov sveta razen Afrike. Mojca Mesojedec je v veleslalomu osvojila izvrstno 7. mesto, Rok Ravbar pa je bil med dečki še za mesto boljši. Gašper Pelko iz Dolenjskih Toplic, ki sicer nastopa za ljubljansko Olimpijo, je v svoji starostni skupini v veleslalomu zmagal, v slalomu pa je bil tretji. Ekipno jc bila Slovenija druga, zmagala je Hrvaška, tretja pa je bila Francija. POHOD PO DOLENJSKEM GRIČEVJU NOVO MESTO - Mladinski odsek novomeškega planinskega društva vabi vse mlade planince na pohod po Dolenjskem gričevju od Pi-javice, Malega in Velikega Cirnika, Vihra, Šentruperta, Vesele Gore do Rakovnika, ki bo v soboto, 13. februarja. Odhod bo ob 8. uri z novomeške avtobusne postaje. Cena za otroke je 800 tolarjev in za odrasle 1000. ZOPET BODO ZAPELE - Lansko leto je pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokošinek zaživel ženski pevski zbor upokojenk DU Velike Lašče. Na lanskem občnem zboru DU je bila izražena želja za obnovo ženskega zbora. Vedno je bila prisotna misel na velike uspehe, ki jih je imel v prejšnjem desetletju ženski pevski zbor upokojenk pod vodstom Anice Ivanc Jaklič. Nastopal je po vsej Sloveniji. Zato je bil predlog Anke Rigler in Mare Jordan toplo pozdravljen. Oktobra so se v prostorih OS Primoža Trubarja v Velikih Laščah z dovoljenjem ravnatelja Edija Zgonca pričele pevske vaje. Prvi javni nastop so pevke imele v Ribnici na našem družabnem srečanju na silvestrovanju. Želja vseh je, da'bi zbor z vztrajnostjo in pod strokovnim vodstvom v prihodnosti dosegal pričakovane uspehe. (Jože Gačnik, predsednik DU Velike Lašče) CECILIJA KUM PRAZNOVALA 90 LET - Predstavniki krajevne skupnosti Mali Slatnik, Rdečega križa in novomeški župan dr. Tone Starc s sodelavci so te dni obiskali 90-letno Cecilijo Kum z Malega Slatnika in J1 čestitali ob tako visokem jubileju ter zaželeli še veliko zdravja. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 4.11. SLOVENIJA 1 7-40 - 2.07 Teletekst 8-00 Vremenska panorama 9-30 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Risanka 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Službeni vhod, 4/11 11.50 Kamniti svet „„ '3.25 Zgodbe iz Amerike 13.00 Poročila 14.40 Tedenski izbor Pastirci, slovenski film 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Tedi !’•« Glejte, kako rastejo 18.00 Obzornik 18.10 Modro 18.40 Sledi 10.15 Risanka 10.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21-40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Somrak stoletja SOVENIJA 2 0-00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski p : Angel, varuh moj, naniz., 14/22; 11.20 gospodarska panorama; 12.10 Izdelovalci lju-d0k' oddaia: 13 00 Ipavci, tv nadalj., 1410 Svet poroča -15.35 Don Kihot, ris. hm n ' Galette du Roi, franc, film 11/n io Sloveni)i' kukas’nem- nan*z'’ tor n Mnrder Most Horrid, angl. naniz. ■ «-00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.00 Bratje v stiski, amer. film - 23.40 lca, evropski kult. magazin kanal a 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy. naniz. - 8.30 »e«, hum. naniz. ■ 9.00 Žlahta, naniz. - Dobri cast, slabi časi, nadalj. -10.00 Maria n™?«8, Ponov- ‘ 11-00 Mannix, nadalj. -4.U0 Odklop -13.30 Oprah show -14.30 Brook-pskt most, naniz. 15.00 Miza za pet -16.00 IR nor W ’ '3-®l Maria Mercedes, nadalj. -j».uu Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z e Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca, niz. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri g edalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz Mmženja LTV' -19.00 Novice ■ 19.15 Tedenski ‘“»urni pregled - 19.30 24 ur ■ 20.00 Kontakt- 7i°k t? ’ ^ Nas P°znate7 - 21.00 Novice .u Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik Hrv j inmvn sP°(ed ■ &00 Dobro jutro, Hrvaška -n nn S0"*1* ‘ 'OTE Izobraževalni program -Fsm ,™“'a -12-35 New York (serija) -13.05 7iv. (serija) -13.55 Poslovni klub -14.25 15 ’ Izobraževalni program - dant ingr-ara za mladino ‘ ’7-ou Hrvaška kni S" .33 Zgodbe hrvaških otokov -18.30 vrem Sr-6Ce ’ 19'10 Risanka -19.30 Dnevnik, kult,C’ S0?rt' Z0.10 Odprto - 20.55 Pol ure za - 27«i> *zz'v’ ^' 32-05 Opazovalnica ir„ ‘ otePam se in snemam, dok. oddaja - Pni volk, amer. film -1.25 Poročila HTV 2 Oh!i TV koledar • '5-00 Dober dan -17-15 ,vi8 ta0n»,Zah°da (sCTija) • 18'°5 ^Uga niitK ‘ '30 Iz sveta znan»sti -19.00 Zupa- - 7n i(Ptnoranla' 10.30 Dnevnik, vreme, šport ž;v,; - z' 20-25 Dosjeji X (serija) - 21.20 se« !,C \ ?°8er)em (hum. serija) - 21.45 CRO (serija1)" Največje romance 20. stoletja —'-•»cN IJA 1 KOO" v*° Te'etekst 9 3(i Tpmenskapanorama Tedenski izbor g lej.e, kako rastejo tn in 0ddaia za »'roke 10-50 Modro 11-20 Sledi 11-40 Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, n(inE°sne>ek «S°roiila '4:> Tedenski izbor 4x4 1410 Po domače 5-00 Portret 1630 w l)0 Gibtjive slike 17 no . Os,ovi 17 40 w hl)ih n°g na°l>rog 203)0 ?nc'[nik- vreme, šport 20 is f tedna 2,' Punnibiz 22oo 8c'nfeld. amer. naniz., 4/22 22 ™ Odmevi, kultura, šport Oof m °4ni klub o N°však v Zemonu SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Lukas, nem. naniz.; 11.00 Murder Most Horrid., naniz.; 11.30 Cesarjeva nova oblačila, nem. film -13.00 Portret -14.00 Zaslepljen, franc, film -15.35 Aliča, evropski kult. magazin - 16.00Spoznavajmo..., amer. dok. serija, 5/ 8 -16.55 Črni in beli, Šved. nadalj., 5/6 -17.20 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 11/13 -17.50 Smuk (ž) -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Moški in ženske, angl. dok. serija - 20.50 Slalom, 1. tek (ž) - 22.00 Slalom, 2. tek (ž) - 23.15 Nash Bridges, amer. naniz., 13/18 ! 0.00 Poročila, kan. naniz., 4/13 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Dobri časi, slabi časi, naniz. -10.00 Maria Mercedes, ponov. - 11.00 Mannix, nadalj. - 12.00 Zmenkarije -12.30 Stilski izziv -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Nogometaš, film - 22.00 Kvantni skok, naniz. - 23.00 Vročica'noči, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. - 1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 16.45 Najspot - 17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška ‘ danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ekologija in etika - 20.45 Lerpa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Ljudje smo -23.20 Nočna straža: Nikita (serija); 0.10 To je fantastično (serija); Princ teme (amer. film); Sedmi element in filmska klapa HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.05 Hugo^ tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Ro-seanne (hum. serija) - 21.00 Sladkobesedni (avst-ral. film) - 22.30 Oddelek za umore (serija) SOBOTA, 6.11. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.05 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, risana naniz. 8.55 Otroška oddaja 9.50 Tedenski izbor Športni kviz 11.05 Seinfeld, naniz., 4/22 11.30 Mladinski pihalni orkester 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.45 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.55 Duhovni utrip 14.55 Polnočni klub 15.25 Ptiček brez gnezda, franc, film 17.00 Cofko Cof, ris. naniz. 17.30 Lingo 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 16/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Tv genij 21.15 Roiada 21.50 Živali na filmskem platnu, serija, 1/6 22.30 Poročila, šport 23.00 In življenje teče dalje, angl. nadalj., 5/8 23.50 Vnaprej obsojen, amer. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.45 Nostalgija z Beatniki -10.45 Smučarski poleti -13.00 Tedenski izbor: Štafeta mladosti; 13.55 Nash Bridges, naniz., 13/18 -15.30 Biatlon -17.00 Rokomet - 18.50 Šmuk (m) - 20.00 Posnetek iz operne hiše v Sydneyu - 22.00 Cik cak - 22.30 Sohotna noč KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma, naniz. -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Cooperjeva druščina - 11.00 Alf -11.30 Tomov show, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo maestro -13.00 Le-poticainzver-14.00 Kdo je morilec, film-16.00 Lepotica in zver, film -18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor - 22.00 Vražja zakonca, film - 23.30 Vražja novinarja, naniz. -0.30 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.00 Tv spored - 8.15 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Bilo nas je pet (serija) -14.20 Škotski dvorci (serija) -15.40 Meje (serija) -16.15 Poročila -16.25 Šhehaweh (serija) -17.15 Risanka -17.40 Turbo Limach Šhow -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svoboda (dramska serija) - 21.05 Leon, profesionalec (amer.franc. film) - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Nočna premiera; Fra-sier (serija); Darovi zla (film) HTV 2 13.15 Tv koledar -13.25 Črno-belo v barvi -14.55 Theatron -16.25 Mestne ulice (film) -17:50 Živali (dok. serija) -18.20 Dok. oddaja -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Karneval (prenos iz Splita) - 22.10 Triler - 23.15 Zlati gong - 0.00 Svet zabave NEDELJA, 7.11. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.35 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Zares divje živali 9.50 Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 5/13 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.25 Pomagajmo si 13.50 Tedenski izbor Tv genij 15.20 TV poper 16.00 Doma 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naravni parki 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Prešernova proslava 21.25 Večerni gost 22.20 Poročila, šport 22.45 Dunajski filharmoniki SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.15 Smučarski poleti -13.00 Pripravljeni -13.30 Veliko pričakovanje, angl. film -15.10 Euronevvs -16.50 Teniški magazin -17.50 Biatlon -18.50 Smuk (ž) - 20.00 Ipavci, TV nadalj., 5/5 - 21.20 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 5/5 - 22.15 Šport v nedeljo - 23.00 Murphy Brovvn, amer. naniz., 23/25 - 23.30 Veter, amer. film (čb) KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Nora hiša -10.30 Coopeijeva druščična -11.00 Alf - 11.30 Tomov show, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Izgubljeni zaklad dveh svetnikov, film -15.30 Ferris Bueller, hum. naniz. -16.00 Družinske zadeve -16.30 Princ z Bel Aira -17.00 Klub Avenija -17.30 Ta čudna znanost -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Nizki udarci, film - 21.15 Stilski izziv - 22.45 Norica, film - 0.30 Nema priča, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -18.50 Predstavitve -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - - 20.30 O gospodarstvu - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 8.11. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.25 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Mačke in psi, dok. naniz. 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 16/26. 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 14.20 Tedenski izbor Večerni gost 15.10 Podelitev Prešernovih nagrad Dober dan, Koroška Radovedni taček Zares divje živali Volkovi, čarovnice in velikani, risanka Obzornik Recept za zdravo življenje Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka Dnevnik, vreme, šport Komisar Rex, naniz., 4/18 Portreti Prešernovih nagrajencev Odmevi, kultura, šport Omizje 16.30 17.00 17.15 17.35 18.00 18.10 19.00 19.15 19.30 20.05 21.00 22.15 22.35 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Črni in Beli, 5/6; 12.30 Davis, ravnatelj, naniz., 11/13; 12.50 Moški in ženske, dok. serija, 5/6; 13.45 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 5/5 -14.35 Euronews -15.30 Žoom -17.00 Pripravljeni -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 3/24 -18.50 Smuk (m) - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studo City - 22.30 Marilyn Monroe, dok. serija - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindiy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 Dobri časi, slabi časi -10.00 Maria Mercedes, nadalj. - 11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Pravica za Carolyn, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, 9.11. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.50 Pustolovščine, novozel. naniz., 21/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.10 Koncert lesa 12.10 Komisar Rex, naniz., 4/18 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.30 Omizje 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Sprehodi v naravo 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 5/13 18.00 Obzornik 18.10 National Geographic, dok. serija, 2/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Učitelj, franc, naniz., 15/18 21.00 Tv konferenca 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Pont Neuf, hrvaška drama 0.10 Body Art, dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre, amer. nadalj., 3/24.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Cik cak; 12.45 Stu- dio City; 14.15 Otroška oddaja -15.45 Biatlon -16.45 Gospa svetovalka, nadalj. -17.30 Po Sloveniji -18.00 Lingo -18.20 Slalom, 1. tek (m) -19.25 Košarka - 21.00 Športni portret - 21.20 Slalom, 2. tek (m) - 22.45 Kavkaški ujetnik, ruski film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Dobri časi, slabi časi -10.00 Maria Mercedes, nadalj. -11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Maščevalni udarec, film - 23.00 ’Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kraljica Margot, 1. del filma - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 10.11. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Sprehodi v naravo 9.55 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj, 5/13 10.20 National Geographic, serija, 2/6 11.10 Tv konferenca 12.05 Učitelj, franc, naniz. 15/18 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Obzorje duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Marc Chagall, franc. dok. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Male sive celice 18.00 Obzornik 18.10 Službeni vhod, 5/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Španghajska triada, kit. film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert simfonikov SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 10.30 Gospa svetovalka, franc, nadalj, 8/8 -11.20 Euronews -15.10 Veter, amer. film (čb) -16.30 Biatlon - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.35 Antonieta, franc.-meh. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Dobri časi, slabi časi -10.00 Maria Mercedes, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dan-nyjeve zvezde - 13.30 Oprah show -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet - 16.00 Oprah shovv -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Mogočni racmani, film - 22.00 Deklica M, nadalj. - 23.00 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.30 Da, gospod minister, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Kraljica Margot, ponov. 1. dela filma -18.25 O gospodarjenju - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce -21.45 Zgodovina avtomobilizma DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tereziji Strmšek iz Šolske 11 v Krškem. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: (1) Pastirce mlado - ansambel Vasovalci (4) Na stranskem tiru - trio Pavleta Malnariča s Šentviškimi fanti (2) Ob 40-letnici - Trio Frančič (7) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi (3) Mačkoni - ansambel Mačkoni (6) Prometna - ansambel Nočna ptica (5) Silvestrska noč - ansambel Franca Potočarja s Podlipiškimi fanti (-) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine (8) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji (9) Brez dragih - ansambel Poljub Predlog: Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. KUPON ST. 5 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V ŠENTJERNEJ, LJUBLJANO IN NOVO MESTO Žrebje izmed reševalcev3. nagradne križanke izbral Mihelco Saje iz Šentjerneja, Danico Poje iz Ljubljane in Sabino Milinkovič iz Novega mesta. Sajetovi je pripadla denarna nagrada, Pojetova in Milinkovičeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 5”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem REŠITEV 3. KRIŽANKE Pravilna rešitev 3. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPIRALA, KAROTIN, ARAMEJA, PREDIN, RAZA, TAB, PORABA, PAM A, ADIGE, ITAL, POT, JATA, DA, ILIR, NANSEN, SINANTROPUS, TNALCE, ASA. NAGRADNA KRIŽANKA 5 AVTOR: JOŽE UDIR PRESTOLNICA GRČIJE ŠPANSKO ŽENSKO IME PISARNA, BIRO SLOVENSKO MESTO V DOLINI SAVE IME BOŠNJŠKEGA POLITIKA IZETBEGO- VIČA OKRASNI KAMEN, PROZORNI ORTOKLAZ LESENA SKLEDA DEL TELESA, UPORABLJA SE ZA PREMIKANJE STOPNJA PRIDEVNIKA OKRAJŠAVA ZA ZAHOD PREDSEDNIK TURŠKE DRŽAVE NA CIPRU USEDLINA, GOŠČA ENOGLASNO PETJE GERMANSKI VOJSKO- VODJA (430-493) STARA ŽENSKA KOST V PRSNI VOTLINI FR, TEROR. GIBANJE EUROPEAN SPACE AGENCY JAJČECE UŠI LASTNOST, ZNAČILNOST ENOTNEGA TONE GOŠNIK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST IZRAELSKA LUKA SPOD. DEL NOGE PRI PRAŠIČU PRELAZ ČEZ VELEBIT IME SLOVEN. GLASBENIKA SOSSA OSEBNI ZAIMEK PREBIVALCI ISTRE SPOJINA KEMIČNE PRVINE S KISIKOM POLOŽAJ V JOGI, UGODEN ZA MEDITACIJO INDIJSKO MESTO OB GANGESU KZ Krka, z.o.o., Novo mesto Rozmanova ulica 10 vabi k sodelovanju • strojnega ali elektro tehnika s triletnimi delovnimi izkušnjami za delovno mesto vodja vzdrževanja v Hladilnici Cikava, PE Oskrba, s trimesečnim poskusnim delom, in • delavca za delovno mesto vzdrževalec v Hladilnici Cikava, za določen čas 6 mesecev, s IV. stopnjo izobrazbe strojne ali elektro smeri. Prijave pošljite v 8 dneh na gornji naslov. KZ Krka Z.O.O. Novo mesto CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d. Družba za vzdrževanje in gradnjo cest 1. Za vodenje gradbenih del vabimo k sodelovanju nove sodelavce s VII. in VI. stopnjo strokovne izobrazbe FGG - gradbeništvo Delo je dinamično, kreativno, pretežno terensko, od kandidata zahtevamo strokovnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost. Za zasedbo delovnega mesta so zaželjene delovne izkušnje, strokovni izpit in vozniški izpit B-kategorije. geometre, delovodje gradbeništva 2. Na področju gradnje nudimo zaposlitev za določene čas: železokrivcem, večim zidarjem ali zidarjem za zidanje in ometavanje, večim tesarjem ali tesarjem opažev, strojnikom težke gradbene mehanizacije. Zaželjene so delovne izkušnje. Kandidati naj vloge z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi dostavijo v kadrovsko službo na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, d.d., “Razpis”, Ljubljanska 47, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije na telefon 322-531. OPEKARNA NOVO MESTO, d.d. Zalog 21, 8000 Novo mesto, p.p. 10 Tel.: 068/83-855 Tel. komerciala: 068/83-144 Telefaks: 068/83-890 CENJENI KUPCI! Obveščamo vas, da vam v naši trgovini v Zalogu 21 nudimo: 15-odst. gotovinski popust za izdelke lastne proizvodnje do 15. februarja. Delovni čas od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. V naši trgovini vam ponujamo tudi druge vrste gradbenega materiala. • Od jutra do večera delam, zmeren sem v vseh stvareh, zato sem tudi zdrav. (Tolstoj) • Presenetljivo je zvedeti, da smo lahko v starosti tudi boli zdravi, ne pa samo bolj bolehni. (White) CENTER ZA SOCIALNO DELO ČRNOMELJ objavlja INFORMATIVNI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJETJE POSLOVNIH PROSTOROV Center za socialno delo Črnomelj zbira ponudbe za najetje poslovnih prostorov za dejavnost Centra za socialno delo za dobo 10 let, z možnostjo kasnejšega odkupa. Prostori za najem morajo zadoščati naslednjim pogojem: - Skupna površina prostorov znaša 270 do 300 m2. - Na razpolago mora biti 10 pisarn, arhivski prostor, sejna soba (25 do 30 m2), sanitarije, prostor za stranke in drugi pomožni prostori. - Prostori morajo biti dostopni iz ulice v nivoju ali do 7% klančine z dvigalom, dimenzioniranim za invalidne osebe. - Lokacija mora biti v centru ali v bližini centra mesta Črnomelj, blizu javnih prevoznih sredstev ter blizu poslovnih objektov upravne enote in drugih pomembnejših ustanov, - Pisarne morajo biti zvočno izolirane in ne smejo biti prehodne. Vsi prostori morajo biti opremljeni s parapetnimi kanali za inštalacije. - Prostori naj bi bili vseljivi čimprej oziroma najkasneje do konca leta 1999. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi. Pisne ponudbe morajo vsebovati tloris prostorov, navedbo o lastništvu, izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pogojev za najem (cena najema z obratovalnimi stroški, doba najema in možnost odkupa). Ponudbe pošljite na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO ČRNOMELJ, Ulica Mirana Jarca 2, Črnomelj. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti na CSD Črnomelj, tel. št. 51-450, 52-071. Razpis je informativen in z ničimer ne zavezuje. IZŠLA JE FEBRUARSKA - 84. ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO Na športnih straneh so v središču pozornosti: Janez Kocjančič, Brane Oblak, Aleš Pipan, Leopold Jeras, Dejan Kontrec, Andreja Mali. Pišemo o slovenskem ženskem nogometu, španskem tenisu, Michaelu Jordanu... Pogledali smo v zakulisje slovenske zmage pod Vitrancem in meglene Zlate lisice... Na modnih straneh smo dali pod drobnogled modne smernice ženskega in moškega oblačenja za pomlad-poletje 1999. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji nove športne mode. Pišemo še o povezavi umetnosti in mode, o prazniku ljubezni - Valentinovem in mnogih drugih modnih vsebinah. Avtomobilske strani prinašajo obširen pogled novosti, ki se bodo na štirih kolesih popeljale v leto 1999. Preizkusili smo Mercedes benz E 240, Fiat seichento, Opel astro 1.8 CSX, Land rover freelander... Predstavljamo Rover 75, Saab 9-5 griffin, “Beetle butik” in druge avtomobilsko obarvane teme. Februarska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Prav tako vas čakajo tudi KRIŽANKE E-ŠPORT - ZIMA! PODGORJE, d.o.o. tovarna ploskovnega pohištva Trubarjeva 24 8310 ŠENTJERNEJ razpisujemo prosto delovno mesto • ZA DELO NA CNC STROJU Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - lesni tehnik - opravljen pripravniški izpit - izpit B- kategorije - poznavanje računalniških aplikacij - odslužen vojaški rok - zaželjene so (ni pa pogoj) delovne izkušnje Prosto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa na naslov: PODGORJE, d.o.o, tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 ŠENTJERNEJ v kadrovsko službo. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v osmih (8) dneh po preteku roka za prijavo. GRAMAT GRIL, d.o.o., 1290 GROSUPLJE, Rožna dolina 9 Za nedoločen čas zaposlimo: 1. kmetijskega tehnika, 2. šoferja, 3. trgovca za gradbeni material in pohištvo. POGOJI: Pod 1: izobrazba trgovske smeri in izpit za prodajo zaščitnih sredstev. Zagotovljeno samsko stanovanje. Delo v enoti Dolenjske Toplice in Kočevju. Pod 2: šofer z izpitom C- in E- kategorije z najmanj 5 leti delovnih izkušenj za delo v enoti Grosuplje. Pod 3: trgovec z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj. Delo v enoti Kočevje. Zagotovljeno samsko stanovanje. Ponudbe pošljite na naslov: GRAMAT GRIL, d.o.o., Grosuplje, Rožna dolina 9, 1290 GROSUPLJE, do 15.2.1999. Trgovina M&M Trade Ljubljanska 27, BTC Novo mesto Obveščamo svoje cenjene kupce, da smo za vas pripravili GOSPODINJSKI TEDEN • posteljne garniture že od 2.500 SIT • kuhinjske krpe 185 SIT • prešita odeja (ODEJA ŠKOFJA LOKA) 5.304 SIT • 2x prešita odeja 7.902 SIT • odeje že od 4.500 SIT • brisače že od 700 SIT IN ŠE, IN ŠE... Nudimo širok izbor zaves s šivanjem in svetovanjem. Vljudno vabljeni! • Šiba otrokom nikoli ne vcepi dobrega. (Vogelweide) • Vse strasti s starostjo zamirajo, le samoljubje nikoli ne umre. (Voltaire) • Telo je treba uriti predvsem zaradi duše(vnosti). (Rousseau) KRAJEVNA SKUPNOST KRMELJ SVET KS 8296 Krmelj išče TAJNICO ZA DELO V KS, ki bo opravljala naslednja dela: • uradne ure • vodenje zapisnika na sejah sveta KS • vodenje poslovnih knjig (dvostavno knjigovodstvo) -glavna knjiga in saldakonti • korespondenca'(dopisi, izdelava virmanov) • izstavljanje računov podjetjem • izračun pogodbenega dela • obračuni prometnega davka (15-dnevni, trimesečni) • izračun in pisanje položnic za vodo za cca 500 uporabnikov • pisanje položnic za grobnino za cca 200 uporabnikov • evidenca samoprispevka Pričakujemo pisne ponudbe podjetij oziroma podjetnikov, ki se ukvarjajo s tako dejavnostjo in imajo na tem področju izkušnje in reference. Pišite nam na zgoraj naveden naslov do 11.2.1999. KOLPA, d.d., Rosalnice 5, Metlika objavlja prosto delovno mesto RAZVOJNI TEHNOLOG Splošni pogoji: - visoka ali višja izobrazba lesne smeri lahko tudi pripravnik - slovensko državljanstvo - aktivno znanje enega tujega jezika AN/NE in enega pasivno - znanje programskih orodij ACAD delovno razmerje se sklepa za določen čas z možnostjo napredovanja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: KOLPA, d.d., Rosalnice 5, Metlika. ZA ULTRAZVOK SO NAKAZALI Območna obrtna zbornica Novo mesto, Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine ter Območno združenje Rdečega križa Novo mesto se zahvaljujejo vsem darovalcem. Iz občine Novo mesto so nakazali: Termotehnika, d.o.o., Pod Trško goro; Radovan Stanojevič, Seidlova; Jože Teropšič, Kronovo; Avtogalant, Jožica Novak, Ob potoku; Zvone Jaklič, Gabrje; Borut Šiško, Podbevškova; Lado Rauh, Ljuben; Vilko Kirn, Mali Slatnik; Franci Kulovec, Uršna sela; Bojan Florjančič, Gor. Karteljevo; Ervin Vidljinovič, Košenice; Anton Junc, Otočec; Simon Velkoski, Trdinova; Veronika Sokol, Ragovska; AMBI, Ivan Božič, Smolenja vas; Elektro Tatjana Bevec, Ulica talcev; Vojko Ščuka, Ulica stare pravde; Miran Vidmar, Brod; Rudi Gliha, Šmihel; Feniks, d.o.o., K Roku; Nedeljko Banovič, Seidlova; Edo Drobnič, Rumanja vas; Marjan Bradač, Gor. Mraševo; Franc Novak, Soteska; Jože Tisovec, Vavta vas; Andrej Žibert, Ragovo; Keragrad, d.o.o., Srebrniče; Anica Kotnik, Mestne njive; Slavka Južnič, Drska, Boštjan Berus, Podbevškova; Stane Košljar, Bela Cerkev; Slavko More, Muzejska; Jože Saje, Gor. Kamenje; Franc Vidmar, Šmihel; Uroš Murgelj, Seidlova; Castle storitve, d.o.o.; Mateja Novak - Lekarna Novo mesto; Jqže Miklič, Gor. Kamence; Avto hiša Dana, d.o.o.; Invest Biro, d.o.o.; Marija Novak, Na Lazu; Alenka Smrekar, Zwittrova; Leran, d.o.o.; Kakovost 2000, d.o.o.; Mak, Tine Florjančič, Nad mlini; Drago Bučar, Bonus Kočevarjeva; Ivanka Robek, Šmarješke Toplice; Ambient, d.o.o., Ul. Marjana Kozine; Novodom, d.o.o., Cesarjeva ul.; Commex, d.o.o.. Lastovče; Majk, d.o.o., Ulica Mirana Jarca; Jože Počervina, Jurka vas; Koda, d.o.o., Šegova ul.; Utrip, d.o.o., Lobetova; Infotehna, d.o.o., Glavni trg; Branko Kramarič, Grajska cesta; Ivan Slapničar, Cegelnica; Dinamio, d.o.o., Brusnice; Janez Šuštaršič, Smolenja vas; Terba, Šmihel, Podjetniški center, Kočevarjeva; Monter, d.o.o.; Srečko Šimec, Stopiče; Marko Turk, Otočec, Območna obrtna zbornica; Cveto Šmajdek, Krallova; Srobotnik, d.o.o., Straža; Božidar Bele, Stopiče; Milan Štangelj, Volčičeva; Jože Pureber, Prečna; Anton Fabjan, Košenice; Papež, d.o.o.; Ivan Kranjc, Košenice; Studio Vire, like Vaštetove; Krajevna organizacija RK Prečna, Krajevna organizacija RK Gotna vas; stanovalci Šegove 9 in 11; Anka Avguštin, Nad mlini, Marija Pucelj, Volčičeva; Vinko Kos; Ana Glavan; Štukelj; Jože Pirh, Ratež; Filip Povše, sodniki okrožnega in okrajnega sodišča iz Novega mesta. Iz občine Šentjernej so nakazali: Viljem Šiško, Hrastje; Martina Tršinar, Groblje; Bons Kovačič, Gor. Vrhpolje; Ciril Selak, Novomeška; Stanko Kušljan, Na gmajno; Jože Luzar, Do'-Stara vas; Jože Bevc, Mihovica; Elektronika Roman Hrovat, COŽ; Trac, d.o.o., Šentjernej. Iz občine Škocjan so nakazali: Anica Krme, Škocjan; Janja Rorman, Tomažja vas, Dragica Bobič, Škocjan; Ivan Zavodnik, Hrastulje; Ivan Selak, Dobrava; Jože Dule, Stranje. tz občine Dolenjske Toplice so nakazali: Brane Kramarič, Sokolski trg; Albin Murn, Podturn; Bojan Črtalič, Sela pri Dol. Toplicah; Pagraz, d.o.o., Sela. Iz občine Mirna Peč: Utris, d.o.o., Šranga. Iz občine Žužemberk so nakazali: Danica Legan, Dvor; Anton Konte, Dvor; Jakles. d.o.o., Dvor; Anton Zupančič, Dešeča vas; Jože Novinc, Prapreče. Iz ostalih občin v Sloveniji so nakazali: Pin, d.o.o., Črnomelj; Jože Gosenar, Blatnik, PKR d.o.o., Trebnje; Mirko Kovačič, Trebnje; Kopo, d.o.o., Mirna; Mepro, d.o.o., Trebnje; Eltoof, d.o.o., Trebnje; Jožica Marinčič, Trebnje; PPR, d.o.o., Trebnje; West transport, d.o.o., Dragatuš, Rina, d.o.o., Dragatuš; Gregor Ban, Škofljica; Simon Velkoski, Ljubljana; Danfos Trata, Ljubljana; Unitas, Ljubljana; Frankovič, d.o.o., Vinica; Vivo, d.o.o., Vinica; Stane Pekolj, Dobrnič; Jožef Franc, Mavsar & CO, d.n.o., Semič; Seltron, d.o.o., Ruše; Štern, d.o.o., Golnik, Milan Škaper, Kočevje; Ferotherm Stadler, Maribor; Kovina, Šmartno pri Litiji; Vogel Noot, Maribor; Ivan Smrekar, Brežice; Jože Kapušin, Magovac. ZAHVALA Za vsako dobro besedo kaj reči si nam znal. Za vsak lep dan, za vsak smeh tvoj HVALA Ob boleči izgubi dragega SREČKA UDOVČA vi Ul. Slavka Gruma 8, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, ustno in pisno izraženo sožalje ter vsem,ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Krki, d.d., Svobodnemu sindikatu Krke, sodelavcem iz sektorja Biokemije, trgovskemu in gostinskemu podjetju Tratnik, d.o.o., in njegovim delavcem, stanovalcem Ul. Slavka Gruma 8, družinam Lušina, Udvanc, Košljar, Mrgole, Škrbec za iskrene besede sočustvovanja in denarno pomoč-Zahvaljujemo se govornikom ge. Hartamovi, g. Petančiču in g. Tavčarju za prelepe besede slovesa ob odprtem grobu ter košarskim prijateljem, ki so v zadnjem trenutku bili ob njem-Hvala Igorjevim sošolcem iz 6. d razreda OŠ šole Center, Matejinim sošolcem iz 1-b-Poslovne srednje šole Črnomelj, Komunali Novo mesto, šmihelskim pevcem, g. Brcarju za zaigrano Tišino ter g. kaplanu za prelep pogrebni obred in sveto mašo. Vsem i° vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga imamo radi Št. 5 (2580), 4. februarja 1999 DOLENJSKI LIST KRAJEVNA SKUPNOST KRMELJ SVET KS 8296 Krmelj išče VZDRŽEVALCA VODOVODNEGA SISTEMA KRMELJ Pogoji: • triletne izkušnje na področju vzdrževanja vodovodnih sistemov * 24-urna dosegljivost in pripravljenost * minimalna zaloga rezervnih delov in materiala • status pravne osebe ali samostojnega podjetnika Pri izbiri bomo upoštevali zgoraj navedene pogoje, ceno urhe postavke, bližino sedeža firme ali obrti. Ponudbe sprejemamo do 11.2.1999 na zgoraj naveden naslov. Z izbranim ponudnikom bomo sklenili pogodbo o vzdrževanju za dobo enega leta. Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/ 94,14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 ; odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97 in 10/98) in 16. člena Statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na svoji 37. seji dne 10.9.1998 sprejel SKLEP o razpisu javnega natečaja za oddajo stavbnih zemljišč Rok prijave na razpis javnega natečaja za oddajo stavbnih zemljišč je 22.2.1999. Prijave pošljite s priporočeno pošiljko v zapečatenj kuverti z oznako: Javni natečaj za MDB na Občino Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. V SPOMIN Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne-more umreti. Minilo je 6 let, odkar nas je zapustila draga sestra in teta KRISTINA SMREKAR Kot pri Semiču Hvala vsem, ki jo hranite v srcu in v lepem spominu, postojite njenem grobu in prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA Vse do zadnjega si se borila, da bi boj z boleznijo dobila, a na koncu pošle so ti moči in za vekomaj zaprla si oči. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete MARIJE ŠPEHAR s Sinjega Vrha 6 S£ /sHr?no zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, Pokojni darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili ozalje. Se posebej hvala osebju Zdravstvenega doma Vinica n osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, //'delavcem podjetja Integral Črnomelj, OŠ Loka Črnomelj. Katici za besede slovesa, pevkam z Otovca, G. Hitiju za organizacijo pogreba in g. župniku za opravljen obred. Vsem e enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi • Čim prej spoznamo, da je usoda v nas samih in ne v zvezdah, tem bolje za nas. (Munthe) • Vsakdo je vreden toliko, kolikor so vredne stvari, za katere mu res gre. (Avrelij) ZAHVALA Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Tiho in za vedno nas je v 77. letu zapustil naš dragi MARJAN SEVER Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Pljučnega oddelka, dr. Čehovi in dr. Kresetovi za dolgoletno zdravljenje in vso pomoč. Iskrena hvala sodelavcem Revoza - Odpremni center, TPV. d.d. - TPV AVTO, dr. Smiljki Ferlež, bivšim sodelavcem iz ZD Novo mesto, pogrebni službi OKlešen, JP Komunala, pevcem iz Šmihela in g. Roguliču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi w ZAHVALA Tiho nas je v 71. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE , RADEŠČEK iz Orehovice 22, Šentjernej iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Pošte PE Novo mesto in PE Šentjernej, sodelavcem Revoza, Krki, OŠ Škocjan, DD Poljane, vsem gasilskim društvom, Me PZ Ajda, govornikom g. Novaku, g.Sterbencu in ge. Kuhelj za besede slovesa ter duhovnikoma g. Trpinu in g. Lavriču za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi L. v i ZAHVALA Bodi zdrava domovina, mili tvoj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj. Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj v 49. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in zet MILAN PAVLIČ dimnikar z Roj 8 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali za sv. maše, sveče in nam nudili pomoč v težkih trenutkih ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala osebju Oddelka za intenzivno nego Interne bolnišnice v Novem mestu, sodelavcem Krke, tovarne zdravil, in Mesarstvu Bobič Škocjan, Obrtni zbornici Novo mesto, članom Kluba za konjeniški šport Šentjernej, gasilcem GD Dobrava, Škocjan in Grmovlje, pevskemu zboru Ajda iz Orehovice za zapete žalostinke ter pogrebni službi Oklešen. Še posebna zahvala gospodu dekanu Trpinu za lepo opravljen pogrebni obred ter g. Košaku in g. Strašku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto "3 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat in stric JOŽE ZAGORC Paha 2 Zahvaljujemo se njegovim prijateljem, vaščanom in sorodnikom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku in pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakemu še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 2. februarja je minilo eno leto odkar nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta NEŽKA KRALJ iz Semiča 4 Hvala vsem, ki se je spominjate. Hči Danica z družino ZAHVALA Vsako pridno dobro delo bo plačilo tam imelo; le kdor dela dobro rad, bo v nebesih tam bogat. (A.M. Slomšek) V 86. letu starosti nas je zapustila skrbna mama, tašča, sestra in stara mama ANA KOČEVAR po domače Petranova Enica z Lipovca pri Semiču Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše mame. Najlepša zahvala osebju Pljučnega oddelka, ki so si prizadevali v času njene bolezni. Hvala ZB in DU Semič. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč in govor. Hvala g. Hitiju, pokopališkemu odboru sv. Rok in pevkam iz Otovca ter g. župniku Janku za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Zahyaljujemo se vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje in sveče. Žalujoči: sin Toni z družino in ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je umrl JOŽE RADESCEK upokojeni pismonoša Pošte Šentjernej Od njega smo sc poslovili v četrtek, 28. 1.1999, na pokopališču v Orehovici. POŠ1A SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ZAHVALA V 34. letu nas je zapustila naša ljubljena TATJANA ŠTUBLJAR TANI roj. Mežnaršič iz Metlike iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedi Branki in Mateji, vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna hvala osebju Onkološkega inštituta, Zdravstvenemu domu Metlika dr. Vukoviču, prijateljici Ani Plut za lepe besede ob slovesu, Obrtni zbornici Metlika in predsedniku OZ Metlika, g. Cerjancu za poslovilni govor. Hvala Mestni godbi Metlika, pevcem iz Šmihela, trobentaču za zaigrano Tišino, g. župniku za pogrebni obred in g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste našo Tani poznali, imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Drago, sin Goran, oče Branko, mama Marija, sestra Anita, sestra Branka z družino, teti Majda in Darja z družinama in ostalo sorodstvo Metlika, januar 1999 TA TEDEIM ¥A IAN fjHjl /j\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAL! tedenski Četrtek, 4. februarja - Andrej Petek, 5, februarja - Agata Sobota, 6. februarja • Dora Nedelja, 7. februarja - Egidij Ponedeljek, 8. februarja - slovenski kulturni praznik Torek, 9. februarja - Polona Sreda, 10. februarja - Viljem LUNINE MENE 8. februarja ob 12.58 - zadnji krajec kino BREŽICE: 4. in 8.2. (ob 18. uri) ter 6. in 7.2. (ob 16.30 in 18.15) film Mravljinec. Od 4. do 8.2. (ob 20. uri) drama Vzoren učenec. 10.2. (ob 20. uri) romantična komedija Čarovnije za vsak dan. ČRNOMELJ: 5.2. (ob 20. uri) in 6.2. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Popolni umor. DOBREPOLJE: 7.2. (ob 15. uri in 19.30) ameriška drama Pepelkina ljubezenska zgodba. GROSUPLJE: 5.2. (ob 19. uri) ameriška drama Pepelkina ljubezenska zgodba. KOČEVJE: 8.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška drama Pepelkina ljubezenska zgodba. KRŠKO: 4. in 5.2. (ob 20. uri) ter 7.2. (ob 18. in 20. uri) predpremiera slovenskega filma Patriot. METLIKA: 7.2. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Popolni umor. NOVO MESTO: Od 4. do 9.2. (ob 17. uri) komedija Čarovnija za vsak dan. Od 4. do 9.2. (ob 19. in 21. uri) ljubezenski film Temni angeli usode. RIBNICA: 6.2. (ob 21. uri) ameriška drama Pepelkina ljubezenAa zgodba. VELIKE LAŠČE: 6.2. (ob 19. uri) ameriška drama Pepelkina ljubezenska zgodba. film % • PATRIOT, slovenski film (Slovenija, 1998, 90 minut, režija: Tugo Štiglic) Roman Končar, producent te cagave pocarije, ki naj bi predstavljala (samooklicani) akcijski triler o politično-kriminalnih spletkah v tranzicijski Sloveniji, si je s Patriotom postavil aroganten in narcisoiden spomenik. Aroganten, ker je svoj bolni ego-trip financiral z milijonom nemških mark iz mojega in vašega davkoplačevalskega žepa, narcisoiden pa zato, ker tip najresnje misli, da je posnel soliden žanrski izdelek. Mi je zelo žal. Roman, tudi če bi plačal vsem maksimalno tisočim gledalcem - kapo dol, če ti jih res uspe po neki pomoti in naključju nategniti toliko - dvomim, da bi kdo našel kakšno toplo besedo za enega najbolj vzorčnih prispevkov k slovenski blaznosti. Zgodba naj bi bila aktualna. Slovenija je tik pred vključitvijo v zvezo Nato, ko nam vzhodnoevropske temne sile kontinuitete v krško nuklearko podstavijo bombo. Huda grožnja za državoI Šef policije - igra ga Brane Završan - pa se kljub temu nasme- jan sprehaja z bivšo punco po stari Ljubljani. Njegov podrejeni, spet Končar, degradirani šef, ki ga Završan brez razloga vseskozi nadira, je domači kvizling v mednarodni teroristični zaroti zoper deželo na sončni strani Alp. Motiva za grožnje Sloveniji sicer ne izvemo prav do konca vseh neverjetno razvlečenih in mukotrpnih 90 minut, imamo pa zato nekaj lebdečih vojaških helikopterjev, amatersko pirotehniko, ki spominja na požar na družinskem pikniku, hackerje tipa Učna leta izumitelja Polža, Spectrumovo računalniško simulacijo, nerodno vajo iz policijskega zasledovanja, kvazi posteljno romanco in sorodne anomalije. Pa je že kar film. Spregledati je treba samo nelogičnosti, nerodno kamero, grdo svetlobo, katastrofalno avtorsko glasbo Janija Goloba, štoraste igralce z neživljenjsko knjižno slovenščino, debilno kadriranje, režijo nasploh in priredbo scenarija, napisanega po drugače povsem korektni beletristiki Rodoljub celj-. skega odvetnika Igorja Karlovška. Akcijski triler je drag žanr, “velika malca ” celo za hol!y-tvoodskega profesionalca. Toda pametni se ne lotevajo podvigov, ki jim niso kos niti idejnoizved-beno niti finančno. Razen, če si tako samozavesten, da te samo-blamaža ne moti. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Novo! Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 062/228 82 47. IILI/I INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 g IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob Čefhkjk-Cenaposprnczne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.J9f)olarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828lolatjet; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za lujnolelnb 70 evrov pz. .druga valuta v tej vrednosti, Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi f000 tolarjev), na'prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Medi oglas-de deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ■ J. ŽIRO RAČUNpn Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo-mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenju (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČK., d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI REZERVNI DELI za traktorje Univerzal, IMT, Tomo VInkovič, za vitle Igland, za celoten proogram BCS, SIP, akumulatorji Vesna! Tabakum, d.o.o.. Novo mesto. B (068)341-810,341-288. 400 GUME BARUM, akumulatorje Vesna in Topla ter vse rezervne dele za traktorje Ze-tor, Ursus, Tomo Vinkovič, UNiverzal, IMT, Torpedo, BCS, Sip Šempeter nudi ugodno Agroizbira Kranj, B (064)324-802. 414 CISTERNO CREINA, 220-litrsko, in kiper prikolico, 2 t, za TV, ugodno prodam. B (064)725-254. 427 TRAKTOR URSUS C 335, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. B (068)89-789 ali 315-632. 438 TRIBRAZDNI PLUG, rebrasti, Kvcdeland, star 2 leti, prodam. B (062)745-880. 440 KROŽNE in klinaste brane, vino in žganje prodam. tT (0608)33-232. 449 CISTERNO Creina, 200-litrsko, prodam. B (068)78-193. 443 KOSILNICO BCS, kiper prikolico in vile za gnoj prodam. B (068)68-209. 462 TRAKTOR Masson Ferguson, 77 KM, nakladalko Sip 19, puhalnik z motorjem, 15 KW, prodam. B (0609)635-838. 378 MOTORNA VOZILA GOLF, letnik 1978, bencinar, registriran do 4/99, brezhiben, lepo ohranjen, samo 127.000 km, prodam. B (068)324-557 ali (041)638-598. 383 OPEL KADETT, letnik 1974, registriran do 5/99, kovinsko moder, dobro ohranjen, prodam. B (068)81-153, zvečer. 406 OPEL KADETT, letnik 1978, lepo ohranjen, registriran do junija, prodam. B (068)79-688. 413 CLIO RN, z dodatno opremo, letnik 2/97, 40.000 km, prodam. B (0609)654-680. 419 126 P, letnik 1990, 40.000 km, prodam. B (068)341-893. 421 HYUNDAI LANTRO 1.6 GLSI 16 V, letnik 1995, 1596 ccm, 84 KW, 88.000 km, TOP-K oprema, prodam. B (068)41-393, od 16. do 20. ure. 428 GOLF D, letnik 1988, in passat TD inter-cooler, letnik 1989, prodam. B (068)73-177. GOLF VR 6, letnik 1992,122.000 km, kovinske viola barve, registriran do 2.2.2000, prva lastnica, prodam. B (068)40-198 ali (0609) 648-660. 434 R EXPRESS, letnik 1994, 85.000 km, bel, s stekli, prodam. B (068)73-486 ali (041)515-004. 439 R 5, letnik 1993, 61.000 km, registriran do 20.1.2000, prodam. B (068)21-347. 444 DAIHATSU SHARADE TD. letnik 1990, prodam. B (068)22-184. 448 JUGO 45, letnik 1991, 58.000 km, prodam. B (068)40-316. 451 GOLF D, letnik 1987/88, lepo ohranjen, prodam. B (068)25-903. 463 GOLF JX B, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. B (068)81-514. 467 OPEL KADETT 1200 C, letnik 1977, registriran do oktobra, prodam. B (068)42-374, popoldan. 469 GOLF JX D, letnik 8/89, bel, 3V, prodam. B (068)73-069. 473 R MEGANE coupe 1.6, rdeč, letnik 1996, z dodatno opremo, prodam. B (068)323-989, dopoldan, 323-190, zvečer, 26-512, doma, zvečer. 474 KOMBI R TRAFIC T 1000 D, letnik 1985, registriran do 1/2000, prodam. B (068)82-252 ali (0609)654-442. 476 R 5 FIVE, letnik 1994, registriran do 6/99, 75.000 km, rdeč, lepo ohranjen, prodam B (068)85-468. 477 VW POLO 60, letnik 1996, prvi lastnik, prodam. B (0608)78-123. 410 GOLF JGL D, letnik 1985, S paket, prodam za 280.000 SIT. B (068)65-450. 405 SIMCO 1000, letnik 1974, 90.000 km, prvi lastnik, prodam. B (068)47-380. 430 JUGO 55, letnik 1989, registriran do decembra, prodam. B (068)75-075, dopoldan. 420 GOLF D letnik 1984, S paket, bel, brezhiben, lepo ohranjen, prodam. B (068)73-183. R CLIO, letnik 1996, prodam. Tel. 041/779-197. POSEST Novi simbol s nove storitve Odn*«|U- m »hramu- iAA* E. P. S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POŠTA SLOVENIJE v_ http://wMw.poMa.si c-mail: inločfposla.si ŠMARJEŠKE TOPLICE - VINJI VRH, nov, opremljen bivalni vikend, 7.5 x 7.5, uporabne površine 100 m:, in parcela, 1200 m2, z novim, urejenim vinogradom in nekaj sadovnjaka prodam za 9.000.000 SIT (93.000 DEM) ali menjam za stanovanje v Ljubljani. B (068) 391-72-85, dopoldan, (068)73-720, popoldan. V OKOLICI RAke oddam v najem 3 ha travnika- njive v enem kosu, na ravnini. B (0608)75-177. 422 VINOGRAD z zidanico v Hrvaški gori (Kostanjevica - Šentjernej), prodam. B (068)23-860. 424 NJIVO, 93 a, v Šentjakobu pri Šentjerneju prodam. Vesna Ljubi, Drama 11 a, Šentjernej^ (068)42-801. 455 V NEPOSREDNI BLIŽINI Krškega prodamo v celoti opremljen bivalni vikend z vinogradom. B (061)132-21-09. 459 OPUŠČEN VINOGRAD, travnik, v skupni izmeri 15 a, prodam. B (068)85-612. 468 GRADBENO PARCELO, 2 njivi in travnika prodam. B (0608)89-387. 475 VINOGRAD, 19 a, in 5 a travnika na v Liscu nad Dobrničem prodam. B (068)30-262. DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Krškem, C. 4. julija 78, prodam. B (0608)33-260. 454 PRODAM PRODAJA IN MONTAŽA opaža, ladijskega poda, brun, oblog iz plastificirane ivcrice in panelke v različnih barvah, izdelava lop, vrtnih ut in brunaric. Ladijski s folcem za viden strop od 1200 SIT, opaž od 700 SIT, bruna od 1200 SIT, plastificirana iverica od 900 SIT B (068)83-154. 94 SENO prodam. B (068)75-226. 401 OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. B (063)451-082. 402 STATVE, 90 cm, malo rabljene, ugodno prodam. B (065)42-622. 409 200 LITROV rdečega vina, cvička, ugodno prodam. B (068)27-802. 423 KAKOVOSTNO SENO prodam. B (068) 52-683. 453 KOSTANJEVE STEBRIČKE in kolje za vinograd prodam. B (068)41-074. 456 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO domače izdelave, brez atesta, prodam. B (068)85-685, zvečer. 418 ŠIVALNI STROJ Višnja, z omarico, dobro ohranjen, prodam. B (068)30-478, po 17. uri. 433 SYNTHESIZER GEM, štiri oktave, velike tipke, 100 ritmov, stojalo, kovček, ugodno prodam. B (068) 324-377. 95 HLEVSKI GNOJ, 100 kostanjevih kolov in trosilec hlevskega gnoja prodam. B (068)21-605. 412 BELO VINO cepljenke prodam. B (068) 42-569. 442 JEDILNI KROMPI kupim. B (068)66-665 ali (041)775-681. 417 HIŠO z delavnico v Novem mestu prodamo. B (068)28-287. 403 V VOJNIKU prodam 8 a vinograda. B (0608)89-303. 407 ; SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto n 068/24-791 BALENO 1.6 GS, 4WD SWIFT GAL Akcija terenci: SAMURAI LX,3V VITARA LX,3V VITARA V6, 2.0, 5V, klima PRODAJA in SERVIS 2595SE50 po. 2.8J&Q00 200.0 2.400.000 SIT že od 1.295.000 SIT 1.895.000 SIT 2.695.000 SIT 3.795.000 SIT V Novem mestu (Bršljin) oddamo v najem dve pisarni v skupni izmeri 70 m2, primerni za poslovno dejavnost. Informacije na tel. 068/322-316 ali 322-356. MAŠKARADNE originalne kostime za otroke, pelerine za odrasle prodam, po želji pošljem. Remškar, B (061)1231-761 ali (0609)626-226, po 10. uri vsak dan. 193 POSLOVNI PROSTOR na Novem trgu oddam. ft (0609)625-246. 416 V OKOLICI ČRNOMLJA oddam kava bar v obratovanju, 37 + 33 m2. B (041)509-538. NEVEZAN upokojen glasbenik išče sorodno dušo, ki rada poje, za občasna srečanja. Šifra: Iskren in nežen ali na B (068)341-771. NA OBMOČJU Dolenjske nudimo nego in pomoč starejšim in bolnim 24 ur dnevno. B (068)41-380. ^ 460 SLUŽBO DOBI DELAVCA za delo v ročni avtopralnici zaposlim. B (041)685-835. 303 PRIZNANA ameriška firma GNLD nudi priložnost zdrave prehrane in dobrega zaslužka. Ne odlašajte! (068)341-404, popoldan. 396 Zaposlimo poslovodjo (poslovodkinjo) za samostojno vodenje trgovine v Novem mestu. Pogoj: poslovodska šola. Nastop takoj! Ponudbe in informacije na 061/133-22-29. NATAKARICO in KUHARICO zaposli gostilna Brunskole na Hrastu. Tel. 0609/628-385 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev. "ZT 068/ 375-290 RAZNO VODOVODNO NAPELJAVO m centralno ogrevanje vam izdelamo strokovno in po zelo ugodnih cenah. Pokličite na B(041)707-418. PROSTOR za trgovino ali pisarno na Novem trgu prodani. B (068)84-370. 415 NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju. Tel. 041/628-385 REDNO ali honorarno zaposlmo prodajalce od vrat do vrat in na sejmih. B (041 )696-370. MIZARSTVO Ilar redno zaposli mizarja pripravnika ali delavca, ki ga veseli delo v mizarstvu. B (068)341 -837. 436 ZA DELO v bistroju redno ali honorarno zaposlimo dekle. B (068)375-555, 325-567 (v lokalu) ali (0609)617-700. 461 KV NATAKARICO ali KV kuharico zaposlimo. B (068)81-188. 466 PRODAJALKO v trgovini z živili zaposlimo v trgovini Laura, Otočec, B (068)75-162. PRILOŽNOST! Uveljavljeno podjetje zaposli omejeno število zastopnikov za predstavitev in prodajo na terenu. Vaš klic pričakujemo med 8. in 16. uro na B (061) 159-90-03. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v Ul. Slavka Gruma prodam. B (068)28-380, zvečer. 408 V NOVEM MESTU, na Žibertovem hribu, prodam garsonjero, 34 m’, v pritličju, za 5.300.000 SIT. B (068)28-959, od 18. do 20. ure. 447 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance ter rjave in pf haste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. B (0608)89-038. 1W PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste bf' lih, grahastih in rjavih enodvenih in večji kilogramskih piščancev. Vse informacije ne ft (0608)71-375. 243 MLADE NESNICE hisex,-rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, Pr°(*ai?”L po ugodni ceni. Naročila in informacije: Joz Zupančič, Otovec, Črnomelj. B (068)5-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, V (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, fZ (068)49-813. BELI PIŠČANCI, stari 4 tedne, bodo* prodaji 20.2., naslednji beli, rjavi in graba^ piščanci pa 20.3. Jože Jeršin, Račje selo. Trebnje, ZZ (041)708-671 ali (068)44-389. ŽIVINO, seno in gnoj prodam. fZ (0611^42 602. 3W OVCE z mladiči in belo ter rdeče vino ugod no prodam. H (068)89-313. VEČ brejih koz prodam. B (060321-081 ab 22-722. W DVA PRAŠIČA, težka 130 kg, prodam ® (068)76-000. 4' TELIČKO SIMENTALKO, staro 4 mesa* prodam. fZ (068)24-057. PRAŠIČE, težke 120 do 160 kg, prodam ® (068)771-232, popoldan. ČIVAVA, SAMČKA, kužka, prodam- ® (068)78-478. 4 PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste nesa'f prodajamo. Sprejemamo naročila! KutlJj Šmarje 9, Šentemej, B (068)82-424. PRAŠIČA, 160 kg, prodam. fZ (068)75-218- Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108- PRAŠIČA, 150 kg, domača hrana, prodam^® (068)85-699. TELE, staro 8 tednov, suho seno, bankine^ punte za šolanje ter kultivator prodam- ^ (068)49-371. TELIČKA SIVČKA. starega 9 tednoj prodam, kupim pa 10 dni staro te'ei26 (068)324-172. 3 PRAŠIČE, krmljene z domačo hrajf: prodam. fZ (068)82-079. 10 TEDNOV staro tele in ovce prodam-(068)89-677. 3 OVCE in ovna jezersko - solčavske pa«1* stare 1 do 3 leta, prodam. fZ (068)64-07-». P^j 15. uri. O zO Vev n- ‘S 068/324-377 STU io H 03.0 mHZ serv/s m mm Pooblaščeni servis - prodaja vozil in rezervnih delov SLAVKO GRILI ZUPNCA3i NOVO MESTO I ' tel./fax: 068/28-714 > • Pooblaščen servis FIAT in LANCIA • Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO • Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO • Kleparske in ličarske storitve televizija novo mesto vas Mtf* kanal s Trdinovega vrha^l na kanaluT I Radio f BREŽICE HSr rMio OGNJIŠČE 01 p v H frizerski Jk salon 4r\ Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * Od 1. februarja dalje • ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. ‘S8 041/533-001 na 88,9 95,9 MHz j 4t RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 *\STJ?0 Novi trg, Novo mesto V 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! VI NAM - MI VAM °glas na kratko s pošto odmevno objavo v po ^ 068/323-610 ali 041/623-116 DOLENJSKEM LISTU DERMATOLOG Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem, s 061/1401-555, za hemeroide GSM 041/694-429. TOPLO MORJE POZIMI! HOTELI SIMONOV ZALIV Posebna ponudba ZA UPOKOJENCE do 27.3.1999: • 7-dnevni paket, polni penzion od 31.318 SIT dalje • 5-dnevni paket, polni penzion od 22.370 SIT dalje Informacije in rezervacije na ® 066/463-100. | SUPER BALLS 100-odstotno nadomestilo pralnih sredstev v gospodinjstvu. Za pranje oblačil, čiščenje stanovanja..., podaljšuje življenjsko dobo oblačil, uničuje bakterije Eschericiha Coli in Staphylococcus aureus, 100-odstotno hipoalergenske, biološko razgradljive, za 750-kratno uporabo. Cena: 15.000 SIT. Informacije: w 068/20-255, 041/693-190. Računalniško 'ZOBRAŽEVANJE APRos, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na ® 068/321-926, g. Zdenko POTOČAR. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. —_ i_________________________________________„_________________________ Naročilnica za DOLENJSKI LIST S ‘O naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: *®e i ‘ 'n priimek: Upokojenec: da Nast tov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: »ročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo »ročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. »ročnik bo časopis začel prejemati od prve številke tlalje v mesecu: 1999 Kraj; Datum: Podpis: VIKTORJI 1998 Viktorji '98 RADIO GLASUJEM ZA IME IN PRIIMtK NAŠLČV Viktorji '98 TV glasujIm /a imE in PRiimEk naslov Viktorji '98 GLASBA GLASUJEM ZA imL in PhllMEK Spoštovani bralci, tudi Dolenjski list seje pridružil Stopovi akciji za izbor najpopularnejše radijske in televizijske osebnosti ter najbolj priljubljenega glasbenega izvajalca ali skupine v lanskem letu. Zmagovalci bodo prejeli nagrado Viktor. Glasujete lahko na priloženih glasovnicah, kijih pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, s pripisom “Viktor”. Glasovnice iz tokratnega Dolenjskega lista bodo veljavne, če bodo prišle v uredništvo do torka, 9. februarja. LERAN, d.o.o. Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Krško, Brežice, Sevnica, Ljubljana; • hiše: Novo mesto in okolica, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej in okolica, Ratež, Črnomelj, Krško, Sevnica, Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Semič, Metlika; • kmetije: občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika; • vikende: Bela krajina, okolica Brežic in Krškega, Novo mesto z okolico, Dvor, Ajdovec, Straža, Otočec z okolico; • poslovne obiekte: Novo mesto, Črnomelj, Krško; • zidanice: območje občin Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj; • oddamo v naiem poslovne prostore in stanovanja. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite na tel. 068/322-282; 068/342-470 ali 0609/633-553. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 6. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Drska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14,30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • llršna sela: od 8. do 16. ure: Urška _ • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent- od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje ■ V nedeljo, 7. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečnj diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8, do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11. ure: Market ...vedno zelo uživam, v kadi sploh, pa tudi kadar kakšno peljem v mojem saxoju, je to kot bi ležal v sami meeeehki peni. SAXO TONIC od 1.346.000 SIT dalje V kreditni pogoji brez pologa na 3 in 5 let PORTRET TECjA TEdNA Tokratne telefonske klice je začela Marija Seničar iz ulice Slavka Gruma v Novem mestu, ki je razočarana nad obnašanjem lastnika Henčkovega doma. Povedala je, da so se enkrat pred novim letom z družbo zvečer mimogrede ustavili tam na pijači, toda tudi kozarec vode je stal petsto tolarjev. Igral je namreč ansambel in ne glede na to, kaj si naročil, je bilo za vsakega potrebno odšteti še omenjeno vsoto. “Toda mi smo prišli le nekaj spit, ne pa se zabavat z glasbo, zato smo odšli. Mislim, da se bo moral lastnik Henčkovega doma obnašati malo drugače, če hoče s svojo dejavnostjo uspeti na Dolenjskem,” je povedala. Branka iz Dolenjskih Toplic je naročnica Dolenjskega lista že štiri desetletja, moti pa jo negativno pisanje o njihovem novem županu Francu Vovku. “Tudi krajani ga kar nekaj kritizirajo, kaj vse bi radi, in to po dobrem mesecu dni županovanja. Naj vedo, da mu tisti pred njim niso pustili ničesar, le nekaj razmajanih stolov / \ Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki <068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V. _________________________ in mizo. Ko je zmanjkalo denarja, so se skregali,” je povedala Branka. Kočarjeva iz Birčne vasi je ponovno opozorila na neroden dostop do dvorišča OŠ Center in Gimnazije, zlasti v času pouka. “Vse je tako zaparkirano, da bi v primeru, če bi se komu kaj naredilo, še rešilec ne mogel zraven. Gneča moti tako učitelje, otroke, starše, zato bi morali nekaj narediti, da bi bil še vedno mogoč krožni promet,” je dejala. Na novomeški občini, na sekretariatu za komunalne zadeve, so dejali le, da je novo gimnazijo in s tem tudi prometni režim urejalo Ministrstvo za šolstvo RS in oni za to niso odgovorni. Jože Novak iz Podgore, nekdanji delavec Novoterma, demantira vse, kar so v prejšnji številki o njem dejali v podjetju. “To je popolna neresnica! Leta 1994, ko sem šel v pokoj, jih je šlo iz tovarne še 12. Imel sem polno pokojninsko dobo 40 let in ni res, da sem dobil ne vem koliko odpravnine. Dobil sem je toliko kot vsi ostali, sploh pa ni šlo ničesar iz Kužnikovega žepa. Del regresa pa sem moral iztoziti, ker mi je pripadal, pa mi ga niso dali, sicer pa je moj prav dokazalo tudi sodišče. Ne morem verjeti, da so lahko tako lažnivi ljudje na takih položajih!” je povedal Novak. Branka z Mirne ima pripombe glede delavk tamkajšnje pošte, ki so zelo neprijazne. “Zgodilo se, da ti pred nosom zaprejo vrata z napisom, da imajo malico, in tak odnos do strank res ni pravi,” je povedala svoje izkušnje. Krajan iz Ajdovca upa, da bo z novo občino Žužemberk razvoj šel hitreje naprej, moti pa ga nekaj stvari. S Telekoma so pri njih vendarle urejali telefonijo, toda vse kaže, da ne mislijo končati tako, kot bi se spodobilo. Nekaj jam in prekopov so zasuli, nekaj ne, tako da se to pri vožnji z avtom čuti, skratka, krajani so nezadovoljni. Ajdovčana pa moti tudi, da ne odpeljujejo pravočasno kontejnerja s smetmi, ki so ga postavili ri podružnični cerkvici sv. Ni-olaja. Na žužemberški občini so dejali, da je investitor in izvajalec del napeljave telefonije Telekom, ki zdaj zaključuje z deli in bo gotovo svoje delo končal tako, kot je treba. Glede kontejerja pa tole: če bi klicatelja tako zelo motilo, da je že poln, bi lahko poklical na občino in ti na komunalo, naj pridejo ponj. Sicer pa skrbijo za reden odvoz smeti. Bralko iz Smrečnikove ulice v Novem mestu moti avtošola ob šmihelski osnovni šoli. “Kdo je dovolil, da se tako podjetje ustanovi ob šoli! Stanje je nevzdržno, vsepovsod vozijo s priklopniki, ni parkirišča, vedno je polno prometa, zato so otroci v še večji nevarnosti kot sicer. K sreči ni prišlo še do nobene nesreče,” je povedala. Mikliča iz Novega mesta so h klicu spodbudili prejšnji oglaševalci v tej rubriki, ki so povedali svoje mnenje o pisanju urednika Marjana Legana. Pravi, da naj še naprej piše komentarje, ker so objektivni in zanimivi, Silva iz Semiča pa prosi, naj argumentira, v čem je po njegovem urednikova pristranskost. Silvo iz Novega mesta se pogosto vozi z avtobusi INT Koper v Dolenjske Toplice na kopanje in je opazil, da so avtobusi večkrat umazani. “Niti znotraj niso preveč urejeni, zunaj so pa sploh blatni, tako da se potnik ob vstopanju umaže,” je povedal. Anton Delost iz INT-ja je pojasnil, da imajo službo, ki skrbi za čiščenje avtobusov, da pa se je morda v zadnjem času res kdaj zgodilo, da niso bili od zunaj čisti, ko je vreme tako hitro spremenljivo in je pogosto na cestah blato. Vsakodnevno čiščenje 60 vozil pa se po njegovem tudi stroškovno se ne bi izšlo. L. M. Rodil se je namreč s hudo srčno napako in najkasneje v mesecu in pol mora biti operiran, da bo izven življenjske nevarnosti. Starša hočeta za svojega sina storiti, kar je mogoče, zato sta se odločila za strokovnjake v Londonu, toda že operacija sama stane sicer okrog 45 tisoč nemških mark. “Ne glede na to, kako bo z denarjem, gremo v London, kajti veva, kako je, če imaš otroka bolnega na smrt,” je povedal mladi očka Peter, ki je že od božiča v novem stanovanju sam s hčerko. Žena Darja je s sinkom že več kot mesec dni na Pediatrični kliniki v Ljubljani, saj ga doji, in vse kaže, da bo tako še nekaj časa. Peter ju obiskuje skorajda vsak dan. Na začetku je vse kazalo drugače. Naraščaja so se v družini veselili in ga komaj čakali. Darjina nosečnost je potekala normalno, ravno tako tudi porod, pri katerem je bil zraven tudi očka. Otrok seje rodil 3,860 kg težak in 51 cm velik, toda že drugi dan so ga iz novomeške porodnišnice premestili na neonatalni oddelek Pediatrične klinike v Ljubljano, ker so ugotovili šum na srčku. “Ker so bile v Ljubljani vse postelje za matre zasedene, sem devet dni vsak dan vozil mamino mleko v Ljubljano, daje mali Peter dobival tisto, kar mu je pripadalo,” je povedal zaskrbljeni očka. Otrok je v tem času kar dobro napredoval, z natančnejšimi preiskavami pa so ugotovili, da se je rodil s hudo srčno napako, povedano preprosteje: ima luknjice v srčku in še nekaj dodatnih napak, ki se jih nekaj da odpraviti z zdravili, nekaj pa le z operacijo. Ko je mali Peter vendarle prvič v svojem življenju prišel domov, je 17. dan po porodu zbolela Darja in morala nazaj v novomeško porodnišnico, z njo pa seveda tudi on. Ko sta se vrnila, ni bilo dosti bolje. Otrok je jedel malo ter neredno in ni pridobival teže. Konec oktobra je tehtal le 4,250 kg. Svetovali so j ima obisk v nevrološki ambulanti ljubljanske pediatrične klinike in novembra so dojenčka hospitalizirali. Ob vrnitvi domov so obiskovali nevrofizi-oterapevta v Novem mestu. “Opazila sva, da oj rok kašlja in hrope, RTG pa je pokazal spremembe na pljučih, tako da so ga takoj sprejeli v kardiološko ambulanto. Takrat je tehtal 4,480 kg,” Peter natančno ve. Zdravniki so ugotovili, da ima hudo gnojno pljučnico. Skoraj štiri tedne je bilo stanje podobno kot doma. “Upam, da se bo pridobivanje na teži nadaljevalo, kajti najin fant mora biti za operacijo čimbolj krepak. Priporočljiva teža je 8 kg. Operacijo je treba narediti vsaj do srede februarja,” je pripovedoval očka. STROJ GA JE ZAGRABIL ZA OVRATNIK ROSALNICE - V ponedeljek, 1. februarja, popoldne je 40-lctni V. B. iz Rosalnic delal v obratu Kerrock v tovarni Kolpa v Rosalnicah pri Metliki. Bil je pri večvretenskem mešalcu za mešanje disperzije. Okoli pol sedme zvečer se je naslonil na posodo, ko je bilo mešalo v obratovanju. Nezaščitena vijaka osi sta ga zagrabila za ovratnik delovne obleke, sila vrtenja pa ga je dvignila na posodo ter ga ovila okoli osi, tako da ga je delovna obleka davila okoli vratu. Dogajanje sta opazila delavca, ki sta takoj izključila stroj in z nožem prerezala kos ovratnika ter tako delavca rešila s posode mešalnika. Zelo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici. IZ DRUŽINSKE SKRINJE TREBNJE - KD Trebnje vabi v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri v tamkajšnji kulturni dom na četrto pireditev z naslovom Iz družinske skrinje. K sodelovanju so povabili družine iz trebanjske občine, ki so se pripravljene predstaviti širši javnosti z nastopom ali v Galeriji likovnih samorastnikov s svojimi izdelki. Spremljajoča razstava bo na ogled do 14. februarja, in sicer po naslednjem dnevnem redu: v nedeljo, 7. februarja, od 8. ure do 11.30 in od 14. ure do 17. ure, med tednom od 9. do 12. februarja od 12. do 16. ure, v soboto in nedeljo, 13. in 14. februarja, pa od 8. ure do 11.30. Vstopnine ni. - - POMOČ 4-MESEČNEMU PETRU STARIČU da nacn bodo pri rešitvah grnotn0 pomogle nekatere občine,saj darle ustvaijamo program za štr^ območje, ki naj bi v prihodnji postalo ena izmed slovenski regij,” je ob jubileju povedal Uro Novak, glavni in odgovorni ured' nik Radia Univox. ., V novih sodobnih prostori bodo tudi zametki nove lokahi® televizije in tudi dopisništvo » Slovenija iz zahodne Dolenjske^ M. 0-— Ogrožena sta perunika in jež Proteus napoveduje rastlino in žival leta 1999 ________ Proteus, revija za po (j ud" no naravoslovje, ki izhaja že nad pol stoletja, je v januarski številki napovedala za ogroženo rastlino in živa* v letu 1999 sibirsko peruniko in ježa. Sibirska perunika (Iris si-biriča) je ena najlepših p*" runik. ki raste po mokrotnih travnikih Slovenije. Zaradi osuševalnih del in posegov v naravo seje njeno rastišče zelo zmanjšalo, tako je postala ogrožena rastlinska vrsta. Zaradi vse gostejšega cestnega prometa, ki utrne tud* marsikatero živalsko življenje, je v Sloveniji postalo ogrožena žival tudi jež, pri' jazni bodičasti ponočjak, ki je nadvse dobrodošel tudi v obhišnem vrtu. Ogroženi sta obe vrsti ježa, ki živila v naš* državi, beloprsi (ErinaceU® concolor) in rjavoprsi (Eri-naceus europeus) jež. 14. september 1998 je bil za Darjo in Petra Stariča iz Hrastovi-ce pri Mokronogu eden njunih najsrečnejših dni v življenju: v novomeški porodnišnici se jima je rodil drugi otrok in skoraj dveletna Petra je dobila bratca Petra. Toda že drugi dan so pri Petru ugotovili šum na srcu in ga premestili v ljubljansko bolnišnico. Spet pust v Kočevju Upajo, da bo uspel Halo, tukaj je bralec Razočarana v Henčkovem domu - “Kaj so se vsi spravili na topliškega župana?!” -Uslužbenke PTT na Mirni neprijazne - Razočaran Ajdovčan - Avtobusi INT umazani Rešila ga bo le operacija v Londonu Dolenjca! Jarm zanj pomenilo približno tako, kot da bi zdravnik, namesto da dela v ordinaciji poučeval biologijo ali kemijo. Takratni časi zasebnemu podjetništvu niso bili naklonjeni. Zavedal se je, da samo s portretiranjem in prodajo kipov ne bo mogel preživljati niti sebe, kaj šele poleg tega še ženo in tri otroke, ki jih je imel kasneje. Vedel pa je tudi, da kot kipar ne bo mogel biti zaposlen nikjer. “Zato sem predlagal, da bi le za nekaj višjo plačo, kot sem jo imel tedaj kot likovni pedagog, delal kot občinski kipar z obvezo, da za občino na leto naredim 10 ali 12 kipov, ” se spominja svoje zamisli, ki pa je bila tedaj tako nenavadna, da je bila deležna le smeha. “Delo z otroki sem imel rad, motilo pa me je vse drugo, "pravi. Zaradi svojega vedno jasno izraženega mnenja, ki marsikomu ni bilo povšeči, je imel pogosto težave. Z leti se je to samo stopnjevalo tako, da si je pred štirimi leti, ko se je upokojil oddahni. “50 let sem čakal, da bo prišlo pri nas do sprememb, do katerih je prišlo, v tem času pa je moja mladost minila, ” pravi. V vsem svojem življenju je bil navajen na skromnost. Rodil se je kot najmlajši otrok v družini z 9 otroki, ki jih je preživljal oče podobar. Od njega je dobi! veselje do rezljanja v les in že kot otrok je delal bogce, šatulje in druge drobnarije, ko je pasel krave. Ker se je pridno učil in je imel željo, kot pravi, “da bi nekaj postal, ” so ga vpisali na šolo za umetno obrt. Po maturi je s pomočjo državne štipendije nadaljeval šolanje na Akademiji za likovno umetnost. “Skoraj vsa leta, ki sem jih preživel v Ljubljani, sem bival v sobi, ki je pozimi niso ogrevali, "pravi. Tudi temu pa skupaj z vsem njegovim načinom življenja pripisuje, da je danes, pri 68 letih, še vedno poln moči, tudi ko gre za težja fizična dela, in ustvarjalne energije, ki jo z nezadržno močjo sprošča z oblikovanjem v lesu, ustarjanjem male plastike, spomenikov, grafik, akvarelov, risb in tudi oljnih slik. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE KOČEVJE - V Klinji vasi pri Kočevju so pustno palico prevzeli od sosedov iz Šalke vasi, čigar člani (skupaj s fanti iz sosednjih vasi) redno sodelujejo na veliko bolj odmevnem ribniškem karnevalu. V Ribnico so se preselili, ker so v domačem kraju “pogoreli”: trikrat so namreč skušali ljudstvo dvigniti na noge, a odziva ni bilo. “Lani smo Kočevcem že pokazali delček naše predstave. Ne gre pozabiti, da se je pred štiridesetimi leti pod pokroviteljstvom takratnega rudnika rjavega premoga velika pustna povorka dobesedno valila proti mestu; kurent se je ob nedeljah ženil, ob sredah pa smo ga pokopavali, vmes pa so se ljudje veselili. Ko so rudnik zaprli, je nastala pustna žalost”, je povedal Leon Behim, večletni organizator pustnih prireditev v Šalki vasi, Klinji vasi in v Željnah. M. G. Leon Behim Stane Poleg cerkve v Novi Gorici, ki je opremljena s kipi akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, so njegova dela posvetne in nabožne vsebine raztresene po vsej Sloveniji. Z znamenito Deklico s piščaljo, Nevesto pri Likovnem salonu, Logarjem pri Rudarskem domu, križem na mestnem pokopališču, skulpturami v parku na Marofu, kipi v Parku herojev in Križevim potem vzdolž cete od Zeljn do množičnih grobišč pod Krenom, kot samo najvidnejšimi obeležji njegovega neusahljivega umetniškega duha, jih imajo v kočevski občini največ. Lahko pa bi jih imeli še neprimerno več, “do sedaj že 400 kipov poleg vsega titega, kar je, ” kot pravi Jarm, če bi občinski možje pred leti sprejeli njegov predlog da bi ga imenovali za občinskega kiparja. Ko je Stane Jarm po končani kiparski specialki pri prof. Borisu Kalinu po 11 letih, ko je zapustil rodno Osilnico zaradi šolanja v Ljubljani, leta 1957prišel v Kočevje, se je tu zaposlil kot pedagog. Študiral je zato, da bi postal kipar, zato je to, da je delal v šoli, Prva “petletka” Univoxa Jubilej ene izmed najbolj poslušanih lokalnih postaj “Po posvetovanju z zdravniki, s starši pri nas in v tujini opreri-ranih otrok s takšnim ali podobnim primerom sva se z ženo odločila, da se operacija naredi v Londonu. Zelo spoštujeva naše zdravnike, vendar pa se zaradi trenutne opremljenosti ljubljanske klinike bojiva, da najin otrok te operacije v Ljubljani ne bo preživel,” je MLADA DRUŽINICA - Na enem izmed obiskov malega Petra na Pediatrični kliniki v Ljubljani po novem letu. Peter pojasnil njuno odločitev. V Londonu imajo s takšnimi primeri lepe rezultate, zato sta s pomočjo zdravnikov že navezala stike z dr. Starkom. Že sedaj vesta, da bo operacija stala okrog 45 tisoč nemških mark, ne gre pa pozabiti tudi dodatnih stroškov - prevoz z letalom v London in nazaj, ter bivanje skupaj s starši. To je za mlad par prevelik strošek, saj je zaposlen le Peter, oba - po poklicu sta ekonomista - pa kot samoplačnika študirata ob delu. Vlogo sta poslala na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, toda uradnega odgovora še ni. Po pomoč sta se obrnila preko medijev.Sredstvaza operacijo se zbirajo pri Slovenski Karitas, in sicer na žiro račun številka: 50100-620-133, sklic 05-1140116-623903 s pripisom “Sklad za mlado življenje” za Petra Stariča. Kot je povedal Peter, jima z ženo pomagajo to težko obdobje poleg sorodnikov premagovati številni prijatelji, zelo razumevajoči so tudi v njegovi službi v Servisu Lamovšek v Izlakah, za ( kar sta zelo hvaležna. Sedaj Staričeva le upata, da se mali Peter do operacije ne bo več prehladil in bo čimbolj krepak, vesela pa bosta tudi, če bo kdo prisluhnil njuni prošnji za denarno pomoč. LIDIJA MURN LE KAJ BO POKAZALA TEHTNICA? - Tako se je vsak dan zno£ spraševala mamica Darja (na sliki), ko je tehtala svojega bolnega sin**) KOČEVJE - V ponedeljek, 1. februarja, je minilo pet let, odkar je na frekvenci 107,5 začel oddajanje Radio Univox. Lokalna radijska postaja pokriva območje skoraj vseh občin zahodne Dolenjske, po raziskavah Mediane jo vsak dan med 8. in 20. uro - ob petkih program traja dve uri dlje Uroš Novak - posluša okrog 22 tisoč poslušalcev. Program ustvarja šest redno zaposlenih in 16 honoranih sodelavcev, ki zvestim poslušalcem ponujajo vse radijske zvrsti, seveda pa je vmes veliko narodnozabavne, zabavne in druge glasbe. “S preselitvijo v nove prostore bomo p [fig ra m vsebinsko obogatili. Kmalu bomo pridobili nekaj novih frekvenc, pomembni bodo zlasti na Turjaku in v Poljanski dolini. Prizadevali si bomo tudi za izboljšanje poslušanosti ob južni meji, ki je zaradi lege tehnično zelo zahtevna. Ker gre kar za velik denarni zalogaj, pričakujemo,