štev. 32	Nedelja, 7* avgusta	2,932
Bogo Pregelj:
Vaško In palčki
spodar zemlje med tremi rekami, vojvoda Velikega gozda sporočamo po svojih poslancih svetlih vitezih Ivanu, Gavanu in Lancelotu svojemu prijatelju in bratrancu malemu kralju Hačiju XXIX.:
Z veseljem smo čuli in zvedeli, da je tvoja hčerka prelepa princesa Marjetica stopila v svoje dvajseto leto. Všeč nam je, da pojo pevci vseh dežel njeno lepoto in gre glas med ljudmi, da ni lepše med vsemi dekleti pod bisernim solncem. Dvakrat nas je to veselilo, ker še nismo pozabili pogodbe, ki si jo nam dal pred
Vlfa 4T
Vitez Ivan je stisnil ustne v tenek posmeh, potem pa je mirno nadaljeval:
»Ko ti bodo brali moji poslanci, vedi, da prihajam z njimi. V desetih dneh pričakuj nas in naše junaško spremstvo. Vemo, da si majhen kralj, zato nas ni potreba sprejemati z leskom in bleskom. Skromni smo in se zadovoljimo z dobro voljo...«
Zlovešče je završelo v dvorani. Kakor zid bled se je vrgel Dik na kolena:
»Vaše veličje, ustavite poslance. No-
5. Kaj le sporočil Krutoglav
»Govorite, poslanci kralja Krutogla-va, kralj vas posluša!« je ukazal Vaško.
Vitez v zlatem oklepu je potegnil izza pasu pergamenten zavitek, na katerem je visel rdeč pečat kakor kaplja krvi. Počasi ga je razvil in začel brati:
»Mi Krutoglav, kralj visokih gora, go-
leti, in si se zavezal s kraljevsko besedo, da ne boš našel spodtike nad tem in nas boš sprejel, ko bomo prišli in zasnubili tvojo hčer...«
Težak, boln vzdih je vstal iz zbranih gostov. Pridušeno so plali v dvorano kriki množice, ki se je zbrala pred gradom: »Smrt! Smrt Krutoglavu!«
čemo poslušati smradu, ki ga bruha Kru-toglav na vašo glavo.«
Stražarji so se zganili. Ozko so oklenili prestol in naperili sablje. Hrupno so se vdala vrata. V dvorano so vdrli vojaki. Njihovi obrazi so bili vsi skrivlje-ni v sovraštvu. Krvi željno se je lesketalo orožje v njihovih rokah. Kakor la-jež raz besneli' psov je bil njihov krik: »Ubijte jih! 'Jbijte jih!«
Vitezi so potegnili svoje dolge meče za brambo. Ivan je padel na l.olena:
»Veličje, poslanci smo, branite nas!«
Kralj je molčal. Kraljična je slonela nezavestna v svojem tronu. Zazvenčali so meči ob sablje. Votlo so udarile sekire v oklepe.
C3toj!«
Ôstro se je zasekal krik med bojujoče. Dvignjene roke so vstale. Rezko je ukazoval Vaško:
»Straža, obkoli poslance. Izženi vse, ld ■o prišli z orožjem pred kraljevo obličje!«
Tako ukazovalen je bil njegov glas, da so ga poslušali. Mrmraje so odšii napadalci iz dvorane. Vaško je stopil k vitezom :
»Izročite mi poslanico, sam jo bom prebral njegovemu veličju. Varni ste. Nismo divjaki, da bi morili p sbnce. Dik, pelji gospode v gostinjske sobe. S svojo glavo mi odgovarjaš zanje. Jutri dobite poročilo za kralja Krutoglava. Počivajte dotlej!«
Poslanci so odšli iz dvorane. V šumenju gosto' in v bučanju ljudi na cesti je utoni! njihov korak. K kraljičini ."e stopil gospod v črnem talarju. Iz žepa je potegnil steklenico, odmašil jo je in io ji prtisnil k nosu. Zdravnik je, je pomislil Vaško, potem pa^se je obrnil k gostom, ki so se stiskali k stenam in -az-burjeno šepetali. Svetlo jih je pogledal in spregovoril:
»Gospodje in gospe! Njegovo veličje se vam ne more zahvaliti za vaš poser. Sprejmite torej mojo zahvalo. Gospodje, upam, da se boste vsi zglasili, ko vas bomo povabili na drug ples. Lahko noč!«
Na svetlem tlaku prazne dvorane se zrcalijo lestenci. V prestolih sedita kralj in kraljična. Pred nju se je vsedel Vaško. Ob vznožju stopnic stoji negibno Dik in poroča. Velika tišina leži v dvorani. Vaško prisluškuje napeto povesti o Kruto Javu :
»Tiste dni je zbral silno vojsko Krutoglav, vladar naroda, ki prebiva v duplinah Velikega pogorja in v Velikem gozdu. Z njo je vpadel v ravnine malega ljudstva Zasužnjil si je kmete, požgal je mesta, ki so bila ob njego-; poti. Pol dne hoda od aašega mesta ga je čakal
naS kralj. Silna vojska je bila na njegovi strani, vendar so bili v njej izdajalci, lep obraz so delali, zraven pa so poslali poslance h Krutoglavu : »Pozdravljen bodi Krutoglav, mogočni kralj. Naše meče prideni svojemu orožju. Ko bo zmaga tvoja, ne pozabi nas.« V jutru je nastal boj. Lep boj je bil. Ze so nam kazale sovražne čete svoje glave, čeprav jih je vodil sam Krutoglav. Strašen je Krutoglav. Komaj do pasu mi sega njegovo telo. Njegova glava pa je kakor čeber. Ko zakriči, se plašijo konji. Ogenj njegovih oči slepi, da ne veš, kam bi udaril. Njegove roke so dolge, da se opira pri hoji nanje. Noge pa ima drobne in slabe kakor nebogljen otrok. Dlani so močne, da lomi z njimi moža kakor trsko. Vseh čarov je poln in vragi mu strežejo v šotoru. Ne čari, ne strašni obraz mu niso pomagali. Sramotno je bežala njegova vojska. Tedaj so nas napadli domači... Vse kraljestvo je bilo v Kru-toglavovi dlani. Samo mesto Kraljevi dvori se je branilo za zidi vojske, ki ga je z okopi zajela in s topovi. Zvesto so branili meščani svojega kralja. Lakota se je zagrizla v naše trebuhe. Rane so nas skelele, da nismo mogli spati, ko so mirovale sovražne čete. 2e smo bih vsi malodušni in smo si šepetali: »Bolje je, da smo mrtvi, kakor da živimo tako življenje.« Kralj je videl naše trpljenje in je dejal: »Jutri gremo iz mesta in se bomo izročili osvajalcu. Bolje je, da sami pretrpimo smrtno grozo kakor vi vsi.« Tedaj smo prisegli:
»Vsi bomo umrli s kraljem.« Skriven napad smo pripravljali, da bi v boju hitro poginili, namesto da nas ugonobita lakota in glad. —
Ze smo odpahnili v noči vrata, da se vržemo z meči v boj, ko je završelo nad nami.
Velik orel se je spustil izpod neba. Na piano pred gradom se je vsedel. Z njega je stopil čarovnik, ki ga je jezdil. Kakor mesečina se je svetilo v noči njegovo oblačilo. Njegove roke so nas blagoslavljale. H kralju je stopil in mu dejal:
»Veruj in čakaj! Jutri bodo prišli poslanci in ti bodo ponudili mir. Sprejmi ga. Veruj in čakaj ! Srebrna solza bo kanila. Kdor jo bo potočil, je rešnik.«
Kot zdravilo so bile čarovnikove besede. Odložili smo orožje. Spet je zajezdil orla. še nam je dejal v slovo: »Ljubezen je moč. Zvestoba stre smrt.« Orel je razpel peroti in zamahnil z njimi.
Še tisti dan so zatrobili poslanci pred mestnimi vrati. Kralj Krutoglav nam je ponudil mir. Nizek davek smo mu obljubili in presvetlo kraljično za ženo, ko ji
bo dvajset let. Verovali smo v čarovnikove besede.
Predvčerajšnjim je kanila srebrna solza. Iz vaših oči, gospod Vaško. Vi ste naš rešnik, zato sem vas pripeljal v deželo. Verjemo to. Verjemo, da boste oteli deželi kraljično Marjetico.«
Strmo je gledal Vaško pred se, ko je prenehal Dik s svojo zgodbo. Ni opazil plašnega pogleda, s katerim ga je princesa molče prosila. Nezavestno si je ponavljal :
»V Ljubezni je moč. Zvestoba stre smrt.«
Kaj to pomeni? Vaško še ne razume. Morda bo kasneje. —
Krutoglav se bliža s silno vojsko. Vaško mora dati poslancem odgovor. Poklonil se je kralju:
»V rešitev ste me klicali. Dajte mi vojsko, še danes odidemo nad sovražnika. Odgovor Krutoglavovim poslancem: Vojna!«
Kraljična Marjetica je vstala in mu podala roko:
»Hvala, Vaško. Vedela sem, da me ne boš zapustil.«
»V težek boj grem, kraljična. Daj mi spomin, da me bo vodil do zmage.«
Kraljična ^medeno pogrebla po obleki, potem pa je segla v lase in snela biserni šapelj: »Vzemi, moj vitez, naj te spremlja, kakor bodo ob tebi moje misli.«
Znova se je priklonil Vaško. Na srčno stran si je pripel šapelj, potem se je obrnil in zaklical: »Prinesite mi meč!«
(Dalje prihodnjič)
Zdravko Ocvirk:
Oče je bolan
»O mati, daj kruha, daj kruha!« Otroci molijo ročice vsak dan Izmozgana vsa je in suha, najmlajši otrok je bolan.
Prejela od njega je pismo, po licih ji solze teko: »Dobili denarja spet nismo, še sam bi ga rabil zelo.
Tu v pismu iz Nemčije piše in toži, da stiska ga glad, bolan je, ne gane se iz hiše, tako bi zaslužil nam rad.
Otroci molite, molite, da Bog mu bo zdravje spet dal, da lahko bo delal, sprosite in nam kaj denarja poslal. «
Indijanska pravljica
V neskončnost so se širila velika lovišča svobodnih prebivalcev go<zda in z ljubečim ponosom je gledal Manitu na svoje rdeče otroke. Vsa divjačina je bila njihova in vsi ptiči in velika množina rib v sladkih gozdnih jezerih je bila voljan plen spretnim gospodarjem zemlje. Silni Manitu, ki je vladar vsega življenja in oče svodih otrok, je pošiljal dež in pošiljaj sonce o pravem času. da so gozdovi veselo zeleneli. Ničesar ni obdržal Manitu zase, razen svojega najljubšega ptiča, mehkokrilega belega laboda; tega ni smela nikdar zadeti lovčeva puščica.
Mnogo hrabrih plemen je živelo ob bregovih velike vode. a pleme Odžib-vov je imel največ spretnih lovcev. Med njimi so biki trije mladi, orlooki sinovi Mede, ki ni nikoli nihče iz njihovega ljudstva dosegel njihovih puščic. Nikoli niso zgrešile cilja. Srna in jelen, medved in bizon, bober, pelikan in ribe. orli, čaplje in divje gosi so dajali hrano, nakit in obleko vigvamu treh bratov. Najmlajši izmed njih, Segvun, je biJ ljubljenec vseh m najspretnejši lovec. Nikdar se ni vrnil brez plena, brez ptiča, zakaj vsak izmed trojice bratov je lovil posebno vrsto divjačine. Segvun je lovil le divje ptiče, druge živali so bile varne pred njim.
Nekoč so bratje stavili, kdo bo prinesel najlepši plen v vigvam, in Segvun je odšel vesel, brezskrben, gotov zmage v temni gozd; njegov cilj je bilo ločje, kjer gnezdijo vodni ptiči. Dolgo je že hodil, ni še zagledal plena, in že se je sonce nagibalo k za/padu, ko se je zasvetlikala pred Segvunom mrka gladina tihega jezera.
»Ah, tu končno najdem plen,« se je veselo oddâihnil mladenič. A zaman je bilo vse iskanje, nič se ni ganilo niti v grmovju niti v ločju, in jezen, obuipan se je obrnili Segvun, da bi odšel. Tedaj pa je zašumelo v zraku in z bleščečimi očmi je dvignil Segvun lok. Snežno bel ptič se je spuščali k robu temnega gozda. Tedaj pa spusti Segvun jezen in razočaran puščico neizs+reliieno nazai v torbo: krila belega laboda se blešče skozi zelenje. To je sveta lastnina velikega Manituja, ne čili za Segvunove strele. Ali naj se vrne brez plena? Ne, nikoli! Znova dvigne Segvun orožje. A ptič je izginil. Namestu njega zagleda pred seboj jezne oči medveda. »Divjačina je divjačina in plen je plen!« za-kliče Segvun in brneča puščica zadene brezskrbnega rjavca v čelo. »Ha, ti
strahopetni rjavi lenuh, ali si mislil, da Segvun spi ali da ni lovec? Zdaj mi moraš dati svoj kožuh, da bom na njem počival, kadar bom truden.« In široki nož zada medvedu udarec. »Zdau imam bogat plen, ni se treba Segvunu sramovati!«
A tedaj — kakor da mu je kaplja medvedje krvi brizgnila v oko. tako rdeč je nenadoma zrak vse na okrog in obenem se razlega tožeče petje. Kot v sanjah si drgne Segvun oči. a rdečica ne izgine, petje ne preneha. Glej, tam leti labod, rdeč labod s tožnim petjem k jezeru, se spusti na temno gladino in v nevideni lepoti plava ponosno, dostojanstveno proti zahodu, kjer se sonce tiho vrača k Manituju. K bregu hiti lovec, in pokoren strasti, ne vesti, napenja struno bolj in bolj, dokler ne z leti puščica v zrak. Glasneje, globokeje za-doni tožba nad vodami; a nedotaknje-
no se blišči labodovo perje v poznem soncu, vitki vrat se sklanja k globini in tihe vode valovijo v širokih krogih, ki so rdeči kakor od krvi. Še ena puščica in še ena zletita k cilju, — vse zaman! Ne morejo raniti čarobnega ptiča. Poln goreče jeze prime Segvun zadnjo puščico. Medveda, stavo, vest, vse je pozabili, edino željo le čuti: ubiti laboda! Ko so mu pošle puščice, odhiti Segvun domov. V vigvamu je še vse tiho, zakaj še silje sonce svetleje od večerni-ce — znaka vrnitve. V vigvamu zagrabi Segvun tri začarane puščice, ki jih je dobil od očeta. Visoko jih brez-urrrnež zavibti na glavo, brezobzirno odrine z nogo svetinje, ki jliih je raztre-sel po tleh, in odhiti nazaj. Zasopel se ustavi ob bregu. Še vedno tiho plava ob njem Manitujev ptič. Neslišno diha narava, sonce se rdeče blešči v vodi in reže vanjo široko ognjeno cesto. Jezno, preteče, kot velikansko Manitu-jevo oko zre sonce v Segvuna, da se mladenič plašen ustavi. A labod znova zapoje, in znova se zbudi v Segvuno-vih prsih zla strast. Prva puščica žlebi s strune, a zgreši svoj cillj. Mirneje napne Segvun lok iznova in izstreli gotovo smrt. Še enkrat je razočaran, pota
ponosne zavesti plava labud v svoji ljubki lepoti na plamenečih valovih. Tedaj zgrabi Segvun kot blazen tretjo, zadnjo puščioo: »Moj moraš biti in boš, pa da me stane življenje!« Tretja puščica zlefci s tetive — in ta je zadela cilj. En sam tožeč glas se tzvije prebo-denim. ranjenim prsim. Tedaj pa Segvunu skoro zledeni kri v žilah — s puščico globoko v srcu se dvigne Manitujev ljubljenec v večerni zrak. s težkimi trudnimi udarci se dviga više in više, dokler ne splava v rožni svetlobi mirno in varno proti ognjenemu očesu sonca. Tako je labod premaga! smrt in zbežal k Manituju, ki mu je ob svojem silnem srcu dal novo življenje.
Segvun ni nikdar več našel vigvama svojega očeta in nihče ni nikdar več slišal o njem. Ob onem gozdnem jezeru pa sta našla brata drugega dne mlado jelšo, katere deblo je bilo razklano od vrha do tal. In rdeči mo«je pravijo, da je Manitu v svoji jezi zagnal strelo v jelšo, ki je bila nekoč Segvun. Nikdar ni pognala mladega zelenja, in ob svetlih poletnih dneh se sliši iiz drevesa bolestno stokanje — to je tožba Segvuna, čegar duša je priklenjena na ta krasj.
Manica:
Muhasti Muhec
Mihec si je pogosto izmišljal razne trike, s katerimi je potem rad podra» žil druge. Zaradi teh njegovih »muh« so ga prekrstili v »Muhca« in to ime mu je potem kar ostalo.
Nekoč vpraša Muhec sosedovega Tevžka:
»Ali mi veš povedati, Tevžek, koli» ko kilometrov razdalje je od Ljublja» ne do Kranja?«
»Kaj ne bi vedel,« se odreže Tevž. Takole jih bokakih pet in dvajset.«
»Dobro je. Ali veš tudi, koliko kilo« metrov je od Kranja do Ljubljane?«
»Zdaj se pa Tevž razhudi:
»Veš kaj, ti uganjaj svoje burke s komer hočeš, z menoj jih ne boš! Ni» sem tak bedak!«
»Zakaj se jeziš,« ga miri Muhec. »Odgovori mi na vprašanje!«
»Tvoje vprašanje je prebedasto. Saj vendar že učenec prvega razreda ve: če je od Ljubljane do Kranja pet in dvajset kilometrov, je od tam nazaj prav toliko,« odgovori razdraženi Tevž.
»Saj ni res, saj ni res,« mu hiti opo* rekati Muhec. »Ni vedno tako. Čakaj! Koliko dni je od sobote do nedelje?«
»En dan, vendar.«
»Prav. In koliko dni je od nedelje do sobote,« vprašuje dalje Muhec. »Je pa šest dni.«
»Nu, ali vidiš,« zakliče zmagoslavno Muhec. »Po tvojem bi moralo biti od sobote do nedelje prav tolikt dni, ka» kor jih je od nedelje d., sobote. In vendar je razlika kar šest dni. Podob» no je lahko tudi s cesto med Ljubljano in Kranjem.«
Tevžkova pamet pa ni bila tako »za mejo«, kakor je mislil Muhec. Sprva ^evžek res nekoliko pomisli, potem pa zakliče:
»Ne boš r-'e, Muhec! Kakor sva me» rila cesto tja in nazaj, prav tako mo» raš šteti tudi dneve naprej in nazaj. Torej od sobote do n:de1je je en dan, od nedelje nazaj na soboto pa tudi sa» mo en dan. Tako se šte;e in tako mora biti!«
»Ni tako, ni tako,« se je upiral Mu» h "c. »Cesto, katero si izmeril naprej, lahko vedno izmeriš ' di nazaj. S pre» minulimi dnevi je pa drugače. Če je danes nedelja, n^ -roreš nič več preiti na včerajšnjo soboto. Zato moremo šteti dneve samo naprej!«
Tako se je skušal izviti Muhec, ki je skrivaj izprevidel, da se mu to pot ni popolnoma posrečilo ugnati Tevžka v kozji rog
Kaj vse dosežeš z opazovanjem
Vzhodna pripovedka.
Neki derviš1 je potoval skozi pustinjo. Na poti je srečal dva trgovca, ki sta bila v veliki skrbeh.
»Ali nista morda izgubila velbloda?« vpraša derviš.
—	Sva, sta odgovorila trgovca.
»Ali je bil na eno oko slep in na levo
nogo hrom?«
—	Da, bil je.
»Ali je bil spredej škrbast?«
—	Bil je.
»Ali je bil natovorjen na eni strani z žitom, na drugi pa z medom?«
—	Tako je. To si dobro opazoval. Prosiva te, da nama pokažeš, kje ga naj de va?
»Prijatelja moja,« pravi derviš,« niti nisem videl vajinega vebloda niti ne vem ničesar o njem. Od vaju sem sp'oh prvič slišal, da sta imela velbloda.«
—	Nič ti ne bo pomagalo odmikanje in nikar ne taji, saj si se sam zagovoril, rečeta trgovca, in kar hitro nama daj ono dragoceno kamenje, ki je o Jo v tovoru in pokaži nama pot, po kateri bova našla velbloda.
»Za vajinega velbloda nisem niti ničesar slišal niti ga nisem videl, še manj pa vajino dragoceno kamenje,« odvrne derviš.
Trgovca sta derviša prijela in ga s silo odvedla h kadiji-2) Tu so ga preiskali in pretresli, pa niso našli ničesar! To vse je iznenadilo in nikakor -liso mogli verjeti, da oni, ki je uganil, kakšen je bil velblod in kaj je bilo na njem, ne ve, kje se velblod nahaja. Vsi so menili, da mora biti oni, ki je pogodil vse te velblodove lastnosti, čarovnik. No, derviš jim popolnoma mirno m brez razburjenja odgovori:
»Ne čudite se, odkod vem, kakšen ;e bil velblod in kaj je bilo na njem, saj je vendar povsem preprosta stvar n lepo vam jo bom razložil. Jaz živim, prijatelji moji, sam na svetu, pa sem se naučili vsako stvar zelo pozorno opazovati. Najprej sem opazil, da grem po sledu gospodarjevih nog; spoznal se n, da je žival na eno oko slepa, ker je mulila travo samo z ene strani poti; da je na eno nogo hroma, opazil sem po tem, ker je s to nogo zapuščala v pesku samo slabo sled; da je škrbasta, opazil sem po tem, ker sem videl, da
mohameđanski menih. ') turški sodnik.
je ostal v sredi vedno majhen del trave nepopašen. Da je bila otovorjena z ene strani z žitom z druge pa z medom, sem spoznal po tem, ker sem na oni strani, kjer je bilo žito, videl po poti raztreseno slamo, a na oni sfani, kjer je bil med, sem videl roje mušic, ki so se podili ob poti po kapljicah in sledovih.«	Cv. K.
Žabja modrost
Žaba je sklicala svoje sosede, da jim pokaže, kako pametna je. »Poznam leva, imenujejo ga kralja živali, rečem vam pa, videla sem, kako je raztrgal jelenče in kozo. Ne verujem, da bi mu bile ve pokorne.«
Žaba je govorila še dolgo, in njen govor je žel pritrjevanje. Zlasti mravlje, za katere je bilo to laskavo, so soglašale z modro žabo in že so se hotele sporazumeti ...
Kar naenkrat pa zagleda žaba v travi polža — hops, in že je pogoltnila ta grižjaj. Po kratkem času, ko se je po tej gostiji oblizala, je hotela nadaljevati svoj govor. Ali, gorje! Vsi poslušalci so izginili. Žabja južina se je vsem zastudila. Zbali so se za svoje življenje. »Neumni strahopetneži!«, je zagrulila žaba in užaljena je skočila v ribnik.
Deset zapovedi
Ljubi svoje součence ! Postali bodo tvoji tovariši v življenju in pri delu.
Ljubi pouk — hrano za duhâ! Bodi zanj svojim učiteljem in starišem hvaležen!
Posvečuj vsak dan z enim dobrim in koristnim delom in s prijaznostjo!
Spoštuj vse spoštovanja vredne ljudi! Spoštuj ljudi, vendar se pred nikomer ne plazi!
Zatiraj ves srd in ne žali svojega soseda! Ne bodi maščevalen, toda brani svoje lastne pravice in pravice drugih! Ljubi pravičnost in hrabro prenašaj žalost in nesrečo!
Opazuj skrbno in skušaj priti resnici do dna! Ne varaj niti samega sebe niti drugih in varuj se laganja, zakaj laž ubije srce, dušo in značaj! Zatiraj jezo in maščevalnost in izžarevaj mir in ljubezen! Premisli dobro, da imajo tudi živali pravico do našega sočuvstvovanja in ne prizadeni jim niti trpljenja niti jih ne draži!
Misli na to, da izvira vse dobro od dela! Kdor hoče, da bi mu bilo dobro brez dela, krade kruh iz ust delavnih.
Ne imenuj nikogar za prijatelja domovine, kdor sovraži ali zaničuje druge narode, ali kdor želi ali zagovarja vojno! Vojna je vendar preostanek barbarstva.
Ljubi svojo zemljo in svoje ljudstvo, vendar spoštuj tudi pripadnike drugih narodov in pomagaj vsem, ki hočejo doseči bratsko slogo vseh ljudi v miru in sreči!
Kaj je videl Naje
Med drugim je Najtcek povedal stricu Maticu tudi tole:
»Nedaleč od zapaidine obali Španije leži sredi malih otokov velik otok Ma-lorka, ki je znamenit zaradi svoje izredne lepote in mnogoiličnosti. Vsi potniki, ki so bili tam pripovedujejo o nenavadnem doživljaju:
— Na veliki ravnmi, kjer stojijo razen gostiln le še oljkova drevesa, ki s svojim sivozelenimi listi poživljajo rdečerjavo zemljo, se dviga majhen griček, ki ga niti ne bi opazil, če ne bi vodila vrata v njegovo notranjščino. Kakor v pravljicah se odipro vrata pred teboj in že stojiš v podjemeljskd jami, ki jo skrivnostno razsvetljujejo plameini-ce. Kapniki visijo v čudovitih oblikah izpod stropa in štrlijo okoli obiskovalca iz tal.
Vodnik razlaga obiskovalcem jame,
k v tujih deželah
da nastajajo spet in spet novi kapniki, ker je jama vlažna, in vsaka kapljica vode vsebuje apno, ki se strjuje v razne like.
Tujci so očarani od teh naravnih krasot in kakor v omotici hodijo iz dvorane v dvorano, kjer se jim neprestano odkrivajo nova čudesa. V zadnji dvorani jih čaka največje presenečenje. Vodnik jim veli, naj sedajo na kapničasto klop, s katere imajo krasen razgled na podzemeljsko jezero. V jezeru se zrcalijo kapniki najrazličnejših barv. Ta dvorana je umetno razsvetljena in luči se lesketajo na zeleni vodni gladini. Po jezeru se lahko voziš v čolnu. Za spremstvo dobiš pevca, ki tiho prepeva španske narodne pesmi Čolni so okrašeni s pisanimi lampijončki. Prevzet od vse te čudovite krasote se vrne obiskovalec jame na vrh.«
z
Na ТитЈак. Prvega junija smo imeli šolski izlet na Turjak, v Velike Lašče in še v bližnjo vasico Retie, kjer je bil rojen naš veliki pesnik Fran Levstik. Na Turjak smo šli po lepd beli cesti, ki se je vila kakor kača po hribu navzgor. Ko smo prišli na vrh, smo občudovali znano staro turjaško lipo. Ko smo skozi velika vrata stopili na grajsko dvorišče, nas je obsula tolpa psov, a ko so videli, da nismo sovražniki, kii bi hoteli zavzeti grad, ampak mladi turisti, ki bi si radi ogledali staro zidovje, so nas pustili naprej. Z nami je bil tudi gospod župnik, ki je imel v graj.ski kapeli sv. mašo. Po maši smo si ogledali ječo. Dolgo smo hodili po stopnicah, preden smo iprišli v globoko ječo. Zdaj je globoka 30 metrov, poprej pa ie bila 60 m, pa so io kasneje zasuli. Potem smo šli v sobe. kjer hranijo sli'ke pradedov in prejšnjih grasča-ikov. Tudi tisto votlino smo videli, v kateri je imel Herbart Turjaški zazidanega Jurija Dalmatina, luteranskega duhovnika. Ko bi znali sivi zidovi govoriti, bi nam lahko marsikaj povedali iz davnih, davnih časov. Mihaela Modičeva, uč. IV. razr. v Tomišlju pod Krimom.
MoJa največja želja. Strašno rađ bi potoval. Najprej bi si rad ogledal našo državo, da bi videl, kje živijo naši bratje Srbi in Hrvati. Zelo rad bi tudi obiskal naše zasužnjene brate v Italiji In jim povedal, da bo prišel dan in ura, ko bo tudi njim zasijalo solnce lepših dnù.
Vlado Prekoršek, uč. IV. razr.
Sv. Barbara pri Mariboru.
Naš majniški izlet. Na majniškem izletu sem bila na Vrhniki. Gospa učiteljica nam je pokazala Cankarjev spomenik in nas peljala do groba njegove matere. Kasneje smo šli tudi k Sv. Trojici, kjer smo se igrali in veseliK. Videli smo tudi Cankarjevo rojstno hišo in izvir Ljubljanice. Ta izlet je bil zelo lep in mi bo ostal v prijetnem spominu.
Alenka Virantova, uč. III. razr. v Ljubljani.
Izlet na Kuren. Gospodična učiteljica nam je obljubila, če bomo pridne, da napravimo izlet na Kuren. Strašno težko smo čakale tega dine. Nismo se zastonj veselili izleta. Bilo je zelo, zelo lepo. Bilo nas je več razredov skupaj. Neka deklica je vzela s seboj veliko žogo, s katero smo se potem igrale. Skakale, "vriskale in pele smo ves božji dan. Ogledale smo si tudi
cerkev, ki je že zelo stara. Ko smo postale lačne, smo sedle v seno in začele jesti. Imele smo tudi lep razgled; videle smo celo Ljubljano, ker je bil lep, jasen dan.
Marija Detter, uč. II. razr. na Vrhniki.
Moji zajčki. V šoli sem se letos pridno učil, zato sem dobil tudi dobro izpričevalo. Nesel sem ga pokazati botru. Botru je bilo všeč in je bil hudo zadovoljen z menoj. Zato mi je podaril tri zajčke. Nesel sem jih domov in jih dal v hlev. Krmim jih zelo skrbno. Veliko veselja imam z njimi. Botru sem iz vsega srca hvaležen za zajčke. Zato bom tudi drugo leto prav priden.
Andrej Kamnar, uč. I. razr. mešč. š. v Ljubljani.
Zgodba o pijancu. Stric mii je povedal tole zgodbo: Nekje je živel mož z ženo. Bil je velik pijanec in žena je bila zaradi tega zelo nesrečna. Mislila je noč in dan, kaj naj stori, da odvadi moža pijančevanja. Naposled Ji je vendar prišlo nekaj na um, da je izpreobrniia moža. Zvečer, ko je mož popival v gostilni, se je zavila v be!o ■rjuho in odšla na pokopališče. O polnoči se je vračal mož mimo pokopališča iz gostilne domov. Tedaj pa zaslvši čuden glas, ki pravi: »Ker si vedno pijan, te vzamem v svoj grob!« Mož se je silno prestrašil in pogledal v tisto smer, odkoder je prihajal glas. >In glej, groza! Tam je stala v belino zavita postava in grozeče iztezala roke proti njemu. Pijanec je vzel pot pod noge, kakor hitro je mogel. Ves potrt je legel spat In od tistih dob ni več pil. čez mnogo let mu je žena povedala, da je bila ona tista prikazen na pokopališču, in mož ji .ie bil od vsega srca hvaležen, da ga je tako rešila pogube in prezgodnje smrti.
Frančiška Paulin, uč. V. razr. v Ljubljani.
Potujoča pevca
Nekoč sta prišla oče in sin v neki grad. Graščak in njegova žena sta bila pravkar na vrtu. Pevca sta prosila, ali smeta zapeti pesem. Začela sta peti, pela sta zelo lepo in ganljivo. Graščakinjo je tako prevzelo, da je kar okamenela, vrgla je šopek rožic pevcema. Graščak je to videl, potegnil ia v jezi meč in prebodel pevčevega sina skozi srce. Nesrečni ein je bil takoj mrtev. Njegov oče je udaril s plunko po skali in preklel grad, ki se je zdajci izpremenil v razvalino.
Stanislav Schmidt, uč. IV. deške osnovne šole, Maribor.
B
Za ôpreïhe roke
Brizgal jka
Iz bezgove cevke si lahko naredimo prav imenitno brizgaljko.
Izberemo si mlado bezgovo palico, ki ima precej debel stržen. Tega iztisnemo in cevko prav gladko očistimo. Nato si odrežemo v gozdu ravno leskovko iz katere si naredimo bat, kakor ga vidimo na sliki. Bat ovijemo z gumastim tra-
od	" Ш
U== P
S L t.
kom, ki ga pribijemo na les s prav tankimi in kratkimi žebljički. (Ako so žebljički predolgi, jih odščipnemo s kleščami). Ustnik brigaljke si izrežemo iz le-skovke, ki ima prav tenek stržen. Tega iztisnemo z žico.
Paziti moramo, da se bo z gumo oviti bat prav tesno prilegal v cev. Če bi se težko premikal, namažemo cev z nekaj kapljicami olja. Da se bat enakomerno premika, pričvrstima v cev majhen valj iz tanjše bezgove cevke, kar je razvidno na sliki.
Rešitev števflnice
cvetličnjak.
Rešitev dopolnjevalke
miš.
»t V»	• 1 »v«
Našim najmlajšim
Ladia plove že v pristan, nosi nam zaklade: fig in čokolade, pomaranč, banan.
Križanka »Golida«
Vodoravno: 1. Svarilo. 6. Afriška žival. 7. Voz. 8. Nočna ptica. 9. Travniška cvetlica.
Navpično: 1. Posledica strela, z. Spone. 3. V celino segajoče morje. 4. Gledališka igra. 5. Zver.
Rešitev križanke »Apnenica«
Vodoravno: 2. tun. 4. kožar. 6. opera. 7. lonec. 8. oljka.
Navpično: 1. suženj. 2. topol. 3. narek. 4. kolo. 5 raca.
Rešitev sestavljalke
komar, Marko, mokar.
Učitelj: »Zakaj si prišel pol ure prepozno v šolo?« Učenec: »Padel sem po stopnicah!« Učitelj: »Nezmisel — to vendar ne traja tako dolgo!«
Učitelj: »Torej, toplota širi telesa, mraz jih pa krči. Mihec, povej mi kak primer!«
Mihec: »Poleti so dnevi dolgi, pozimi pa kratki!«
*
Teta vpraša Marico, česa si želi za rojstni dan.
»Škatlo bonbonov!«
»In kaj še?«
»Še eno škatlo bonbonov!«
»Toliko bonbonov vendar ne spraviš v svoj želodček!«
»Potem si želim še en želodček!«