TRST, torek 14. avgusta 1956
Leto XII. . Št. 180 (3418)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93-808, 37-338
**:	a-	“*“•	~	TELEFON	93-10*	IN	94-63*	- Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel________________________  „	...	,	    —.................
višine v širini i stoinra- t,-	^	or?'	/>elllf°	1‘11-	Tel-	33-82	OGLASI:	od	8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun Pofitai tekoči rsčun faložmštvo tria&kega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije,
»=—..	p	a'	tr*ovski	8	•	fll>ančno-upravni	120,	osmrtnice	90	lir	-	Za	FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komi	"	"	"	    r>	-
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din,
-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba SKivemje, Komunalni banki v Ljubljani 60-KB . 1 - 2-375 • Izdala založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-irsi
Nova krivica
Jcrb»/fc°T° enem letu in Pol
•krt‘efi? zap°ra' poiicj. ZrZrS*aVl med k“^° 80
lir mJ.“ tud! nedovolje-po sodni preiska-
ti	s°dni	r(*zpravi	pro-
listo,n.edenJskim anlifa-
"im ,ocmLtrŽaSkim POTOt’
la 19 .■	i	’ k'	se je zace~
danes 14	L	in konia[a
Polnoči	'	aVgusta	P°' ure P°
«tal ’	,,Ho	presenečeni ob-
rti l-vred vestjo, da sodišče •kega h ČUna 6 lolldon-
,O0|
Ptemoranduma in od-oa a, viadnepa generalne-UgaT'Sariata 0 izvajanju
*e>‘ečer,en“'- Globok° 1)0 Pt-e-
fsa a a ln ogorčena tudi bo . "‘“kfatična jaunost, ko krivifneS ziutrai zvedela za teu i™0 ob*odbo in za krši-tiarnrf °vesn° podpisane med-'ki nte,°bveznosti- Skedenj-„r0 n	80 tuli že eno
šfeni objavt razsodbe izpu-di -n na sv°bodo: trije zara-je g manil<:anja dokazov, tri-nih a zar»di aplikacije raz-itseli °- kov ° pomilostitvi, čati	Pa	36 moralo je-
in	ter*	sltoro eno leto
Psi t, ,U tržaških zaporih in .-j, ““o pri
vložili
sodbi -prot' krivični raz-•odišče	priziv	na	višje
Pa fU kr'v’ca je tu. Krivica določi dvoina! Poteptana je jeni „a sporazama in ob so-je 0(,0 antifašisti, za katere ti° „r<lm3)a dokazala njiho-°lžnost- Zato mora “ krivica popravljena
Uc~ -
biti
bo nalnja polnočna razsod-
ba
pa im a
8 političnega vidi-
ražriier V*d*ka normalizacije Itaico r Tia našem ozemlju tioso„ tUdi normalizacije od-skih ?led narodi na jadran-t’en ° “lob, povsem negati-tn°ra r^U.lta*- ln tudi zato tia j„ Jt* krivica popravi je-> dan dokaz, da obveznosti sp o-
le še
negutivni
bol
rezultat Pa
0zre)J1JJ °žiten, če se nanj tittie , * PersPektive zgodo-s»i	desetletij, zla-
Po prvZndnj’k petnajst let. anti/a;. 1 SUetobni vojni smo on!,t' trpeli in pretrpeli žote „a.preganjanja in gro-lal katerimi se je zgra-stiio bo SVetiin med njimi Iti jttl0 1 Prav Slovenci tisti, Oor,. Pretrpe li največ. Vse
ttani
ni bilo ne povr-
”le nletiG
le /ašj.e Poplačano. Ko se tlom u Cm združil z naciz-*o g,0 druPi svetovni vojni da!°te, dosegle višek ta-^‘1 Pes Se 3e Proti njim zdru-bo, syet b oboroženo bor-fudj * mogle prenehati. Petj,s^ee ai so bile žrtve slo-Paro(j09a *n jugoslovanskih trtpe “ Pajuečje. in tudi te d°Pan 6- ^0<ž° nikdar odško-*° Pop ,*n Poplačane Prišla
*e je”°cna *eta' nadaljevala teli i-r 0Tba za pripadnost ol°«merokuPac'Jska an-Piraia l oblast je pod-PPščala a'e Pospodarje in do-tašistif^- do so se trajhujši •Poboti.' krtt'ci sprehajali Pii5eea 3)0 nlicah in trgih
"testa, medtem ko je J!1 obsojala antifa-?r'PadnU P teb borbah za •isti dn0!St *° tnorali antifa-Padalj "Pftnašati notte žrtve, 'n tnnn*° antlfašistični borci ^®tte* ,9' njihovi ubijalci še *ee. pQ 11,50 Prišli pred sodi-^tfjatiC pa so tnorali odgo-fe te i dntifašisti, za kate-*Uo, jj e skoraj vedno izka-ttedojj 50 bili obdolženi po le prjjjCm' P° devetih letih tri sP°razuma o redkega vprašanja in
borbe za pripadnost so prenehale. Ob podpisu smo bili priča neštetih izjav najodgovornejših državnikov o spoštovanju sprejetega sporazuma, o nujnosti da se preteklost pozabi, da se pomirijo duhovi, da se uredijo razmere.
Namesto spoštovanja pa srno že skoro dve leti priča teptanja obpez: z italijanske strani se spoštujejo v glavnem le tiste določbe sporazuma, na podlagi katerih je rimska vlada prevzelu oblast, za skoro vse druge določbe zlasti pa za posebni statut —• pa poslušamo iz dneva v dan izgovore za izgovori in celo krilatico o brezvrednem kosu papirja. In v ta okvir teptanja obvez spada tudi današnja krivična razsodba.
Kršitve mednarodnih obvez pa so vedno vodde v razdor, v nemir, v spopade! Ali je to namen, ki ga hočejo doseči upravne in sodne oblasti? Po današnji razsodbi ne moremo na to vprašanje odgovoriti drugače kot da so nameni prav takšn<! Do tega odgovora pridemo namreč tudi iz sledečih dejstev ne glede na vse argumente, ki so jih obrazložili pred sodiščem odvetniki ,o-brambe;
1. Preiskavo proti škedenj-skim antifašistom so uvedle že oblasti za časa 7.VV in zadevne spise arhivirale, to je bilo tedaj, ko je bila borba okrog tržaškega vprašanja najhujša in smo namesto obljub o pomiritvi poslušali ravno nasprotne izjave.
2 Organi oblasti ki so jih pcslali k nam prav tisti, ki so z najbolj svečanim glasom obljubljali spoštovanje sklenjenega sporazuma, z arhiviranjem očitno političnega dogodka niso bili zadovoljni. Storili so vse, da bi čim bolj temeljito vse obljube demantirali. To so dokazali tudi z uprizoritvijo sodne razprav ve proti nedolžnemu Sosiču.
3 Policijska preiskava se je vršila po metodah, o katerih smo dovolj slišali v teh zadnjih dneh razprave proti Skedenjcem.
4. Ko so antifašiste izročili državnemu pravdniku so imeli za potrebno da je prišel v roke prav onemu, ki se je proslavil že prej s tem, da je antifašiste psoval javno «pen-dagli da forcas.
5 Glede člena 6 Memoranduma so se še do komaj pred nekaj meseci izgovarjali, da .-ploh ni pravilno uzakonjen. Pred tem bi bila marala veljati le j? ek a notranja okrožnica generalnega vladnega komisarja o izvajanju člena 6 ki pa so jo sabotirali!
6. Končno je sodišče sprejelo tezo prav tistega držav-pega tožilca, ki je z gornjimi znamenitimi izrazi tako imenitno dokazal, da prav zares globoko razume pomiritev in normalizacijo v naših krajih in med obema državama.
7. Nepopraitljitiim in najhujšim šovinistom je zadoščeno.
Zato ponavljamo: Ne sme in ne more ostati pri tem, da bi današnja krivična razsodba ostala v veljavi in da bi tudi sodna oblast ne izdajala prav onega člena londonskega Memoranduma, ki je za sožitje v našem mestu med najvažnejšimi, če ne najvažnejši.
NASER JE ODKLONIL VABILO IN ŽE POSLAL PREDLOG TAJNIKU OZN ZA ŠIRŠO KONFERENCO
Egipt ne odklanja
Odklanja le kakršen
pogajanj, temveč
koli ukaz in vojaške
jih želi
grožnje
\ tem smislu komentirajo Naserjev predlog v večini držav - Kljub temu pa britanska vlada nadaljuje pošiljanje vojaštva na „sredozemski sektor44 - Arabska liga vnovič poudarja popolno solidarnost z Egiptom
KAIRO, 13. — Egiptovska vlada je poslala glavnemu tajniku OZN predlog o sklicanju konference za revizijo sporazuma o svobodni plovbi skozi Sueški prekop iz leta 1888. Predvideva se da bodo vse arabske države članice OZN sporočile glavnemu tajniku OZN, da egiptovski pred log podpirajo.
Naserjeve izjave
KAIRO, 13. — Kot je bilo v glavnem že predvideno in kot je sledilo iz vseh izjav egiptovskih državnikov v teh zadnjih dneh mednarodne križe v zvezi s Sueškim prekopom, je predsednik republike Naser včeraj na tiskovni konferenci izjavil okrog 300 novinarjem z vsega sveta, da se Egipt ne bo udeležil londonske konference in hkrati predložil sklicanje druge konference, o čemer je — kot poročamo zgoraj — stalna delegacija egiptovske vlade že obvestila glavnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda.
Naserjeva izjava, ki jo je prečital je bila dolga 12 tipkanih strani. On je med drugim dejal:
«Sestega avgusta t. 1. je e-giptovska vlada prejela od britanske vlade besedilo izjave. ki so jo podpisali predstavniki ameriške, francoske in britanske vlade glede nacionalizacije Družbe Sueškega prekopa in vabilo na konferenco, ki naj bi se začela v Londonu 16. avgusta. Vlada ne more odobriti vsebine tristranske izjave iz sledečih razlogov:
Egiptovska vlada mora pred-vsem z obžalovanjem ugotoviti, da so se tri vlade z vsemi sredstvi trudile — pa tudi s pomočjo laži — da bi dokazale, da je Družba za prekop mednarodnega značaja. To ne odgovarja stvarnosti in v dokaz za to obstajajo uradna besedila. Dejansko člen 16 sporazuma, ki je bil sklenjen med Družbo in egiptovsko vlado določa, da je Družba egiptovska in da je podvržena egiptovskim zakonom. V posebnem memorandumu, ki je bil predložen mešanemu sodišču v Aleksandriji, je sam angleški predstavnik priznal, da je Družba egiptovska po svoji sestavi, kot moralna osebnost in da je podvržena egiptovskim zakonom
Prav tako ugotavlja egiptovska vlada, da je trojno izjavo spremljala mednarodna kampanja v velikem obsegu, ki je težila za tem, da bi teroriziralo egiptovsko ljudstvo, ono ljudstvo, ki je med gradnjo prekopa izgubilo 120.000 svojih sinov. Tri zahodne sile so blokirale vse egiptovsko imetje na svojih ozemljih. Francija in Anglija pa sta poslali svoje čete v bližino e-giptovskega ozemlja in odkrito grozita egiptovskemu ljudstvu z vojaško intervencijo. Egiptovska vlada obsoja te priprave in hkrati proglaša, da so v nasprotju z listino OZN in postavljajo mir na svetu v nevarnost.
Vse to se še vedno dogaja, medtem ko egiptovska vlada ponovno potrjuje svojo odločnost, da bo svobodna plovba zajamčena v skladu s konvencijo iz leta 1888. katere se šr vedno drži. Obstajajo dejstva, ki dokazujejo, da se plovba nadaljuje normalno. V zad-
kongres demokratične stranke
Ostre kritike na račun Eisenhowerjeve vlade Oudni Trumanovi manevri: sedaj je našel še enega kandidata, senatorja Stuarta Symingtona
lir^OV "w1UJu ,se g“ 4300 de" kand i d'’ motali izvo-p --ko ata demokratične
••.tank^ndidata
nod,>redsod. •, Ptedsednika in tiP bodo	Z°A-	Obe-
pj1 način m°tah tudi dolo-žl Kom.,.	vo'ilnn	kampa-
„esu, Ptedseduje dr-p,1 Butier ecnik itranke
Ch kra/kj* Je bila razmero-
nSga, Govo .liebih U'"
•te Sa' k
Jktičn
kom
ril je župan le pozdravil go-
emoracjji denio-
50,<ineCAGO-. 13- — Danes o- Zvečer je imel na kongresu kriškeP jJe Pričel kongres demokratične stranke guver-,*• UdeUi m°kratske s-tran- ner iz Tennesseeja Fiank Cle-'sat.. ezum «„ o.. „or>o e- ment programski govor, v katerem je izrazil prepričanje, da bodo volitve prinesle demokratični stranki zmago. To bo vrnilo ljudstvu oblast, je dejal, ki jo ima sedaj v rokah stranka privilegirancev. Napadel je republikansko vlado, o Eisenhovverju pa je dejal, da je ljubezniv general, poln privlačnosti in prijaznosti, ki je pristopil k republikanski stranki v času. ko je dosegel starost za odpust iz vojske. Kritiziral je tudi podpredsednika Nixona ter državnega tajnika Dullesa, ki ga je imenoval #nedvomno največji po radiu nevodeni izstrelek v zgodovini ameriške diplomacije«.
Po ocenitvi neke agencije lahko Stevenson že takoj računa na 538 glasov. Averell Harriman bi lahko računal na 213 glasov. Za investituro za kandidata demokratične stranke pa je potrebnih najmanj 687 glasov.
Walter Retither, predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije se je danes uradno izrekel za kandidaturo Adlaia Stevensona.
Eisenhower ne bo imel v sredo običajne tiskovne kon-fe renče.
• Is 11 V čJ^ljev. ki so u-
7 ’Jvoljelle ’■ U152, so bi-r bn razne komisije. ' la	n,p,ina..,nadal>vanju
ičKeS-borap*edsednik državne-o de1n«n*i< Prebral po-
letm	v *ad"iib
»iv- 8°spa	bo	govo-
* ,sega ,,re Ro')sevelt, vdova •^°Pgre; t edniga.
;aš ko bi traial do Pet* 'tandidm°ral biti imeno-ru.Vsak iia„Za, PodI>redsed-
fuS z«kliSfw * dve se' in i ,. govoril a'ta. Uvoljena bosta
Išv*'6 le kotUlnD<iUglas iz 11-
V katerj W»fvniw dr-
n“ delegat* es’ na' .»•'te poziv,
^spore in
•CMS1 inJK
n«»inadje zaradl ras-
11
fcS^io
?*nej0
os,ž- meč,,,--;; P°*‘V. naj
;£>eL?nu'non.
Predstavnik zunanjega mi-1 pravljen.*
nistrstva ZDA je zanikal razlike med stališči zapadnih zaveznikov glede sredstev za za jamčenje internacionalizacije prekopa v skladu s pogodbo iz leta 1888.
Politični odbor Arabske lige je objavil posebno resolucijo, v kateri podpira egiptovsko politiko, ki dela za mir in se bori, da bi bili vsi med-narodni spori rešeni na miren način. Arabske države pozdravljajo sklepe Egipta glede pogajanj z vsemi državami, ki so podpisale konvencijo leta 1888, kakor tudi z onimi. ki uporabljajo prekop. Prav tao zagotavlja Arabska liga. da se strinja z Egiptom glede novega sporazuma o jamstvu svobodne plovbe.
Krišna Menon pa je v Ženevi izjavil, da upa, da bodo vsi udeleženci v Londonu prišli z. dobrimi nameni, kajti konferenca bi morala doseči uspeh in zadovoljiti vse. Krišna Menon je nato odpotoval z letalom v London. V London je dpotoval tudi hiv.ši egip-tvski minister Šalah Salem, ki bo kot glavni urednik dnevnika «AI Shaab« navzoč na onferenci. Novinarjem je poudaril, da je Egipt sklenil braniti svoje pravice v Suezu. «Ce boste zaceli s sovražnostmi proti nam. je dejal, bomo vrgli prekop v zrak Dinamit za to imamo ze pri-
njih dveh tednih je plulo skozi prekop 766 ladij.
Glede vabila, naj Egipt sodeluje na londonski konferenci, je egiptovska vlada ostala zelo presenečena, ker ni nobena izmed treh sil imela za potrebno, da bi se z Egiptom posvetovala. Predmet konference vendar zadeva Sueški prekop, ki je sestavni del e-giptovskega ozemlja, Vlada je bila prav tako presenečena zaradi dejstva, ker so tri sile imele za potrebno povabiti samo 24 držav, medtem ko je kar 45 držav, ki so uporab-ijaje prekop v letu 1955.
Egiptovska vlada ostaja torej zvesta ohranitvi miru v svetu in obvezam, ki izhajajo iz listine OZN ter načelu, po katerem se mora kakršen koli mednarodni spor rešiti z miroljubnimi sredstvi. Zato e-giptovska vlada predlaga sklicanje druge mednarodne konference, ki bo ta sporna vprašanja sposobna rešiti. Egiptovska vlada je med drugim tudi pripravljena začeti pogajanja z državami podjjisni-cami konvencije podpisane v Carigradu leta 1888 in skleniti novo pogodbo, ki naj jamči svobodno plovbo skozi prekop. Ta nova pogodba bo registrirana pri OZN in bo ostala odprta za vse druge države, ki bi hotele k njej pristopiti«.
Potem ko je prebral izjavo je Naser odgovarjal na vprašanja navzočih novinarjev. Govoril je nepretrgoma 75 minut. Dejal je med drugim, da je bit sklep o nacionau-. zaciji sprejet, potem ko sta ZDA in Velika Britanija odklonili finansiranje Asuanskega jezu. «Na Družbo Sueškega prekopa smo mislili pred dvema letoma in pol,' je rekel Naser, toda sklep smo sprejeli po obvestilu ZDA in Velike Britanije o Asuanskem jezu.«
Na vprašanje, zakaj Egipt ni obvestil koristnikov prekopa, da ga namerava nacionalizirati, je Naser odgovoril, da se je vlada bala, da bi bile mnoge dežele izpostavljene raznovrstnemu pritisku velesil.
Ko so ga vprašali, ali so vrata za pogajanja še vedno odprta, je predsednik egiptovske republike odgovoril: «Ne smemo pozabiti, da moremo m moramo vsa vprašanja urediti s pogajanji.*
Nato ga je neki novinar vprašal, ali bo Egipt nacionaliziral se kaj drugega. Naser je dejal: «Mi smo sprejeli načelo nevmešavanja v zadeve drugih držav. Mnoge članke v britanskem tisku so napisali samo zaradi senzacije. Tako so na primer članki o našem vplivu na Bahrein in v Adenu popolnoma izmišljeni.«
Na vprašanje ali je pripravljen sodelovati z Zahodom, je Naser odgovoril: ((Pripravljeni smo sodelovati s katerikoli deželo. Mi vemo, da je sodelovanje z vsemi deželami koristno.«
Na vprašanje ali bo sprejel sovjetsko pobudo glede finansiranja izgradnje Asuanskega jezu, je odgovoril, da bodo izgradnjo tega jezu finansirali z dohodki od Sueškega prekopa, t. j. z 10 milijoni funtov šterlingov letno,* ki so si jih doslej razdelili vsako leto delničarji Družbe Sueškega prekopa.
Ko so ga vprašali, kako se bo egiptovska vlada zadržala, če bi Velika Britanija in Francija uresničile nasilne akcije za dosego ponovnega nadzorstva nad prekopom, Je Naser odločno izjavil:
•Ml smo pripravljeni ukreniti vse potrebno, da bi ohranili svojo čast.*
Naser ni hotel odgovoriti na vprašanje o tem, ali Egipt pričakuje vojaško pomoč od ZSSR in ali je ZSSR obljubila svojo pomoč v primeru spopada.
Odmev Naserjevih izjav v svetu v prvih 24 urah ni negativen. V zapadnih državah. Angliji. Franciji in Ameriki se na splošno poudarja, da je Naser uporabljal precej u-merjen ton; v državah pa. ki so Egiptu naklonjene, dajejo v glavnem Naserju prav. da je odklonil vabilo hkrati pa poudarjajo, da predsednik e-giptovske republike nikakor ne odklanja pogajanj, temveč jih celo želi.
V Angliji. — Foreign Office je izdal sporočilo, da se bo konferenca v Londonu vršila tudi brez Egipta in brez Grčije ki sta edini povabljeni državi, ki uta doslej udeležbo odklonili. Predsednik vlade Eden. ki je oešel na svoj običajni \veekend, te svoj povratek v London celo za nekaj ur odložil, čeprav je seveda ves čas na tekočem o razvoju vprašanja.
Vendar pa Velika Britanija tudi po Naserjevi izjavi ni prenehala z vojaškimi pripravami. Poročila še vedno govorijo o tako imenovanem ((zračnem mostu«. Tudi danes so namreč letala prevažala z letališč v Južni Angliji vojaštvo nekam «na sredozemski sektor«. Dane,- je že pred jutrom odletelo pet letal z letališča fllackbushe. 7 letal pa med dnevom. Z letališča Hurn pa so odletela danes tri letala.
Na vprašanje, ali bo angleška vlada odgovorila na e-giptovsko noto, s katero Egipt odklanja udeležbo pa londonski konferenci, je predstavnik Foreign Officea izjavil, da vlada ni sklenila odgovoriti na to noto. Dodal je — ko so ga vprašali za njegovo mnenje o aaraeriškem načrtu« organizacije posebnega mednarodnega organizma za Sueški prekop -• da je sleherni dokument, ki bi utegnil biti izdelan v tej zvezi, verjetno tristranski dokument.
V zvezi z nadaljevanjem angleških vojaških priprav pa je nadvse važna izjava predsednika vladnega sveta otoka Malte, ki Je hkrati voditelj laburistične stranke na otoku. Predsednik Mintoff je namreč izjavil, da Malta ne bo nikakor služila kot oporišče Veliki Britaniji v primeru voj ne. Malteško ljudstvo bo dokazalo, da ga nihče ne more «niti kupiti niti podkupiti*. Dejal je dalje, da Malti grozi gospodarska in ustavna kriza in da Anglija do sedaj še vedno ni poslala niti enega
funta šterlinga od onih 5 milijonov, ki jih je obljubila.
Medtem pa se je zvedelo, da bo jutri, v sredo, sestanek treh zunanjih ministrov. Velike Britanije, ZDA in Francije, na katerem bodo razpravljali o četrtkovi konferenci. Istočasno pa se opaža zelo živahna aktivnost krogov, ki so zainteresirani pri izvozu nafte z Bližnjega in Srednjega vzhoda. Govori se, ca ro izdelali poseben načrt v zvezi s kakršnokoli rešitvijo sueškega vprašanja. Dejstvo je namreč, da prihaja s Slednjega vzhoda ena petina celotne proizvodnje petroleja. Ta proizvodnja nenehno narašča- Tako so za leto 1956 predvideli 186 milijonov ton. to je 15 milijonov ton več kot lani. Ena tretjina produkcije nafle na Srednjem vzhodu izvira iz Kuvaita, 28 odst. iz Saudske Arabije, 20 odst. iz Iraka in 15 odst. iz Perzije. Mreža družb, ki izkoriščajo naftonosna polja je zelo komplicirana. Tu so pomešani med seboj ameriški, angleški, francoski, holandski itd. interesi. 80 odst. evropskega uvoza petrolejskih proizvodov prihaja s Srednjega vzhoda. V zadnjih dnen se je dvigni-la_ tudi cena prevozu petrolejk. V omenjenem načrlu predvidevajo tudi gradnjo velikih ladij za prevoz nafte okrog rta Dobre nade. V primeru jiotrebe pa se predvideva dovoz nafte iz Amerike.
Laburistična »vlada v senci« se je sestala in popblasti-la Gaitskella. da zahteva od
koj po konferenci parlament. Vlada naj bi zagotovila, da so sedanji vojaški ukrepi namenjeni le obrambi proti možnim napadom in da ne predstavljajo priprav za oboroženo intervencijo, kar ne bi bilo v skladu z listino OZN. Z drugimi besedami — laburistično vodstvo želi, naj bi bili sklepi konference predloženi posebnemu zasedanju plenarne skupščine OZN.
Odmev v angleškem tisku ni povsem negativen. »Time:« pravi, da Naserjeve besede »vsebujejo marsikakšen znak možnosti pomiritve in mnogo je točk, s katerimi bi se verjetno zapadne sile. lahko strinjale. toda sprejem Naserjevih predlogov bi pomenil nedoločeno zakasnitev, medtem ko bi tako široka konferenca verjetno onemogočila dosego sporazuma Po drugi strani pa je zelo oster in kritičen »Manchester Guardian«, ki piše:
«Tako stojijo torej stvari. Velika Britanija gre razsulu naproti. Verjetno je, da ne bomo na konferenci dosegli niti omejene podpore za mednarodno upravo prekopa. To bo verjetno Naser odklonil in skupaj z Rusi nas bo spravil pred Združene narode kot obtožence na podlagi lis t i n e OZN. Kljub temu *— nadaljuje list —- bi hoteli francoska in angle ka vlada napovedati vojno Egiptu, razen če ju od tega ne odvrnejo ZDA. To bi bila zelo draga vojna v moštvu in sredstvih, kajti vojaška akcija za posest preko-
Edenove vlade, naj skliče ta- pa ne more biti lahka in tudi
se ne bj zaustavila tu, kajti do sedaj vprašanje neiznter-
za poraz egiptovskih sil se bomo morali boriti povsod tam, kjer jih bomo našli. Končali bomo verjetno tako, da bomo zgubili naj petrolej, da bomo odprli komunistom stranska vrata na Srednji vzhod in s tem, da bomo razbili organizacijo Združenih narodov. Ali je to pot za zagotovitev svobodne plovbe skozi prekop? Ali je vlada pazljivo ocenila posledice vsega tistega, kar pripravlja? A-li se je prepričala, da mora spremeniti smer, prej kot bo prepozno?«
Franciju: Ugledni »Le Monde« piše, da bo londonska konferenca postavljena pred vprašanje; Ali bo prišlo do pomiritve volje treh, da se doseže mednarodna uprava prekopa, ki je edina učinkovito jamstvo za svobodno plovbo? Nesporazum z. Egiptom glede tega vprašanja odpira pot pogajanju, ne pa oboroženemu spopadu. Zapad-njaki ne morejo zanikati, da teza. ki jo je zelo zmerno včeraj razložil Naser, lahko na londonski konferenci naleti na odprta ušesa. Zelo malo je verjetno, da bo večina držav na konferenci sledila Franciji in Veliki Britaniji, če bosta hoteli uporabiti silo za uresničenje svojega predloga.«
Radikalno desničarski tisk piše, da Naserjevi protipred-logi sicer »niso konstruktivni«, toda «niso niti eksplozivni« in da leži v tem prvi u-speh Zahoda. Neodvisni levičarski «Combat» piše, da je
no širše, ker ca gre za ves splet odnosov med Vzhodom in Zahodom. Socialistični lii*t »Franc Tireur« pa Naserja napada, češ da bi hotel »ukazovati« vse sam. Komunistična «Humanite» pa poudarja: «Brez dvoma so se grožnje Egiptu v zadnjih dneh zmanjšale. To je prvi rezultat splošnih očitkov in obsodbe fran-cosko-britanskih vojaških priprav. Toda vojaški ukrepi niso bili preklicani in še vedno ostaja namen poelužiti se konference, s katere naj bi poslali Egiptu ultimat. Rešitev s pomočjo pogajanj je uresničljiva, kar dokazujejo Naserjeve izjave.«
«New York Times« piše, da se je na sestanku v Beli hiši v nedeljo pokazala v bistvu motnost Amerike glede sueškega vprašanja. «V Washing-tonu iskreno želijo miroljubno rešitev vprašanja — piše (,a]je list — in to stališče :e ho prav gotovo uveljavilo tudi v Londonu, kajti prav v tem ni nobene razlike med ameriškimi voditelji. Na sestanku so bili vsi soglasni, da je treba zajamčiti normalno funkcioniranje prekopa, ki je ena izmed glavnih svetovnih tigovskih žil«. «New Herald Tribune« pa piše, da je bilo pričakovati Naserjev odgovor glede konference, s čimer pa kljub temu Naser priznava ir.teres, ki ga imajo druge države za Sueški prekop, ter njihovo pravico, da sodelujejo pri sklepih glede njegove usode.
Ha desetine trupel
Hfrtvi tudi na hodniku
na kvoti 835
v globini 907 m
Od včeraj zvečer prinašajo na površje trupla nesrečnih rudarjev - Okrog 150,000 ljudi se je včeraj udeležilo pogreba prvih šestih žrtev - Belgijska socialistična stranka zagotavlja, da bo zahtevala temeljite spremembe v rudarski industriji
MARC1NELLE, 13. — Prfa trupla, ki so jih našli v rovu na kvoti 835, so prinesli na površina ob 21.45. Računa ne. da bodo lahko prinesli na površje povprečno 16 trupel na uro. Te operacije opravljajo po novem tovu št. 3. Nadaljnja trupla so našli v hodniku v globini 907 metrov.
CHARLEROI, 13. — Belgijski minister za gospodarstvo Jean Rey, ki je včeraj obiskal rudnik, je izjavil, da so vsi razlogi za upanje, da se vsaj nekateri izmed blokiranih rudarjev rešijo. Minister, ki se je danes udeležil nekega sestanka lastnikov rudnika, je deial, da bodo neki prehod, kier so včeraj reševalne skupine opazile ogorele trame, zazidali, da preprečijo vdor dima in vročine.
Po omenjenem sestanku je upravni ravnaielj rudnika objavil sledeče obvestilo: «Dela na kvoti 907 m niso zaljučena, vendar je že mogoče ugotoviti, da se temperatura niža. Nekatere nepredvidene težave so ovirale postavitev kanalizacij za vodo, toda nova na-Vidila bodo omogočila dohod vode v kratkem času«. Voda je namenjena predvsem za zmanjšanje nevarnosti posede v
Nekateri tehniki zatrjujejo, da bi lahko blokirani rudarji vzdržali tudi deset dni, če le imajo zrak, ki ga je mogočne vdihavati. Reševalne skupine pa upajo, da bi si po vstopu v hodnik v globini 975 m, kjer je 80 rudarjev, lahko priborile tudi vstop v globino 1035 m, kjer je že od srede  tal nijih 180 rudarjev.
Ponoči je priseDna kraj nesreče ponovno kralj Baldovin, k' je dejal kot je povedal ministrski predsednik Van Acker — da hoče biti navzoč, ko bodo prinesli iz rovov prve žrtve. Mislili so, da se bo to zgodilo že poifoči, toda plaz v hodniku v globini 907 m je to preprečil. Vso noč je pihal oster mrzel veter, vendar so številne osebe ostale ves čas pri ograji rudnika, kot da ne čutijo ne mraza ne zaspanosti.
Dopoldne so pripeljal, sku-rai tik rova. po katerem o-pravljajo reševalne skupine svoje delo, tri velikanske avtomobile z vsemi reševalnim: jiotrebščinami, tako da imajo reševalci olajšano delo s tem da jim ni treba hoditi kakih 300 m daleč z vso opremo do tova. Istočasno delata dve skupini: ena v globini 835 m :n ena v globini 907 m.
Okrog treh popoldne je generalni ravnatelj prebral po zvočnikih sledeče obvestilo: »Položaj v globini 907 m se stalno izboljšuje in tako se reševalne skupine že lahko pomikajo do 800 m daleč po hodniku v globini 835 m. Pri tem pregledu so našli več trupel, ki jih bodo odstraniti, ko bo mogoče, tako da ne bo ovirano nadaljnje reševalno delo«- Po čitanju poročila je zavladala nervoznost med množico. Neka ženska je začela zmerjati tuje časnikarje in orožniki so imeli precej dela, da so pomirili razburjene duhove.
Minister Rey je podal nekoliko bolj konkretno izjavo, ko je dejal, da so v globini 835 m našli več desetin trupel ki jih bodo verjetno prinesli na površje to noč. To izjavo je dal minister na tiskovni konferenci, ko je obenem povedal, da je treba paziti na ozračevanje hodnika v globini 907 m; in od tega je odvisno, ali bo mogoče že to nog spraviti najdena trupla na površje. Minister je tudi omenil vznemirjenost, ki se je polotila ljudi pred rudnikom, ko je ravnatelj prečital zadnje poročilo. N/eki rudarski vodja, ki dela v nekem bližnjem rudniku in je njegov
sin med žrtvami v rovih rudnika Bois de Cazier, je zahteval od ravnatelja, da bi smel \ stopiti: «Ne vemo ničesar, jt deial rudar, jaz pa hočem kaj vedeti«. Sprejeli so ga na ravnateljstvu rudnika, nato pa so ga peljali k rovu, od koder je lahko telefoniral inženirjem,
ki delajo v globini. Ko se je pomiril, je odšel k ljudem in jim povedal svoje vtise. Ob-Ijebljeno mu je bilo, da se bo lahko vrnil, ter obveščal tiste, ki čakajo izven ograje.
Zvečer je ravnatelj rudnika povedal, da bodo verjetno to noč spravili na površje okrog Bi) trupel Iste je potrdil tudi omenjeni ruaar, ki je postil nekak organ za zvezo med reševalnimi skupinami in občinstvom, ki čaka pred rudnikom izven ograje.
Vsekakor pa je delo reševalnih skupin nadvse težavno. Odpreti je treba še dohod v hodnik v globini 1035 m, vendar pa je upanje, da bi lahko še našli koga živega, samo še teoretično. Nihče od tistih, do katerih so reševalne skupine že dospele, ni mogel vzdržati v vročini ognja in v zraku zastrupljenem z ogljikovim oksidom. Ne ve se se točno, koliko trupel so našli v rovu v globini 835 m. Belgijski tisk govori o 114 truplih in to število bi lahko bilo skoraj točno.
K rudniku so že pripeljali razne pogrebne potrebščine. Množica pa v globokem molku pričakuje kdaj bodo za-
Za rimsko pokrajino je imenovan komisar
Imenovanje so izzvali demokristjani, ki se današnje seje pokrajinskega sveta niso udeležili
RIM, 13. — Za najtežavnejši odbor se je danes torej izkazal odbor rimske pokrajine, ki ga tudi na nocojšnji seji pokiajinskega sveta niso mogli izvoliti. Demokristjani enostavno na današnjo sejo niso prišli. Zato je bil rimski prefekt prisiljen izdati odlok o imenovanju komisarja in sicer dr. Rodolfa Biancorossa. republiškega prefekta.
Časopisi v vsej državi že šesti dan polnijo prve strani z vestnu o strašni nesreči v belgijskem rudniku Ministrstvo za delo. ki je že poskrbelo za pomoč družinam žrtev, prejema milijonske vsote za nabiralno akcijo. Največje i-talijanske banke so prispevale večinoma vsaka po 5 milijonov lir. Po vseh večjih me ftih se vršijo žalni obredi, vedno bolj pa se širijo vesti o neprimernih napravah in nezadostnem zavarovanju rudarjev v belgijskih rudnikih, kar je tudi to strašno nesrečo povzročilo.
Pred odhodom v London z ostalimi člani italijanske delegacije se je Martino sestal danes s predsednikom vlade Segnijem na Viminalu, ki
nu. Poseben sestanek je imel Martino tudi s člani delegacije. Po sestanku se ponovno potrjujejo tri točke italijanskega stališča:	svobodna
plovba, zboljšanja naprav in stare tarife.
je vrnil z zdravljenja v Aba-1 gove vlade.
Prekinjena pogajanja Šepilov-šigemicu
MOSKVA, 13, — Zunanji mi. nister japonske vlade Sige-micu je izjavil, da bodo pogajanja s Sepilovom prekinjena, vendar se bodo od časa do časa srečali glavni tajniki dveh delegacij. Sepilov bo odšel v Loncion jutri zjutraj, kjer se bosta verjetno oba državnika lahko še srečala. Sigenucu je dejal dalje, da je načrt mirovne pogodbe z Japonsko praktično že pripravljen, toda Japonci še vedno zahtevajo otoka Ku-našiti in Eterofu. Sigemicu je dejal, da končna odločitev o tem spada v delokrog nje-
čeli prinašati iz rovov njihove svojce.
Ob 21. uri so sporočili, da temperatura še nadalje ovira prehod v globini 907 m. Zaradi tega je treba najprej gasiti ogenj. O uspehu te akcije bo težko imeti informacije pred jutrišnjim dnem. Medtem pa se pripravlja vse potrebno, da se dvignejo iz globine trupla najdenih žrtev.
Z velikimi platni, ki so jih razpeli na drogove, so preprečili množici, ki se je zbrala na majhnem griču, da bi kaj videla, ko bodo prinašali trupla na površje. Policija je tudi postavila močne kordone. Dokler ne bodo spravili na površje vseh trupel, ne bodo izdali n,kakega poročila. Menijo, da so že prinesii na površje šest trupel, ki so jih po identificiranju zaprli v krste ter odpeljali pri nekem stranskem izhodu Položili jih bodo na mrtvaški oder v neki šoli. Po cestah okrog te stavbe je promet zabranjen.
Danes dopoldne pa je bil
pogreb prvih šestih žrtev, ki so jih spravili iz rovov. Gre za tri italijanske, dva belgijska in enega poljskega ru-1 'se
čunajo, da je bilo ob pogrebu okrog 150.000 oseb. Pogreb se je končal okrog 2 popoldne in začasni grob je zasulo cvetje in venci.
V Belgiji je bil današnji dan proglašen za dan žalovanja. V Charleroiu je bilo mestno živ-lienje popolnoma paralizirano pa tudi v vseh večjih bel-gilskih mestih je bilo mnogo trgovin zaprtih. Povsod so visel* zastave na pol droga. Zaprta so bila gledališča in kinematografi.
List »Le Peuple« je na črno ohiobljeni prvi strani objavil uvodnik s podpisom predsednika belgijske socialistične stienke Maxa Buseta. Trenutno piše Buset, ni umestno načeti polemike o vzrokih nesreče ko svojci še upajo v re-š.tev, toda tako velika nesreča grozotno število žrtev in nekatere okoliščine, o katerih danes nočem govoriti bodo preprečile, o tem sem prepričan da bi se zopet na vse položil kamen pozabe. Naj povem še več: zagotavljam da s'ocialistič no gibanje — in tudi če nihče drug kot ono —- ne bo dopustilo. da bi taka katastrofa prešla, ne da bi zahtevalo, da
darja. Pogreba so se udeležili ministrski predsednik Va.i Acker ter ministri Rey, Va-naudenhove, Leburton, Troc-let, Vermeylen in guverner Hainaut. Prišel pa je tudi general Danneels, predstavnik kralja BaUtovina. podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Dej Bo. italijanski veleposlanik Scammacca del Murgo, italijanski konzuli ter še razni predstavniki belgijskih civilnih in cerkvenih oblasti. Med drugimi pa so tudi zastopniki CGIL, C1SL in UIL. Rcveda, Arena in Della Chie-
S.i.
Pred pogrebno mašo je spregovoril ministrski predsednik Van Acker. »Spoštljivo se klanjamo, je dejal, pred žrtvijo belgijskih in tujih delavcev Zopet je nesreča zadela italijanske delavce... Naša dolžnost je, da pomagamo druži-nam ne oziraje se na narod-I nest je zaključil Van Acker. Dolžnost nas vseh in posebn ) tehnikov je, narediti vse, kar je človeško mogoče za povečanje varnosti, da se izognemo nesrečam v rudnikih«.
Nato je govoril podtajnik Del Bo, ki je med drugim dejal: »Iz naše skupne žalosti se mora poroditi obljuba za vse večji napor, da bo delo bolj varno in da se prizna pravica do življenja delavcev. Nato de izrazil prepričanje, da bo pravica šla do konca po svoji poti, pri čemer je pač mislil na ugetovitev odgovornosti. Škof iz Tournaia je imel potem črno ‘ mašo. Cerkveni pbred so prenašali po radiu.
Dolg pogrebni sprevod se je med gostim špalirjem užaloščene množice pomikal do 3 km oddaljenega pokopališča. Pogreba sta se udeležili tudi dve četi vojakov z godbo. Ra-
ekstraktivni industriji premoga spremene nekatere temeljne stvari«.
Francoski tisk ki tudi danes objavlja dolge članke o rudniški nesreči v Marcinellu, zahteva, da se odgovornost za katastrofo javno in brez odlašanja ugotovi in da se sprej-mpjo novi ukrepi za varnost, ki jih je treba uveljaviti na mednarodni ravni. Tudi ne manjka očitkov na račun slabe in zastarele opreme v bel-gi-skih rudnikih. Na belgijsko poslaništvo v Parizu so že Pfšli številni darovi, zbirko so pričeli francoski rudarji Pfemoga. ki so poklonili dva milijona francoskih frankov.
LUKSEMBURG. 13. — Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Del Bo je imel danes zvečer razgovor s podpredsednikom visoke oblasti memogovne skupnosti Etzelom. Preasedmk Renč Mayer je odsoten. Del Bo ie pri tem poudaril, da ostane še v veljavi prekinitev italijanske emigracije v Belgijo. Italijanska vlada pa zeli, da se načne vprašanje varnosti rudarjev. ki so seda j V Belgiji. Dostavil ie. da želi italijanska vlada deseči sledeče:
1. Ugotovitev vzrokov nesreče v Marcinellu in pa načina. kako so se razvijali u-krepi za reševanje.
2. Ugetovitev o izvajanju varnostnih ukrepov v belgijskih rudnikih in pa o opremi reševalnih centrov.
J. Italijansko udeležbo pri nadzorstvu nad izvajanjem varnostnih ukrepov v belgijskih rudnikih
Na koncu razgovora je podpredsednik Etzel zagotovil podtajniku Del Bo, da bo vse to visoka oblast resno upoštevala na svojem zasedanju.
VHEME VCEKAJ
Najvišja temperatura 26,6, naj-nižja 17,8. ob 17. uri 25,2, zračni tlak 1014,7 packa, veter 10 km na uro zahodni k, vlada 52 odst. padavine 5,9 mm, nebo jasno, morje skčraj mirno, temp. morja 24,2
m		
		. :
m		
		
Danes, TOREK 14. avgust*
Anastazija, dev.. Dobrina Sonce vzide ob 5,03 in zatone oo 19.15. Dolžina dneva 14,13. Ulj* vzide ob 14,21 in zatone ob 23,2*. Jutri, SREDA 15. avgusta Vneb. Marije dev., Budin)*
KRIVIČNA OBSODBA ŠKEDENJSKIH ANTIFAŠISTOV V SMISLU PREDLOGA JAVNEGA TOŽILCA
Milih nenohitnini dokazom, da spada dogodek v politično aktivnost ni bolelo porotno sodišče niti po IC-dnevni razpravi aplicirati čl. C
Stepančič, Sancin in Plečnik oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov; Rutar, Prunk, Hrovat in Bensi pa obsojeni na 20 let ječe z aplikacijo pomilostitve, na doživljenjsko prepoved izvrševanja javnih služb in 3 leta policijskega nadzorstva * Vsi že izpuščeni na svobodo - Obramba bo vložila priziv
Danes ob 0.40 je po skoraj | šesturneni posvetovanju predsednik porotnega sodišča prečita! razsodbo, ki je zaprepa-stila ne samo obtožence temveč vse, ki so sledili 16 raz pravam proti škedenjskim antifašistom.
Stepančič, Sancin in Plečnik so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, Rutar, Prunk. Hrovat in Bensi pa obsojeni na vsak po 20 let ječe, pri čemer se jim prizna političnost zločina in se aplicira pomilostitveni odlok iz leta 1953, zaradi česar je predsednik odredil njihovo takojšnjo izpustitev na svobodo. Nadalje so bili Rutar, Prunk, Hrovat in Bensi obsojeni na doživljensko prepoved izvrševanja javnih služb, na 3-letno policijsko nadzorstvo ter na plačilo 1,100.000 lir stroškov odvetnikoma zasebne stranke, na plačilo sodnih stroskov, medtem ko bo odškodnina Aleccijevim sorodnikom določena posebej.
Sodišče je torej sprejeld tezo javnega tožilca ter v celoti odbilo zahtevo obrambe po aplikaciji čl. 6 londonskega Memoranduma oz. odloka 190 vladnega generalnega komisarja.
Ob 1.21 so bili vsi škedenj-ski antifašisti izpuščeni iz kn-ronejskih zaporov. Na cesti Jih je pričakovala množica sorodnikov, prijateljev in znancev in lahko si mislimo, do kako ganljivih prizorov je prišlo po 16 mesecih nasilne ločitve. V številnem spremstvu so se odpravili proti domu in čeprav je vsakogar oa njih težila krivična obsodba, je bil vendarle zadovoljen, da se je rešil zaporov in zopet objel svoje drage, v upanju, da bo porotno-prizivno sodisče popravilo krivično in prolipo-stavno razsodbo porote. Zvedeli smo namreč, da bo o-b ra m ha vložila priziv, za katerega Je določen rok 3(1 dni.
Na dopoldanski razpravi je prvi govoril odv. Kezich, ki brani obtoženega Prunka. Po kratkem uvodu je zagovornik ugotovil, da je bil Prunk zaradi Aleccijevega umora že sojen in obsojen; 11. marca 11147 je sodišče tako zanj kot za Rutarja ugotovilo, da nista sodelovala pri umoru in sta bila oproščena, ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Prunk je bil nadalje obtožen sodelovanja pr. povzročitvi telesnih poškodb in povzročitve telesnih poškodb enemu od Sicilijancev - Sciutu. Ker je prav tedaj ZVU s posebnim odlokom proglasila amnestijo za tovrstne prekrške, se je sodišče tega odloka poslužilo in z apli-ciranjem amnestije sodni postopek uslavJo,
Leta 1955, je nadaljeval zagovornik, jo prišlo do nove preiskave, in sicer na osnovi znanega pisma, ki ga je «Pic-colo» dostavil kvesturi. To je bilo 12 februarja in čez dober mesec — 14. marca ponoči -so bili Skedenjci aretirani. V štirih dneh je policistom, 7 alt 8 po številu skupno s strojepisko — uspelo preiskavo zaključiti, napisani so bili vsi zapisniki, ki so jih obtoženci seveda podpisali in po štirih dneh je policija — kar je tudi čudno in neobičajno — izročila obtožence, »vroče, vroče« v roke državnemu pravdniku. Ves ta postopek, da ne govo-r.mo o znanih stvareh glede policijskih metod, da misliti, kot dajo misliti zapisniki tako generične standardne vsebine!
Zagovornik je nato podrobno analiziral položaj svojega varovanca. Ugotovil je, da ie šel proti Sv. Soboti, ko je na pot’ srečal dva fantiča, ki sta kričala »Fašisti so v vasi!«. Obrnil se je, opazil, da v Ul. Carpinetto nekaj ni v redu se približal in iz daljave gledal, kaj se dogaja.
Odv, Kezich je nato ugotovil. da so bili dnevi, v katerih je prišlo do škedenjskega dogodka, hudi. Ko so hili Sicilijanci ustavljeni, so na zahtevo pokazali svoje dokumente: dva osebno oz. poštno izkaznico, Alecci pa, kdo ve iz kakšnega vzroka — na vsak način je to značilno — orožni lisi. iz česar je bilo lahko sklepati, da je oborožen. Sledila je telesna preiskava ;n pri tem je prišel revolver na dan Ob pogledu nanj so se ljudje razgre i in ob vzklikih »Fašisti!« je bil napad neizbežen. S lem, da so -Sicilijance ookrožili ljudje v treh skupi-nah, je podan dokaz, da ni bi-lo drugega namena, kot tujce izgnati. To dokazuje tudi pričevanje Cantelle, ki je na sodišču izjavil, da so se Ske-de.ijci hvalili, češ »mi neoboroženi. vi pa hodite okoli z crožjem!« To dokazuje *u‘>' dejstvo, da so kričali, »Pokli-č.mo policijo!«, kar je 1’runk dejansko tudi storil.
Ko je za tem odv. Kezich prikazal pomembnost pričevanja Ezzelinde Culot m priče Ferrara je ugotovil, da se pričevanja, ki niso logična, ne morejo vzeti za lesna in so neveljavna. Tudi vprašanje
revolverja je dvomljivo. Preiskava ni mogla z gotovostjo dčgnati, če je bil revolver, ki je bil predložen sodišču, res tisti, s katerim je bil Alecci ustreljen. V zdravniškem izvi-(iU o Aleccijevi smrti je rečeno, da je bil ustreljen od spredaj in da je krogla izsto-jiila od zadaj. Izvid govori, da je imela luknja pri vstopu v telo premer 7 mm in da je zaradi tega zelo verjetno, da je bil ustreljen z revolverjem kal. 6.35. Toda nikjer ni rečeno, da je bil ustreljen z revolverjem »Msuser« kal. 6.35, to je z revolverjem, ki je bil predložen sodišču!
V takratni prijavi, ki je obsegala vsega kakih 10 vrst, se je govorilo o «strelu iz množice«, medtem ko se hoče sedaj naprtiti odgovornost Ru-taiju. Ne bom ponavljal to, je dejal zagovornik, kar je v tej zvezi že dokazal odv. Tončič, moram pa poudariti, da ni važne samo dejstvo, da je bil Alecci ustreljen od spredaj in iz razdalje 2-3 metrov, temveč je važna tudi pot, ki jo je krogla napravila skozi telo. Iz. te poti se da namreč logično sklepati, da gre dejansko za strel iz množice!
Potem je tieba upoštevati še nekaj:	Kvestura je med
svojo preiskavo zaslišala okoli 30 ali 40 prič, ki so bile »negativne« in niso doprinesle nobenega elementa, ki bi kakorkoli služil policiji za podkrepitev njene obtožbe. Kljub temu, da je bilo podpisanih prav toliko zapisnikov, ti niso bili predloženi sodišču :;i jih je policija kratkomalo arhivirala. Toda za ugotovitev ri snice bi se moralo sodišče sneznati tudi s temi zapisniki n če bi jih že arhivirali, te-dn; bi to lahko storilo samo sodišče! Izgovor, češ da so se priSe bale »represalij« absolutno ne drži, ker ni osnova n1
»Tajno orožje« policije, je nadaljeval odv. Kezich, naj bi predstavljala lopata, s katero naj bi Prunk Udaril mrtvega A'eccija in kar naj bi bil tudi nov element v tej preiskavi. O lopati se v preiskavi leta l!)4ti sploh ni govorilo in je prišla na dan šele sedaj. Priče jasno izpovejo, da o tem ni govora, in sicer iz enostavnega razloga, ker je izmišljeno. Poglejmo samo, kakšno vprašanje je bilo na policiji po-
»VLJUDNOST« policijskega funkcionarja
Policijski inšpektor Contor-no je ob zaključku današnjega procesa proti škedenjskim antifašistom surovo nahrulil ene pa od novinarjev, ki pa je vljudno vprašal, če bodo zaporniki takoj izpuščeni na svobodo■ Njepov izpad se je nato prenesel na tise prisotne novinarje. katere je dal izgnati iz sodne palače, pri čemer je vpil, kot da bi imel opravka s komerkoli, le z ljudmi ne. Na pritožbo novi-narjev, ki so protestirali zaradi tako surovega tzpada, je inšp. Contomo zaničljivo dejal, da mu je vseeno, če se bodo pritožili, češ da je imel že vse drugačne stvari po rokah . ..
Menimo, da je dolžnost policijskega funkcionarja predvsem ta,* da se dostojno vede, da na vljudno vprašanje vljudno odgovori. Menimo, da je bil njegov izpad do skrajnosti žaljiv in je zato vsega obsojanja vreden.
stavljeno Flegovi, oziroma kaj je ona odgovorila: «Ne vem, če ga je kdo z lopato«. Sicer pa moramo pričevanja upošteT vati le do gotove mere, saj govori n. pr. zdravniški izvid, da je bil Alecci oblečen v rja-
vi' suknjič, rjavi pulover :n navadne črne čevlje, priče pr enodušno zagotavljajo, da je imel na sebi črno obleko in črne škornje. Tako je v tem procesu vse negotovo in pomanjkljivo.
Porotno sodišče na razpravi proti škedenjskim antifašistom
Končno je odv. Kezich zahteval za svojega varovanca, da ga sodišče oprosti, ker ni zakrivil kaznivega dejanja oz. da aplicira odlok 190 vladnega generalnega komisarja.
Za odv. Kezichem se ;e oglasil k besedi predstavnik zasebne stranke odv. Nardi, ki je skušal izpodbiti tezo obrambe in javnega tožilca, da je bil vzrok Aleccijevega uboja političen ter seveda dokazati, da gre za navaden zločin V. tej zvezi je polemiziral z javnim tožilcem, ki je za tri obtožence predlagal oprostitev — čeprav zaradi pomanjkanja dokazov — ter zahteval, da se kazenska odgovornost raztegne na vse obtožence. Glede ostalih štirih obtožencev —Rutarja, Prunka, Hrovata in Bensija — se je strinjal z zahtevo javnega tožilca, da jih sodišče obsodi.
Odgovoril mu je dr. Pasco-li ki je prikazal bistveno razliko med zasebno stranko in javnim tožilcem; medtem ko
CELA VRSTA TATINSKIH PODVIGOV
II
Iskal" delo po vaseh našel" pa zlatnino in denar
n
35*letni Carel Bandell je izkoristil zaupljivost domačinov in kradel v Bazovici, pri Banih, v Boljuncu, na Kontovelu in v Saležu
Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali in prijavili sodišču zaradi večkratnih tatvin 35-letnega Carla Ban-della, po rodu iz Kopra, stanujočega v Trebčah št. 74.
Mož jih ima precej na grbi in je že imel opravka s sodiščem, zaradi česar je bil zadnje čase pod policijskim nadzorstvom. Agenti so ga 9. t. m. zapazili blizu zastavljalnice. Njegovo ob na an je se jim je zdelo zelo sumljivo, povabili so ga s seboj in dobro pregledali. Niso se motili. Pri njem so dobili nekaj zlatnine in dve potrdili zastavljalnice za 10.000 lir, ki jih je dobil za zlato uro in za dva prstana. Pri zasliševanju je Bandell najprej zanikal, da je ukradel omenjene predmete, toda pozneje je priznal, da jih je ukradel v Bazovici.
Za f voj delokrog si je Bandell izbral podeželje, kjer je dobro poznal razmere ljudi. Zapazil je, da po naših vaseh domačini v dobri veri večkrat puščajo odprte hiše, ali pa da puščajo ključe pod pragom, na oknu, pod vrati itd., ko gredo na delo.
Agentom je Bandell izjavil, c’a je v Bazovici hotel zaprositi za delo, ker pa ni bilo nobenega doma, je poiskal pri hišnih vratih in našel ključe. Odprl je hišo in iz spalnice odnesel zato uro, prstane in drugo.
Bandellov način tatvine, da je kradel na podeželju in samo zlate predmete in denar, je bil povod, da so agenti nadaljevali preiskavo in zasliševanje. Očitali so mu razne tatvine in spet je tajil, končno pa le priznal svojo krivdo.
Pri Banih je 1. julija potrkal na vrata hiše Alberta Kralja, hotel je zaprositi za delo (tako trdi on), ko pa je spoznal, da ni nobenega v hiši, je zlezel skozi okno v stanovanje in začel brskati po omarah. Moral pa je na-
V NEDELJO DOPOLDNE V LADJEDELNICI SV. MARKA
Svečana splovitev 19.100-tonske
tovorne ladje <Marie Angele Martinoli*
Na ladjo bodo lahko naložili 9.550 Ion blaga - Pogonski motor bo razvijal 3.000 konjskih sil in omogočal brzino 13,2 milj na uro
\ nedeljo ob 12.30 so v štorov za tovor, kamor lahko ladjedelnici Sv. Marka splovi-! naložijo 9550 ton, odnosno li 19.100-tonsko motorno to-1’'”’""	h
vorno ladjo »Mario Angelo Martinoli«. Botrica nove ladje je bila soproga predsednika Tržaške trgovinske zbornice Iva Luzzatto Fegiz. Pri svečanosti so biii prisotni generalni vladni komisar Pala-mara, podprefekt dr. Maciot-ta, poveljnik vojaškega okrožja gen. Ferrari, predsednik Javnih skladišč kap. Cosulich in druge osebnosti.
Tržaška pomorska družba «Martinoli» je v zadnjih dveh mesecih splovila v tržaški ladjedelnici dve enaki 19.100-tonski ladji. Pred dvema mesecema so splovili ladjo »Marco U. Martinoli«. kateri se je včeraj pridružila še «M ar in Angelo Martinoli«,
Ladjo »Mario Angelo Martinoli« to pričeli graditi v preteklem januarju in so jo graditi pod posebnim nadzorstvom za najvišjo stopnjo italijanskega registra, angleškega «Lloyd’s Register« in a-meriškega »American Bureau off Shipping«. Ladja ima osem ločenih predelov in pet pro-
16-700 kubičnih metrov tovora. Ladjo bodo opremili z dvema dvojambornima dvigaloma. ki bosta imeli skupno 12 ročic v kapaciteto po 3 tone. Za izredno težke kose tovora pa je predvideno posebno dvigalo s kapaciteto 40 ton. Posebne naprave za preda se tovor ne bo med vožnjo zračevanje bodo skrbele za to, pokvaril. Poskrbljeno bo tudi za ugodno namestitev posadke.
Pogonski stroj, katerega sedaj grade v tovarni strojev Sv. Andreja, bo nameščen na krmi, kot je to običajno za petrolejske ladje, tako da bo razkladanje in nakladanje čim lažje. Ladja bo opremljena z motorjem tipa CRDA-Schulzer, ki ho razvijal 3000 konjskih sil na osi in omogočal brzino 132 milje na uro.
glo zbežati, ker se je-lastnik vrnil domov.
Sredi julija je obiskal Bo-ljunee. da bi tam «dobil delo«. Pa ga je res dobil, seveda tako, ki mu je najbolj všeč. Klatil se je po vasi in pred neko hišo zapazil ključe pod mlekarskimi vrči. Odprl je vrata, šel v spalnico in od tam odnesel Miru Žerjalu
30.000 lir, zlato zapestnico, zlato verižico, zlate uhane itd. v skupni vrednosti približno 2o0.O0o lir. Vse je že istega dne oddal v zastavljalnico.
Nekaj dni prej pa je Bandell «iskal delo« na Kontovelu. Vprašal je Alojzijo Grmek, če bi pri njih lahko dobil zaposlitev". Zenska mu je odgovorila. c’a ne potrebujejo delavcev. Bandell pa je «vohal» nekaj drugega. Potuhnil se je v bližini hiše in oprezal, kdaj bo ženska odšla, da bo lahko začel s svojim delom. Ko je gospodinja odšla od doma, je urno skočil skozi okno in iz spalnice odnesel približno 50.000 lir gotovine ter razne zlate predmete v skupni vrednosti 100 tisoč lir. Tudi to zlatnino je Bandell takoj oddal v zastavljalnici. Z denarjem, ki ga je za to dobil, je kupil uro in prstan svoji ženi. No, pa se je premislil in blago prodal nekemu neznancu; z ostalim denarjem je kupil na obroke radio, plačal pa je le prvi obrok.
Tudi na Kontovelu je v juliju ukradel 50 000 lir iz stanovanja Alda Mianija. Ključe je našel na oknu.
Guerrinu Petarosu pa je v juliju na enak način ukradel
10.000 lir in zlat prstan.
Tudi Salež je obiskal ta
malopridnež. Iz nove hiše je ukradel 50.000 lir in zlato u-ro, ki jo je nato prodal nekemu zidarju.
Skoraj vse omenjene predmete je policija že izročila lastnikom. Bandell je zdaj na varnem in se bo moral zagovarjati za vse naštete svoje podvige.
Kdo ve. katere vasi bi Bandell 4e obiskal, da bi poiskal delo za svoje spretne prste. Po vseh vaseh b: našel ključe ali pa odprte hiše.
Bandell je zdaj na varnem, toda ni izključeno, da bo kdo drug nadaljeval njegov posel, zato naj bodo ljudje po vaseh bolj previdni.
je tpočno udaril in ranil v čelo. Z rešilnim avtom »o ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Ozdravel bo v dobrem tednu.
17-mesečni otrok z višine 2 m
R hodnika, h&n.i številka
168 v Dolini, je včeraj padla z višine 2 metra komaj 17 mesecev stara Adriana Fu-mani. Pri padcu se je ranila in pobila na čelu in levem uhlju. Sprejeli so jo na prvi k ir. oddelek in bo ozdravela v 10 do 15 dneh.
Zastrupila se ie
V Trstu minister Braschi
O Danes zvečer ob 21. uri bo imel na sedežu Unita Fo-pnlare (Ul. Rossetti 4) filmski kritik N. S. Dacev javno konferenco o filmih »Škržat« in »Zadnji most*.
V Trst je prispel minister za pošto in telegraf senator Braschi, Minister je prispel iz Belluna, kjer je preživel krajše počitnice. Visoki gost, katerega so spremljali nekateri funkcionarji ministretva, si je ogledal v poštni palači nekatere na novo zgrajene naprave. Minister Braschi je imel včeraj krajši rgzgovor z generalnim vladnim komisarjem Palamaro in tržaškim županom.
Nesreči na delu
Med delom prt gradnji nove stavbe v Ul Soncini se je včeraj dopoldne ponesrečil 63-letni Giuseppe Artico od Spodnje Magdalene 684 Nerodno je padel z ogrodja z višine 4 metrov, si prebil ko leno desne noge in se precej opraskal po nogah. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in bo ozdravel v 30 dneh.
Komaj 2 leti etara Clara Longhi iz Skedenjske ul. 2 prav gotovo ni mislila na samomor. ko je včeraj popoldne zaužila kar 17 tablet »Bellargil«. Verjetno se ji je zdelo, da so dobri bonbončki. Na srečo so starši še pravočasno zapazili in so jo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kir. oddelek. Ozdravela bo v 8 do 20 dneh.
Za veliki šmaren
odprte samo mesnice
Za veliki šmaren bodo odprte samo mesnice od 6. do 11. ure. Vse ostale trgovine in tudi pekarne pa bodo za-prte.
Združenje malih in srednjih industrijskih podjetij obvešča, da se za praznični dan izplača vsem uslužbencem in delavcem polna plača. V primeru, da delavci ta dan delajo, pa £« plačajo poleg normalne plače še zvišani prejemki, kot velja to za ostale praznične dni.
zasebna stranka ščiti zasebne interese, ki se odražajo v zahtevanih 6 milijonov lir odškodnine, zahteva javni tožilec. 20 let ječe. Zanj, ki gre proti tisku, javnemu mnenjo itd., so merodajna le dejstva in nič drugega. Iz sodnih spisov oz. razprave je prišlo ne-dcoumno do izraza, da je bil vzrok umora političen, kajti C c ta vzrok ne upoštevamo, ne ostane nič drugega, kar bi ga lahko logično opravičevalo. Kljub temu, da je javni tožilec zločin kvalificiral za politični, pa ga je izključil iz vrste, za katero bi lahko aplicirali odlok 190 vladnega generalnega komisarja.
Po nekaj polemičnih besedah odv. Coena, prav tako zastopnika zasebne stranke, je bila dopoldanska razprava zaključena.
Popoldne je govoril še odv. Morgera, ki je najprej poudaril, da je na razpravi prišlo do kontrastov, ki so potrebni, da se z njih izlušči resnica. Takoj je odgovoril na nekatere teze predstavnikov zasebne stranke ter pri tem najprej pobil ono glede kazens-ke odgovornosti Sancina, Plečnika in Stepančiča. Zasebna stranka ni v njihovem primeru prinesla nobenih dokazov, temveč samo trditve. Ce bi zasebna stranka lahko sodišču doprinesla karkoli v škodo obtožencev, tedaj bi to storila. ker bi si s tem ojačala svoje pozicije, Ker tega ni s-orila, je jasno, da dokazov nima — ker jih pač ni.
Potem ko je zavrnil tezo o sodelovanju pri zločinu, je odv. Morgera še enkrat poudaril političnost dejanja v škedenjskem dogodku. Zasebna stranka ie obrambi postavila vprašanje, češ naj se odloči, ali je bil Alecci ubit zato keh je bil Italijan ali pa zato, ker je imel revolver? Zakaj dve ločeni'vprašanji, je nadaljeval odv. Morgera, ko pa lahko in moramo obe vprašanji združiti, da dobimo eno pravo sliko, da dobimo okvir, v katerega naj sliko postavimo. Ce se spomnimo, da so ljudje, da je množica ob najdbi revolverja kričala »Fašisti, fašisti, Italijani«, po-
čeno z drugim. In če tega ne bomo združili, tedaj ne bomo t-.ikoli razumeli, za kaj pri vsej stvari pravzaprav gre.
Političnost dejanja, s čimer se strinja tudi javni tožilec, je nadaljeval odv. Morgera, ie legično povezana s programom. Ze samo ime SIAU, katere pripadniki so bili današnji obtoženci, nam pove, kakšen je bil program; združitev Tržaškega ozemlja z Jugoslavijo. Program je bil v realnosti povojne dobe. Mi, ki smo živeli v Trstu, vemo kakšna je bila tista doba, je nadaljeval odvetnik, saj smo takrat računali, ali naj ostanemo v Trstu ali ne. Vsaka manifestacija, vsaka demonstracija, vsako takratno delovanje je imelo le en cilj, saj je takrat, ko se je diskutiralo o tržaškem vprašanju, odločevalo javne mnenje, so odločevale manifestacije itd.
Odv. Morgera je nato polemiziral z javnim tožilcem glede besedice »povezano«, ki je omenjena v odloku 190 slednega generalnega komisarja. Dokazal je, da bi bilo smešno misliti, da se lahko ta aplicira samo takrat, ko gre zc dejanje, ki je di-rektno pripomoglo k rešitvi tržaškega vprašanja. Nato je vprašal porotnike; «Ce bi bili leta 1946 člani takega porotnega sodišča in bi bil objavljen odlok 190, ali bi ga aplicirali ali ne? Brez dvoma bi ga. kajti če se vživimo v tiste čase, bi razumeli, da je šlo za dogodek, ki je bil političen, ki je bil povezan z reševanjem tržaškega v prašanja«.
«Besedica konec«, je zaključi! odv. Morgera. «ki bi bila lahko že prej izrečena, naj se izreče danes. Sodišče naj izreče oprostilno razsodbo s formulo, da ni bilo zagrešeno kaznivo dejanje, če bi pa ob-slrjala najmanjša senca dvoma, tedaj naj aplicira odlok 190 vladnega generalnega komisarja«.
Okoli 19. ure se je sodišče umaknilo v posvetovalno" dvorano, medtem ko se je številno občinstvo, ki sledi razpravi razpršilo po bližnjih lokalih, a se kmalu zopet zbralo pred sodno palačo, da pri-
tem to pomeni, da je eno zdru-| čaka razsodbo.
V Miljah poroka zmagovalcev ^Uresničimo ljubezenski sen»
Mladoporočencema Mariji Pii Blasi in Raffaellu Glavini so prioravili fudi lepo poročno svečanost
V nedeljo sta se v Miljah poročila Maria Pia Blasi in Raffaello Glavina. ki so ju za rasa tržaškega velesejma proglasili na gradu Sv. Jucta za zmagovalca natečaja «U-resničimo ljubezenski sen«. Ta natečaj razpisuje skupno z velesejemsko upravo Združenje julijskega tiska, ki je bilo tudi na včerajšnji poročni ceremoniji močno zastopano.
Poroka zmagovalcev natečaja je bila zelo s.ovesna in je priklicala na Trg Marconi pred stolno cerkvijo veliko množico domačitiov. Po poroki je bila v hotelu »Centrale« zelo izbrana zakuska, ki se je je udeležilo tudi mnogo gostov lz Trsta, med katerimi so bili predstavniki raznih oblasti, vsi člani razsodišča, člani vodstva novinarske-
VZR0KI POŽARA SE VEDNO NISO ZNANI
Hud požar v s
Do požara je prišlo proti večeru v nedeljo na podstrešju stavbe št. 6 na Trgu Sv. Ivana
Tudi pri delu se je včeraj pone,- rečil 57-letni Romeo Rani iz Ul- Ponziana 12. Ko je delal pri stružnici v železniški mehanični delavnici, *e
V nedeljo 'proti večeru, ko se je na Krasu pripravljal vihar, je na podstrešju stav-' be št. 6 na Trgu Sv. Ivana nastal požar, ki je povzročil veliko škodo na strehi, v podstrešju ter spodnjem nadstropju, o vzrokih požara se točno še ne ve, prav tako ni bila še ocenjena škoda. Gasilci, karabinjerji in agenti policije so imeli polne roke dela dobri dve uri, da so pogasili požar in skrbeli za red ter varnost radovednih meščanov, ki so v velikem številu opazovali požar ter delo gasilcev.
Zaradi požara je pretila velika nevarnost stanovanjem spodnjih nadstropij, zaradi tega so takoj izpraznili četrto nadstropje in izselili stanovalce. Zaradi strahu je prijela slabost Luiso Martincih, stanovalko četrtega nadstropja, ki so jo morali peljnti v glavno bolnišnico. Zaradi močnega pritiska vode, s katero so gasilci gasili požar v strehi, so leteli na bližnje ulice strešniki, kosi lesa, omet itd., zaradi tega so agenti javne varnosti in karabinjerji preusmerili promet in odstranili radovedneže. Polagoma, toda z velikim trudom je ga-
silcem uspelo ukrotiti požar, voda pa je vdrla v četrto nadstropje in kot v potoku tekla po stopnicah.
Kot'smo že omenili, jč škoda velika, zahvaliti pa se je požrtvovalnosti gasilcev, da ni še večja.
ga krožka in Združenja julijskih novinarjev, predstavnik miljske občine Gastone Millo ter Jolanda in Orlando German, Ob napitnici sta spregovorila predsednik Združenja julijskih novinarjev dr. Rosolini in občinski odbornik Millo, nakar je nevesta načela poročno torto. Po zakuski sta se ženin in nevesta zadržala *e malce s svojimi <o-rodniki, ob 14. uri pa sta odšla na jenitovanjsko potovanje h Gardskemu jezeru, kjer bosta na stroške potovalnega urada UTAT preživela medene dni.
Pričetek pogajanj glede doklade za menzo
Motorist v motorista
Ko se je včeraj zjutraj 60-letni Anton Furlan od Domja št. 50 peljal z vespo v livarno ILVA in je tja skoraj že dospel, je mimo privozil drug motorist, ki je zadel ob njegovo vozilo. Furlan je padel na tla in se pobil ter ranil na čelo ter ustnice. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kir. oddelek. O-zdravel bo v 8 dneh.
Pred vojašnico na Monte-bellu je včeraj dopoldne vojaški avto povozil 31-letnegn IJorandn Uliana iz Ul. Gozzi 3. Pri padcu si je Uliano verjetno zlomil desno nogo in se precej pobil ter opraskal po nogah. Z rešilnim avtom so gu odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 15 do 20 dneh.
Včeraj so se pričela pogajanja med predstavniki sindikatov in upravne komisije Ace-gat o dokladi za menzo, in sicer na podlagi sporazuma, sklenjenega v soboto. Pogajanja so trajala tri ure in se še niso mogli sporazumeti zaradi nasprotovanja nekaterih članov upravne komisije. Danes ob 11. uri se bodo člani upravne komisije in predstavniki sindikatov opnovno sestali in nadaljevali razgovore.
Nepopustljivost nekaterih članov upravne komisije Ace-gat je vsekakor presenetljiva, če pomislimo, da je bil v soboto dosežen sporazum, da se morajo sporna vprašanja čim-prej urediti. Ko so določili včerajšnji dan za začetek pogajanj, £.o pač menili s tem urediti vprašanje doklade za menzo ter je zato vsako zavlačevanje pogajanj neutemeljeno jn neupravičeno. Vsekakor naj upravna komisija A-cegat dobro premisli, kaj dela, kajti v nasprotnem primeru bodo morali uslužbenci A-cegat zopet začeti stavkovno gibanje. Upamo, da bodo danes člani upravne komišije popustljivejši, da se lahko doseže za sedaj veaj sporazum glede doklade za menzo.
Počastitev žrtev v Marcinelle
Tri minute prekinitve dela v vseh lovarneh in podjetjih
Alla Minerva. Trg Sv. FraniiSt 1; Ravasini. Trg Libertž »! JJJj rabaglia v Barkovljah id v Skedniu.
Sindikalne organizacije so se sporazumele, da se bo danes od 9. doc9 03 v znak sožalja zaradi grozne nesreče, ki je prizadela italijanske in belgijske delavce v rudniku Marcinelle pri Charleroiu, prekinilo delo v vseh tovarnah, podjetjih in uradih. O podrobnostih te prekinitve dela se bodo dogovorili po posameznih delovnih mestih. Kjer bo mogoče, bodo ta čas tudi tulile sirene.
2e včeraj pa so prekinili delo za eno minuto pri Ace-gat in v ladjedelnici Felsze-
gy.
Sindikalne organizacije pozivajo vse delavce in nameščence. naj s prekinitvijo dela počastijo žrtve, hkrati pa tudi protestirajo proti nečloveškim delovnim pogojem v rudnikih in proti nezadostni zaščiti proti nezgodam.
Županstvo bo proučilo zahteve uslužbencev
Tržaški župan je včeraj poslal sindikatu uslužbencev krajevnih ustanov CGIL pismo, v katerem zagotavlja, da bo županstvo čimprej vzelo v 'pretres zahtevo sindikata po popolnem poenotenju plač teh uslužbencev.
( OLEDAtlSČA ~)
Drevi ob 21. uri prva predstava Lebarjeve «Vesele vdove.«. V glavnih vlogah nastopajo Marta Eggerth. Jan Kiepura, ELvio Calderonii, Loris Gizzi, Rossana Zerbini in Ivan Cecchini. Dirigent Stein. zborovodja A. Fan-fani, koreografija Nives Poli. režija Carlo Piccinato.
Jutri ob 21. uri tretja predstava »Modre krinke« ob enaki zasedbi kot tretjič. Dirigiral bo Cesare Gahino.
Medtem ko se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo, se danes zjutraj prične prodaja vstopnic za jutrišnjo.
PROSVETNO DRUŠTVO
l.ni\I.IEK-HATII\IARA
vljudno vabi na prireditev, ki bo jutri, 15. avgusta ob 20.30 uri na krasnem dvorišču pri «Županovih». Uprizorilo bo iz češčine prevedeno veseloigro v treh dejanjih
STARI GREHI
Spisal Josip Stolba. pret vedel Fran Govekar -Režira in vodi požrtvo* Valni član SNG Stane Raztresen - Pridite, ne bo vam žal - Zabavali se boste in nasmejali!
Odbor
(Nedeljska premiera je zaradi slabega vremena odpadla).
Op. Lonjerski avtobus vozi iz Lonjerja v mesto vsake četrt ure do 23.30
Mladinci prosvetnega društva
'SLAVKO ŠKAMPERLE'
priredijo v soboto 18. t. m. ob 20.30 do 1. ure
po polnoči ples v foyerju na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta st. 7. Igral bo izbran orkester ter bo preskrbljeno za bife in pijačo.
Prijatelji mladine vljudno vabljeni!
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, poroka Je bila 1, umrlo pa ie 14 oseb.
POROČILA STA SE:	geome.
ter Erminlo Smrekar in gospodinja Hdda Caris.
UMRLI SO:	Tulilo	Maraido
»tar en dau. 48-leUia Adele Au-gelini por. Villaeh, 44-letni Giuseppe Neri, 46-lelna Elisabelta Liren por. Bressan, 60-letni Vlt-torio Bamlelli, 71-letnj Romano Mochar, 64-letna Maria VogriR por. Crociati, 80-letni Lorenzo Viti, 76-lelni Anreliano Baricchi, 79-letna Glusepplna Forabosehl, 56-1 etn i Anton Poropat. 79-letna Eurfemia Paliaga vd. Curto, 87-letna Caterina Prelaz vd. Pe-rosa. 56-letni Giuseppe Forato.
Exceisior, 16.00:	»Vem,	d*	1,1
boš ubil«, J. Crawford. Fenice, 16.00 »Orkan v Y*lu».
Hodiak, L. Christian.	,
Astra Rojan, 16.00: «Bela opoj-nost«.
Capitol. 16.30: »Ni greh«. P L«-
rie, R. Calhoun.	.
Cristallo, 16.00 »Tunika«, J.
mons V. Mature.	.
Grattacielo, 16.30: »Čudni det*1'
tiv«, A. Guimes.
Alabarda. 16.00:	»Altair«.	^
Lu_aldi, F JnterJenghi.__ jvJ,
Armonia, 18.00: »Okno na rišče«. J, Stevvart, G. KeUT Aurora, 16.00: «Zaseda sto ščic«, D. Robertson, L. P*' nell.	t
Garibaldi. 16.30: «Brezbožci». * Scott, A. Landsburv. .. -Ideale, 16.30: «Na Zahodu nič vega«, L. Ayres, L. Wolhelf Impero, 16.30: «Vražji genera* Italia. 16.30:	»Laesijev pogon”'
E, Ta.vlor. T. Drake.	j. S. Marco, 17.00: «Zdravnik na
prtem morju«, D. Bogard. ’• Bardot.
Moderno, 16.00: »Kentuckvjan*’1
B. Lancaster, D. Foster. Savona. 16.00: »Snidenje v de«”' J. Wyman, V. Johnson. ... Viale, 16.00: #Velemestni gu**u 1
F. Lovejoy, J. VVeldon. . Belvedere, 16.30: »Napad na
'J0”-	«rc
Marconi, 16.30:	»Prostran* ™
rija«, VValt Disney.	.
Massimo. 16.30: »Puščica V P hu», S. Hayden, C. čim. , Novo cine. 16.00:	«Veliki I':
cho«, G. Tiernev,. R. pnlUffiJ
Odeon, 16.00:	»Obleganje
Pointa«. R. Reagan, R, ming.	i.
Radio, 16.00: »Hči Mate H»rl L. Tcherina, M. Vitale. , Venezia, 15.30: «Kraljičini £kpfirii» A Nazzari L. ^
šketirji«, A. Nazzari, L. vvell.	.
Skedenj, 18.00: »Napolitanski ^ nibus«.
POLETNI KINO
Arena dei fiori, 20.00: »Dogo^t ščine kapitana Davidsona«,
Corey, M. Leckwood. -uj
Ariston. 20. t5: »Obmejni R. Scott, D. Dom.	z
Armonia, 19.30: «Okno na dv° šče«, J. Stevvart, G. Kellf' , Garibaldi, 20.00: «Brezbožc)»'
_Scott,, A._ Landsburv. _ p(|.
Marconi, 20.15:	»Prostrana
rija«, VValt Disney. ^
Paradiso, 20.00 »Atila«, And Quinn.	«
Parco delle rose. 20.00: »Najltjk ženska na svetu«, G. brigida.	-.a
Ponziana, 20.15: «Vrni se t" mala»L M. Vitale, M. Lant^,.
Rojan, 21.00: Variete. Sledi: -j w laga«, M. O' Hara.	,	*
Skedenj, 20.30: »Napolitanski v
nibus«.
Stadio. 20.30: «Venerino zn> nje«, S. Loren. V. De Valmaura, 20.15:	»Mala	sv«1
ca«. V. Lisi, V. Riento.
JULI
in.-«« ruviAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00
davanje; 12.10 Za vsakega n 12.45 V svetu kulture; 12.55
kester Bojan Adamič; 13.30
ba po željah; 17.30 Plesna fj
ba; 18.00 Saint Saeps: K0,T
za klavir in orkester; 18.24 ”5; lodije iz operet in revij; .|! Paganlnijeve skladbe:	JU
Zdravniški vedež:	19.30
glasba: 20.00 Šport; 20.05 lie Kuntz; 20.30 Dva sla''”:,it perna dueLa; 21.00 Vili zfp «CeIestina«. legenda v 1® «ji' kah, nato priljubljene 23.00 Južno-ameriške ritmičn* pevke
■r k ih t 1.
14.30 Tržaška kulturna "ut ka; 18.45 Spored za otroke! Igra ciganski orkester; 21.°,5Jj|i fonični koncert orkestra Tr: / filharmonije, dirigira Aladat-j nes; 2145 Glasba v Trstu 11 1» «> I* 14 II
Poročila v slovenščin!1 13.30 111 19.00.
Poročila v ItalltanSčlid' 12.30, 17.45 in 23.00
5To6 - 545 10 6J50 . 8.1® nos iz Ljubljane; 6.10 J”
glasba; 7.00 _ 12.00 prenos J* 13.40 Arije in dueti iz PJJ jeve opere »Madame Butte’ 14.30 . 17.00 prenos iz Lj i Ritmi in popevke; 17.25 C**’ oder; 18.00 19.00 prenos 1*
19.15 Popularne melodije; 1
22.15 prenos iz Lj.; 22.1» orkester Bix Beiderbecke; Mihail Ivanovič Glinka: r končana sonata za violo I’1 vir.
Starko je oodrl
Včeraj zjutraj je 15-letni kolesar Claudio Balbl iz Ul. Tesa 28 povozil v Ul. Oriani 7 3-letno Margherito Zic vd. Marini iz Ul. Porta 17. Stur-ka se je pri padcu močno u-darila in ranila po čelu, precej je krvavela in dobila pretres možganov. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na drugi kir. oddelek a pridržano prognozo.
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITN1C (od 12.t. do 23.1.)
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Da. vanzo. Ul. Berninl 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 4; De Lei-tenburg. Trg S. Glovanni 5: Al L!oyd. Ul. delFOrologio 6: Alla Maddalena. Ul. delPIstria 43; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Mizzan, Trg Venezia 2.
nočna služba lekarn V AVGUSTU
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Beuussi. Ul. Cavana 11: Al Ga-leno. Ul S. Clllno 36 (Sv. Ivan).
H I, » \ 14 A I J A 327,1 m, 2*2,1 m, 212,4 Poročila ob 5.1)0,	6.00. (l
13 110 15 III) 17 00 19 00 22 5.00 Pester glasbeni 6.20 Naš jedilnik; 7.10 *TJ zvoki; 8.00 Pisan spored •" f, skih narodnih in umetd1 Jf srni; 8.30 Radijski roman * T de Hartog: Thalassa -	1'
Od melodije do melodil*',^ Radijska igra Janko f, Kako je 'Irebuiijtk hodil jf glav (ponovitev); 10.00
‘ .Bil\
na komentirana oddaja - L f
Berlin, skladatelj popu 1 ar" p)
lodij; 11.05 Operetna i” glasba: 11.45 Cicibanom - „ -dan! Kristina Brenk: Lobf,. |J,
haj; 13.15 Ciganske melodijo/' Pester operni spored; dom in žene; 14.40 Zeie" 'I nsk «i'
zeleb,,
jioslušajte!;
rodne pesmi poje	,«>	a
tet Niko Štritof in B** dih
ritnik- 16.00 Utrinki 11, -j (ure - Apulej: Zlati °*. B del: 16.20 Bruno BjelinsK’ cert za flavto in godalo j| sier - Claude Debuss.C 17.15 Zabavna In 18.00 Športni tednik;
•rti
v'
lk= 18S»
Pul«
be Slovenskih avtorjev Prjj) L riborski komorni zbor;
nanje-polltični feljton: •jjjoj) j,
be v Sovjetski zvezi: ‘Tu« 'i ure za ljubitelje slovenj jj lodnih pesmi; 21.00 Ra gra - Kosmač: Kadetkal
l'KbKVIXl2A J
dr*!!1,- fj
18.00 Tretje nadaij. <tr»'T tejevega romana #Vih8r'. j« vi«; 21.00 Vesti; 21.15 u živali; 21.45 Reportaž* A h vanja po Holandski: 2*U n »Biserna ogrlica«; 22-3U, Spirltuals.
Nenadoma nas je v 80. letu starosti za zapustil naš predragi mož in oče
ve«
LOVRENC VITEZ (VITTI)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes uri iz. mrtvašnice glavne bolnice.
Žalujoča zena Jostpina, hčerka lil ostali sorodniki
Trst, 14. avgusta 1956.
MONOPOL
nphaiPreielji'h dneh je pre-■ lzhajati «/i Nuovu Cor-. ,rf” ,z Firenc, katerega u-
chi 'kT Je bil Homan<> Bilen-• List je izhajal 12 let,
Drori?- f V florenfinskih raž-Do n* "lcah pojavil takoj
v,h Wab°ditvi mesta- V P>-
Potem Je bl1 gIasnik CLN, Petem pa Se je usmerU bQjj
t;čn 6Vi° m koil6n° na poli-blizu Lmij0' ki ie Vla -,o dini ,	unistom- Bil je e-
Vedm - te vr'sl!' ki je nest zavraeal vsako istovet-ter -S	n^un^stično stranko
vnj ,e skušal obdržati svo-turt9 lnriPr>ja in umerim ton
;Ud> V trenutkih r-.a	0.
lh Političnih drgni:«'
iIfižT°dd! smo našo borbo v . P te italijanske levice» — "	Bilenchi	ob slo-
. *ne da bi se pri tem ru L Z izključnimi inte-9nm “kfšne koli stranke, likn sm° okušali biti koških ,no°06<’ g'asniki tielav-tev £trank ’n drugih pokre-t' kl se opirajo na sonali-trn, ,n nn italijansko laično sne 1C^°'	vemo,	do kak-
jn n“ere smo v tem uspeli tori ,lR h°m° si sodili sami; nj n mirno lahko trdimo, da j,.-.0 nikdar sledili osebr:
bil \ ko°ar koli■ P« naj bi n , 0 ni’ lokalni ali nacio-•trn'i v°ditelj katere koli in	ni,i	ni bila uprava
tujlf Va lista PotIt!
ržena
<m'm vplivom, pa čeprav tlj 0 , nnleteli na nerazumevanj m sonraštno ...» Bilenchi 8» ° nadalJuje: «Srečni smo, u vključujemo naše delo
mok'‘tku ■■■ ko h()do de* roc'j«, pravica in s tem stal' re*nični napredek poiti * dosegi jini tudi za dc-> ki je tako zaostala, kot im na*a' za°stala, res je; a ki * J°mstvo za boljšo bodoč-tu ■ V demokratičnih insti-P parlamentu, ki te-^	31 tla ustavi, ja svobodi.
stv'h ^e~ta zagotavlja, v jam-’ ki jih naš, čeprav še ant POpoln ustavni sistem za--j- jQ svoboščinam in pra-Ga"‘ vseh Italijanov . . .» ‘olikn 5a P°štene besede, za n u oolj upoštevanja vred-*an Ug0*ov'tve, ker so napiliti'6 *t°^ snključek dolge po-koli*16 1)01,1)6 lista, ki ni ni-5j0 , skrival svojih simpatij komunistov, ki pa se tudi laiJl ni strinjal s protipar-jj-^Htarnimi mentalnimi nri-k niti z orodnim poj-_(] politične svobode . <in hiit ?krat*6ne metode ter z k j , °6ijo Sovjetske zveze, pra10 je glavni tajnik Ki't ^ te dni ponovno potrd'1 Vatl°brazl°žil v svojih izja-l0li v ttUnitat in »Rinnsei-
ham *)esede in ugotovitve titi ,daj° toliko bolj obču-ra žalost časopisa, ki umi-p ’ ln postavljajo ponovno site nas vPr£,šanja italijan-pajgav tiska, ki sodijo med kr-yaznejša. med ona, ki odpre 3'°- dušitev, ki še vedno šeEPreČUie Popoln razvoj na-točn ^avnega življenja. Ce so Ija 6 številke, k' jih objavil ln ni razloga, da bi o PHdvomili — je ali Nun-
izvod°rriere* iz*iaial v 5001,0
Pri t kar ^ mU- računajoč oiji em tudi na dohodke od Sl£r0s°v. lahko zajamčilo °bst en’ a ven(l:,r siguren Pia °J' ^u°i #Avanki» iz Ri-*pa-s.e le v preteklih tednih iajue v zelo težavnem polo-So r 'n njegovi upravitelji Pljj .asn° Pretresli morebitno prjjp' ev Usta. Slo bi za težji VažnPr' bi stranka, ki ima tonju V'^° v. P°,itie nem živ-siljenu naše dežele, bila pri-Pip a otipovedat i se svoje-ni b“radnemu glasilu. Toda »ke • ° dosti izbire: italijan-*»m0easopise' ki lahko živijo 'altko 08 raeun čitateljev, he r' na-štejemo na prste e-ni 0(?	: Vsi drugi so odvi?-
»n n °Riasov ali od podpor. <totn:aIVeekrat ne moremo u-
PfV0
kje se zaključuj;
Mo pp°e,avje in začenja dru-kotovhav ,ak0 S6 ne more u-kahieL' meja med pomanj-hega 1 mklame zaradi majh-P°p,a. rgovskega interesa in Poslej .m reklame, ki je krep()v'Ca diskriminacijskih u-^i bil *° ,e vprašanje, ki bija 0 nepomembno, če bi no oj	ndvisna	izključ-
Postaj. Prlvatnikov, vendar slimo	, Pereče,	kadar	pomi-
klame a 1P Pretežni del re-tem	v rokah	države	in s
P>h .t rokalt vlade in vlad-Ne	ank-
htogij U*vaiiamo si, da bi lahkoto*0 ■ vprašanje rešiti z tovaij	’ da	bi lahko	sve-
Pravke -rURl' reSitve in polhi* . To,la dejstvo je, da možnojt'VrSna oblast danes go p , ,Rr_ati odločujočo vlo* nja	ržišču	javnega	mne-
“redstvi ra; 7' ekonomskimi k,h m . so v njenih ro-klainn v, Sf ' kar zadeva re-k'h rrtt1 lraj° v dveh erja-t«j, ‘ ln RAI - Televizija! Pij a s,°nopo1 in ditkrimina-sPlašuint, škandal. Kadar se živijeniP	t°V	>	javn0
Zametki ' mirno, zakaj se ^k°remn?0VPga lako težko rniule	J0’	znkaj so	stare
zaW V 0 težko prema«-*
tako' trd,^ S° z*rešenl pojin'
gledat; i -IVl' 'j1 morali po-
r(l4jU ,aj s<‘ 'logaja na pod-
^al* usti . * pied(‘n bi mogli
Po1 oblast*0 °dgovor, Mono-
dtononoi	" .š*'	“nnireč	tudi
nj* j»vnev6 eV 7,a us|tvaija-Javn6*a mnenja.
:z «U, MONUO«
iz /.uunuviMSin; iMii;ii;m.osri i;i:\i;smiii si,ini:Ai;i;\
«Partince» in zadružna lastnina
Slovenci so se naselili ob koncu VI. in v začetku VII. stoletja v gorske predele Julijskih Predalp. To pokrajino i-menujemo danes Beneška Slovenija. Kako so se naseljevali, ni znano. Takrat Slovani še niso imeli pisave in tako ni nikjer zabeleženo, kako so se premikali in naselili predele današnje Beneške Slovenije. Pavel Diakon nikjer ne opisuje, kaj se je logaialo za langobardsko mejo. Iz njegovih _zapiskov vemo le za trčenje slovanskih plemen z langobardskimi vojaškimi silami. Zato lahko le sklepamo, kako so si Slovenci v tej deželi lastili zemljo in ustanavljali nove naselbine. Prav tako kakor v I-stri in okrog Trsta so tudi tukaj Slovenci pregnali s pogostimi napadi preko meje vse prvotne prebivalce, ki so še bili na tem ozemlju, in si prisvojili njihova polja, pašnike, ledino, gozdove itd.
Nekateri trde, da je bila Beneška Slovenija v dobi pred prihodom P.imljanov le slabo naseljena. To ni bilo tako, ker so se prvotni narodi bavili predvsem s poljedelstvom, ki je bilo tesno povezano z živinorejo. Pri starih Keltih, ki so v tej dobi živeli na tem ozemlju, je bil način živinoreje zelo primitiven. Hlevov niso poznali, živina je bila na prostem in se je le ob slabem vremenu zatekla v stajo. V zvezi s tem tudi niso poznali senikov, kjer bi lahko shranjevali krmo za zimsko obdobje, kakor je to danes v navadi. Svet Beneške Slovenije je močno valovit. Kjer se danes razprostirajo številne senožeti, je bilo v (lavni dobi Keltov na nekaterih krajih samo skalovje, pravi kraški svet. v nižinah pa so se bohotili širni gozdovi na težki ilovnati zemlji. Živina se je pasla po pobočjih, hranila se je z nizko travo, ki se je nikakor ni izplačalo žeti in odnašati v oddaljene domove. Pašnikov je bilo mnogo: pobočja Matajurja, Ivanca, Mije, Uogla, Kladja, Breke, Slemena, Vršiča, Kragonce, Isla-buka, Kapuna itd. Vsak grič je imel svoje pašnike. Oglejmo si Klaflje. Pašniki so bili v krajih, ki imajo danes sledeča ledinska imena: Klad-je, Robe, Cukula, Mrznjak, Glave, Prevalo. Vsako ledinsko ime obsega večji del o-zemlja, kjer so bili še pred petdesetimi lett samo pašniki, v nekaterih krajih pa so še danes. Pobočja, pokrita s pašniki, so pospešila številčno naraščanje živine in mnogi Kelti so postali prav dobri živinorejci, del prebivalstva pa se je bavil s poljedelstvom. Ti ugodni pogoji so imeli za posledico zelo gosto naseljenost tega ozemlja.
Drugi razlog, iz katerega sklepam, da je bila Beneška Slovenija gosto naseljena za časa Keltov, je ta. da se je Julij Cezar, ko je prišel v Furlanijo, moral bojevati s Kami in Kelti, ki so naseljevali ozemlje Karnijskih Predalp v severni Furlaniji in današnji Beneški Sloveniji. Ti narodi so bili že enkrat prej podjarmljeni od Rimljanov in ko jih je sedaj Julij Cezar premagal, je tu takoj ustanovil dve vojaški naselji, Julium darnieum in Forum Julium (Čedad). To dokazuje, da so bili Kelti bojeviti prebivalci Nadiških dolin ter gričev in da so bili tudi številni, ker bi v nasprotnem primeru bilo nesmiselno u-stanavljati vojaško postojanko ravno na ustju nadiških dolin. Iz omenjenega lahko sklepamo, da je bila Beneška Slovenija v tej dobi zelo gosto naseljena.
Na tem mestu ne bom o-pisoval razvoja današnje Be-
neške Slovenije, temveč se bom omejil na raziskovanje samo določenega predela te dežele, ki obsega vasi; Kal, Arbeč, Zapotok, Gorenja yas.-Crni vrh pri Podbonescu.
Tudi v teh krajih so že bivali stari Kelti in Kami. To dokazuje grad ali gradišče, ki je bil zidart vrh hribčka, kjer je danes cerkev sv. Andreja (798 m nad morjem). Gradišče je bilo najdeno tedaj, ko so prenesli pokopališče iz cerkve sv. Andreja in njene okolice na nižje ležeči prostor pod cerkvijo, kjer se nahaja še danes. Znanstvena raziskovanja na področju arheologije ali etnografije se na tem kraju še niso vršila. Za izravnavo terena, kjer se nahaja sedanje pokopališče, so morali kopati 4 do 5 m globoko v zemljo. Pri tem so naleteli na staro zidovje, ki so ga zaradi nevednosti porušili, ker se niso zavedali važnosti teh starih ostankov gradišča. Od pokopališča do ravni cerkvenega tlaka pa teče danes zid, .ki zakriva vso preteklost. To gradišče je bilo poznano kot arbeško, po vasi Arbeč. Ime izhaja iz keltskega jezika, ker v slovenščini, latinščini, lurlan-ščini m italijanščini nima nobenega pomena. To gradišče je bilo po svoji legi popolnoma varno pred sovražniki. Na zapadni strani so strmi prepadi, kl se vzpenjajo od Nadiže skoraj do vrha griča. Danes se te strme skale imenujejo Cela, ledinsko ime zanje, ves la skaloviti predel pa se deli še na manjše predele, ki imajo tudi vsak zase
svoje posebno ledinsko ime, kot n. pr.: Za vranovo skalo, u Spiko,. u Robieh. Pod Ma-jovno, pri Babalonskem tur-nu (ta kraj se imenuje tako po skali, ki se navpično in visoko dviga sredi potoka Budrina . in, je podobna stolpu. Ljudje jo imenujejo Babilonski stolp. Skalo objema z obeh strani deroči Budrin), Za Beripan, Pod vranovo skalo (kjer je globok prepad s strehasto, skalnato polico) in Na Ledincah. Potok Budrin* se je globoko zajedel v živo skalo ter izklesal te strme prepade.
Na južnem delu griča, kjer stoji gradišče, pa je pobočje zelo strmo, poraščeno s kostanji. V starih časih so tu bili hrastovi in bukpvi gozdovi. Tudi na tej strani najdemo številne manjše potočke, ki so izdolbli skale, ki so poleg gostih gozdov tudi nudile zelo dobro obrambo. Zraven tega so gradišče dobro varovale po več metrov visoke stene, ki so skoraj navpične in predstavljajo tako nekakšne prepade.
Na severni strani je bilo varno, ker so napadalci naleteli na naravne ovire. Hrib Mija (1228 m) se dviga skoraj navpično iz Nadiže, ki ga obdaja od treh strani, proti zapadu je hrib Lubje-Hogu (1168 m), tudi s prepadi na vzhodu, ker je nekoč med tema gričema tekla Nadiža ter izklesala navpične stene.
Ce so sovražniki prodrli skozi Brezje, Platišče in Pros-nid, so dobili pred seboj izrazit kraški svet,, zlasti V teh dveh gričih, ves razoran z
■■ 5*
Stupica v vzhodni Benečiji.
jamami, prekopi ter poraščen z gozdovi in gričevjem.
Na zahodu leži Ivanac (približno 1300 m) in Kragonca (950 m), ki sta nekako skrivala in branila ta del ozemlja. Najbrž je bilo še tam kje kako drugo gradišče istega rodu Keltov blizu Mažarol (660 m) in Derjana (Reant — 676 m).
Ne samo da je bilo gradišče naravno zavarovano, bilo je tudi na lepem položaju, kakor sem že omenil. S tega griča vidiš vso okolico, celo Nadiško dolino od Mosta do Robiča. Od tod lahko opazuješ okoliške hribe in gorske prelaze. Tako tudi sovražnik ni mogel presenetiti gradišča.
V Arbeču so verjetno ostali po prihodu Slovencev prvotni prebivalci keltskega rodu in se sčasoma začeli izgubljati v slovenski skupini. Slovenci so bili pretežno pa-stirji-kmetje, ki so ob napadih branili svoja posestva a-li napadali sosede, da bi si priborili nujno potrebne pašnike, senožeti ter njive. Tako so nastali spori z Langobardi. Ko so uvideli, da ne smejo in ne morejo v Furlansko nižino, kjer bi bili potujče-ni od Furlanov-Langobardov, so pričeli iskati pašnike za svoje črede na pobočjih gričev: Matajur, Lubje-Uogu, Mija. Kladje, Breka. Uoršič, Kragonca, Vrh.
Ker so Slovenci in Slovani v tisti prehodni in urejajoči se dobi živeli zadružno, so tudi zemljišča urejali na zadružni osnovi. Zadružno življenje je bilo v tem, da je starešina vodil rod, kateremu je pripadalo ozemlje celega okraja. Posamezne družine so imele svojo lastnino, kakor n. pr.: orodje, orožje, kočo in čredo. Kako je bilo z njivami, ni znano. Verjetni so si razdelili že obstoječe polje, last prejšnjih prebivalcev. Kjer pa so se na novo naseljevali, so skupno požgali gozdove ter vsaki delovni moči dodelili določeno mero zemlje in s tem naj bi nastala družinska lastnina. Ko jim je pretila nevarnost pred sovražniki, ali ko so se pripravljali »ami na prodore v ozemlje sosednih Langobardov, je družina počasi izgubljala na svojem pomenu in je bila bistvena ohranitev rodu. Le-ta je imel pravico do posameznika in z njim razpolagal, kot je starešina in njegov svet mislil, da je prav in koristno za skupnost.
MARIO VASONSKI
£
V
4
N
*
j
' >
■<jv.
f>x mm.
7/	-	j
,«*** V «****. I
" BH	a«	u&kkj*	\
—■V ji—,.'
n
. . *■
S svoje turneje po Ljudski republiki Kitajski pošilja Slovenski oktet lepe pozdrave uredništvu in čitateljem našega
dnevnika.
DR. MILAM BflRTOS. PROFESOR ZA MEDNARODNO PRAVO
0 NACIONALIZACIJI SUEŠKEGA PREKOPA
(Se nadaljuje)
«Glede sklepa egiptovske vlade v vprašanju Sueškega prekopa je treba razlikovati dve bistveni vprašanji, ker
ftridemo, če ju obravnavamo oceno, do pravilnejšega sklepa.))
«Kot prvo vprašanje mi poudarjamo, da je zdaj na svetu pravilo, ki ga je konsolidiralo mednarodno sodišče že med obeina svetovnima vojnama, da lahko vsaka država na svojem področju predpisuje režim nepremičnin in da lahko v ta namen tudi . reformira nacionalizacijo vseh dobrin ne glede na to, ali so državne ali last. domačih državljanov ali tujcev in ali so nosilci pravic fizične ali pravne osebe domačega ali tujega porekla.
Egiptovska vlada je imela torej vso pravico, ko je u postavila nov režim lastništva Sueškega prekopa in sueške družbe, vse to pa s pogojem, da izplača pravično odškodnino tujcem, katerih koristi so bile s takšnim ukrepom prizadete
Nam zadostuje, da je egiptovska vlada izjavila, da bo izplačala pravično odškodnino tujim državljanom, zainteresiranim pri sueški družbi. QdškOdnino samo. če naj b> pravična in če naj ustreza stvarnosti, pa je treba posebej proučiti in ne more biti predmet razprave, dokler niso ugotovljeni vsi kriteriji /.$ njeno odmero. Za ugotovitev odškodnine bo imel važno vlogo še razmeroma kratek rok trajanja koncesije sueške družbe in določba, da preide na koncu tega roka vsa imo-vina družbe na egiptovsko državo, torej je treba tudi vrednost aktive zmanjšati glede na amortizacijo za minula leta koncesije, ker velja določba. d# preide imovina za minula leta brez odškodnine v lastnino države, ki daje koncesijo. To pa je dejansko vprašanje cenitve in l/raču* nanja.
Za nas pa ostane tu kot glavno - pravno vprašanje; al: je v prvem vprašanju, vprašanju nacionalizacije, umest-
NE VEMO SE. KAJ JE BOLEČINA
--------—-7----------------
t Psihični izraz nekega imperativnega samoobrambnega refleksa» - Ljudje različnih plemen bolečino enako intenzivno občutijo, a nanjo različno reagirajo - tDolorimeten, naprava za merjenje bolečine
Kaj je pravzaprav bolečina? Vsakdo, ki jo je občutil, ve, kaj ona pomeni. Toda kadar bi nekdo zahteval točno definicijo tega pojma, bi bil vsak poskus jalov. Čeprav se zdi to čudno, vendar še nihče ni uspel definirati bolečine Slavni angleški znanstvenik Sir Charles Sherrington, ki je za svoja raziskovanja na področju fiziologije prejel med ostalim, tudi dvaindvajset nazivov častnega doktorja, je napisal, da je bolečina »psihični izraz nekega imperativnega samoobrambnega re-fleksa«. Fiziologom lahko ta definicija ugaja, toda ona nima nikakšne koristi za človeka. kadar stopi na žebelj ali pa se mu iver zapiči pod noht.
Znani ameriški časopis «Gla- I bivalči evropskih mest «pada-silo zveze za proučevanje jo v nezavest«, samo če sli-
kroničnih boleznin je eno svojih zadnjih številk v celoti posvetil vprašanju bo-lečipe, njeni preprečitvi in zdravljenju. Znanstveniki, Ki so za to številko napisali številne članke, se ne strinjajo v definicijah bolečine in v metodah njenega merjenja, vendar so si enotni v tem, da je prišel čas, da znanost nekaj ukrene v zvezi s tem pojavom.
Znanstvenike že od nekdaj zanima razlika med bolečino in reakcijo osebe, ki zaradi nje trpi. Zakaj na primer kitajski kuliji, kadar se jim odreže noga ali roka, samo stisnejo zobe in ne izpuste nobenega glasu, medtem ko pre-
šijo glas zobozdravniškega svedra, pa čeprav jim je zdravnik že pred tem aneste-ziral zob. Dr, James Hardv, ki je izumil napravo za merjenje stopnje bolečine, «dolori-meter«, trdi, da Kitajci kljub temu ne občutijo bolečino nič manj kot Evropejci in Američani. #Dolorimeter» je navadna naprava, ki sestoji iz električne žarnice posebne vrste, ki proizvaja toploto, ter specialnih leč, ki toplotne žarke usmerjajo na določen del telesa. Toplota raste postopno, od pacienta zahtevajo naj vztraja, dokler vročina ne postane «neznosna». Dr. Hardy je uporabil svoj «dolorime-ter» na tisočerih prostovolj-
m
m
V zvezi z nesreči), ki Je prizadejala 254 rudarjev (od teh 139 Italijanov) v belgijskem premogovniku Marcinelle (Char-leroi), se vedno upajo, da bodo ponesrečence rešili, če so se utegnili zateči v rove, kjer ni ogljikovega monoksida. — Na sliki viSlmo rudarje prostovoljne reševalne ekipe, ko sc spuščajo v Jašek.
nih pacientih- Rezultati njegovih raziskovanj so potrditi, da so nekateri deli telesa bolj občutljivi od drugih. Poskušal je tudi celo vrsto eksperimentov pri ameriških belcih črncih, Indijcih in Eskimih ter je odkril zelo važno stvar, da je meja bolečine enaka pri vseh plemenih. Bolečina postane namreč »nevzdržna«, kadar se temperatura na določenem delu telesa zviša do 85 stop. Celzija. Toda še vedno se nam postavlja vprašanje, zakaj »i Eskim, ne da bi jokal in vpil. odreže prste na nogi ali celo ves spodnji del noge, da ni se rešil smrti zaradi gangrene, južnoameriški Indijanci pa prestanejo zelo hude operacije, ne da bi zanje uporabili anestezijo. V čem je torej razlika? Po Hardyjevem mnenju ni razlika v bolečini, marveč v psihični reakciji na bolečino.
Do katere mere pa človek lahko prenese bolečino? Kot smo že omenili, je priroda preskrbela človeku določeno mejo občutka bolečine; ni ie bolečine, ki bi v pogledu svoje intenzivnosti prešla to mejo. Eksperimenti z «dolorime-troma so namreč pokazali, da čeprav se temperatura viša, bolečina ni močnejša, kar pomeni, da je na primer bolečina, ki nam jo prizadene razbeljeno železo po svoji intenzivnosti enaka dotiku posode z vrelo vodo. Potemtakem so srednjeveški inkvizitorji zaman tratili čas za iskanje kompliciranih priprav za mučenje svojih žrtev. Toda, da se povrnemo na vprašanje razlike občutljivosti posameznika lahko navedemo izkušnjo civilnega in vojnega kirurga dr. Henrika Beecker-ja, ki je med svojo kariero operiral na tisoče bolnikov in ranjencev. Beecker je beležil reakcijo na bolečine pri vsakem bolniku, ki ga ie operiral. Odkril je celo, da je šele vsak četrti hudo ranjen tožil zaradi bolečin 'n nadlegoval zdravnike zaradi sredstev za pomiritev, medtem ko so nadaljnje statistike pokazale, da je četrtina civilnih pacientov tožila n»d bolečinami. Od kod ta razlika? Po njegovem mnenju t) ne moremo pripisati mnenju, da so se vojaki psihično utrdil: proti bolečini. Delno je
to sicer res, vendar je po njegovem bilo najvažnejše dejstvo, da so ranjenci sprejeli rano in operacijo, da jim le ni bilo treba zopet na bojišče.
Zanimivi pa so tudi rezultati eksperimentov, ki jih je na nekoliko stotin pacientov izvršil dr. Artur Keats. S temi poskusi je hotel ugotoviti delovanje avtosugestije na reakcijo na bolečine. Tako je dr. Keats svojim nedavno operiranim pacientom, ki so tožili nad bolečinami, vbrizgal injekcije navadne slane vode, trdeč da gre za morfij. Takoj po prejemu injekcije so pacienti prenehali tožiti in so izjavili, da se počutijo bolje. Drugi poskus je bil obraten. Pacientom, ki so tožili zaradi bolečin, je vbrizgal pravi morfij, toda dejal jim je, da so te' injekcije le neki njegov pripomoček, ker nima več na razpolago morfija. Mnogi pacienti so še naprej, tožili, da čutijo bolečine, nekateri so celo trdili, da se počutijo slabše kot prej. Toda pozneje, ko so prejeli slano vodo, katero so imeli za morfij, so bolečine prenehale kot bi odrezal.
na kaka mednarodna intervencija. Po našem mnenju i-majo države, katerih državljani so delničarji družbe, pravico, da se v obrambi njihovih koristi zavzemajo za svoje državljane, nimajo pa pravice, da zahtevajo kakršnokoli intervencijo, dokler se ne prepričajo, da so njihovi državljani oškodovani.
Ker je predsednik Egiptovske republike izjavil, da bodo dobili delničarji odškodnino, je vse, kar lahko in kar imajo pravico storiti, to, da prek konzularne zaščite zahtevajo. da egiptovske oblasti pravično in zakonito ure-de vprašanje zaščite koristi svojih državljanov, držeč se redne procedure in pristojnosti po egiptovskih zakonih. Sele če bi bil postopek v E-giptu pri vrhovni instanci zaključen v nasprotju z načelom o pravični odškodnini, bi lahko, zainteresirane vlade prešle na diplomatski ukrep in morebiti zahtevale. naj pride zadeva prod mednarodno sodišče, da bi le-to odločilo, ali je egiptovska država, ko je prisodila in odmerila odškodnino, kršila katerokoli določbo mednarodnega prava, Doslej pa se morajo države zanašati na dobro voljo egiptovske vlade, izraženo v njeni uradni izjavi.
Samo dolgovi in zastoj v njihovem odplačevanju zdaj načelno niso podlaga za oboroženo intervencijo. Sicer pa je celo zmerna Porterjeva doktrina. sprejeta na drugi haaški mirovni konferenci leta 1907, prepovedala uporabo sile za izterjanje dolga, dokler zadeve ni obravnavalo sodišče. Tudi zdaj Ustanovna listina Združenih narodov prepoveduje sleherno uporabo sile za poravnavanje mednarodnih sporov, če se pri pravnih vprašanjih približuje Por-terjevi doktrini. Po Ustanovni listini je Varnostni svet porok za izpolnitev razsodbe mednarodnega sodišča.
Ce bi torej države, zainteresirane pri tej nacionalizaciji, počakale, kaj bo ukrenil vrhovni egiptovski organ, če s tem ukrepom ne bi bile zadovoljne, če haa.ško sodišče tega sklepa ne bi sprejelo in če bi presodilo v tej zadevi kako drugače, pa bi egiptovska vlada v roku, ki ga določi mednarodno sodišče, tega sklepa ne uresničila, tedaj bi se lahko zainteresirane države obrnile na Varnostni svet, da bi jim zagotovili izpolnitev razsodbe mednarodnega sodišča, kar je teoretično moč spraviti do kolektivnih ukrepov v proporciji, potrebni za ♦o izpolnitev.
Po našem mnenju je svo-b.da plovbe po Sueškem prekopu v načelu sestavni del
mednarodnega prava in obalne države nimajo pravice, vsai ne v mirnem času. da bi omel jevale prosto plovbo ladij ka-
terekoli zastave po tem prekopu. To vprašanje je ločeni od nacionalizacije teoretično in praktično. Da je tako, dokazuje primer, da je lahko angleška vlada pustila lastništvo družbi, s svojimi ukrepi pa preprečila plovbo. Predsednik republike pa je v imenu egijitovske države »Izdal splošno deklaracijo, da bo Egipt spoštoval svobodo plovbe po prekopu in da je v nobenem primeru ne bo otežkočal.
Kolikor torej velja — mi mislimo, da velja — mednarodna služnost jjlovbe po Sueškem prekopu, ta služnost ni ogrožena in zato nobena oblast na svetu ne more v tem vprašanju intervenirati v imenu mednarodne skupnosti. Sele če bi Egipt ogrožal ali preprečil svobodno	plovbo po
Sueškem prekopu, bi lahko z običajnimi pogoji proučili vprašanje, ali in v čem je kiSil carigrajsko konvencijo iz 1. 1888 kot temelj za mednarodno ureditev plovbe po tem prekopu-
Po našem mnenju je besedilo citirane konvencije še zoaj pozitivna pravna določba za ureditev vprašanja plovbe po prekopu. S tem pa ni rečeno, da se mora ta konvencija dobesedno uporabljati. Velika Britanija je trdila, da je ta konvencija mednarodni zakon v bistvu, ne pa v podrobnostih. S takšno izjavo se strinjam. Kakor pa si je Velika Britanija v prvi in drugi svetovni vojni prilastila pravico, da ne uporablja določb carigrajske konvencije o plovbi sovražnih ladij, tako mora biti tudi zdaj tolerantna in pripoznati Egiptu pravico, da to konvencijo uporabi skladno s sedanjimi razmerami, ne da bi se oziral na podrobnosti.
Ne morem povedati svojega mnenja o pravilnosti sklicanja konference 21 držav o vprašanju Sueza, ker nimam pri rokah potrebnih tekstov, da bi poiskal v njih ustrezna pojasnila. Odklanjam pa tolmačenje, ki sem ga slišal včeraj iz uit nekaterih naših uglednih pravnikov, češ da bi morala biti Jugoslavija povabljena na to konferenco kot naslednica Avstro-Ogrske, ki je tudi podpisala to konvencijo. To formalno ne drži, kei Jugoslavija	pravno ni
nadaljevanje Avstro-Ogrske, marveč Srbije in podpis Avstro-Ogrske na konvenciji Jugoslavije pravno	ne poobla-
šča niti je ne veže.
Menim pa. da je pravično, da lahko Jugoslavija, če to želi, zahteva udeležbo na tej konferenci, toda	na načelu
mednarodnega sodelovanja iz Ustanovne listine Združenih narodov in na načelu svoje zainteresiranosti za plovbo po Sueškem prekopu. To pa je vprašanje oportunosti, ne pa pravno.«
SLIKA	NEMŠKE
Kaj mislijo Nemci, kakšne so njihove težnje, za kaj se zanimajo? Kako ocenjujejo nedavno preteklost in sedanje dogajanje? Da bi dobila odgovor na vsa ta vprašanja, sta profesor Peter AUensbach in njegova žena Elisabeth Noelle, ki sta v Zahodni Nemčiji poznana zaradi svojih anket in študij o javnem mnenju, naslovila na tisoče Nemcev poseben obrazec z vprašanji. Za to sta delala celih deset let in sta sedaj objavila rezultate te ankete v 412 strani debeli knjigi. Tu je polno statistik, številk in odstotkov. To je »slika nemške mentalnosti«, pravita avtorja,
Nemci se zelo malo zanimajo za politiko, 32 odstotkov Nemcgv se za politiko sploh ne zanima, 41 odstotkov pa Se zanjo zanima zelo malo.
Po mnenju večine anketiranih so Bismarck, Hitler in Adenauer one tri nem-
ške osebnosti, ki so za Nemčijo največ napravile.
10 odst. Nemcev smatra, da je eHitler največji državnik stoletjan; 22 odst. misli, da je bil on »odločen državnik, kljub temu, da je napravil nekaj napake; 44 odst. pa je mnenja, da je on »napravil nekaj dobrega». Kljub temu, da odstotek res ni velik, je 28 odstotkov Nemcev obsodilo Hitlerja kot »politika brez moralnega čuta«.
Neko vprašanje se je glasilo: «Ce bi se nekega dne postavila alternativa, da se brani naša civilizacija tudi s pomočjo atomske bombe, ali bi se Evropa prepustila Sovjetski zvezi, da bi se izognili uničenju, kakšno bi bilo v tem primeru vaše stališče?« Od anketiranih jih je 38 odstotkov odgovorilo, da so z.a «obrambo z osem, sredstvi«, medtem ko jih je «7 odstotkov dejalo,
da bi se bilo treba izogniti vojni za vsako ceno; 28 odstotkov pa ni vedelo, kaj naj odgovori. Ko so mladini postavili vprašanje; »Ce bi izbruhnila vojna s Sovjetsko zvezo, kaj bi vi napravili?», jih je 46 odstotkov odgovorilo, da bi to mimo gledali, da ne želijo vojne, 30 odstotkov pa je odgovorilo: «Borilj bi se.»
Od 100 Nemcev jih je 34 mnenja, da je danes «najaktualnejše in najvažnejše nacionalno vprašanje združitev Nemčije», medtem ko jih je 28 mnenja, da je najvažnejše vprašanje «z bolj-sanje življenjske ravnin.
Zanimivo je tudi to, da je od J00 Nemcev 35 doma brez vsakršne knjige. Pri vsem tem pa je najbolj zanimiva okoliščina, da imamo še vedno tako veliko število Nemcev (ki se baje ne bavijo s- politiko), ki i-majo o Hitlerju dobro mnenje.
PRIMORSKI DNEVNIK
VAŽEN GOVOR PREDSEDNIKA IHI FASCETTIJA V TRŽIČU
Potrebno je sodelovanje med delavci in ravnateljstvom da se doseže predvojna veljava ladjedelnic v svetu
Notranja komisija pripominja, naj se prične izvajati sklep parlamenta o ločitvi 1RI od Confindustrie
potem tako zavlačuje z dodelitvijo. Nekateri tudi pravijo, da nameravajo z enotno slovesnostjo izročiti ključe stanovalcem še nekaterih drugih hiš, ki jih zidajo v Zdrav-ščini v zagrajski občini in v nekaterih okoliških krajih. Po noiem mnenju je važnejša potreba družin kot pa skupna otvoritev vseh hiš. Prizadetim je veliko več do stanovanja kot do priložnostih ceremonij.
Morda bi pooblaščeni krogi v Gorici lahko zadevo pojasnili.
Člani notranje komisije CRDA v Tržiču so bili skupno s člani ravnateljstva povabljeni na eestanek, na katerem je predsednik. IRI poslanec Fascetti imel govor o pomenu državnih podjetij IRI. Najprej je izrazil zadovoljstvo s storilnostjo podjetja ter dejal, da je potrebno sodelovanje med ravnateljstvom in delavci, ker ladjedelnice lahko samo na tak način dosežejo predvojno veljavo v svetu.	j
Govornik je večkrat poudaril, da mora biti vsak uslužbenec IRI dragocen sodelavec in da podjetja IRI niso last kapitalistov, ampak vseh italijanskih državljanov, kmetov, delavcev, profesionalcev in industrijcev, ker je IRI državna ustanova in država ni nič drugega kot administrator ljudskega denarja.
Notranja komisija je glede govora predsednika IRI mnenja, da predstavlja prvi korak k sodelovanju v teh podjetjih. Zaradi tega smatra, da je bil Fascettijev govor pozitiven. Vendar pa pripominja, da je delavsko predstavništvo v tovarni vedno smatralo sodelovanje med delavci in ravnateljstvom za podlago vsakega proizvodnega dviga.
S takim sodelovanjem bo mo-J krajine sporoča, da bodo na goce tudi odpraviti spore j podlagi prefektovega dekreta
Minisler za pošto v Gorici
Včeraj je obiskal Goricq minister za pošto senator Brascbi. Minister je šel na glavno pcšto, kjer se je raz-govarjal najprej z ravnateljem, nato pa s funkcionarji in načelniki raznih oddelkov. Preden je odšel iz Gorice, se | je minister sestal tudi s prefektom in namestnikom kve-storja.
panje, da bodo imeli te dni nekoliko lepše vreme. Med temi so tudi nekateri člani pla-r, nskega društva, ki se jutri odpravljajo na Triglav. Izkoristili bodo namreč veliki šmaren ter praznik goriškega patrona, ki je naslednji dan.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Zveza trgovcev goriške po-
med delavci in ravnateljstvom.
Zlasti se komentira izjava, da so podjetja IRI last italijanskih državljanov in ne po- | odprte čo poljubne ure; sameznih kapitalistov; zaradi
| trgovine za veliki šmaren o-j bratovale po sledečem urniku;
danes1, 14. avgusta: v večernih urah bodo trgovine lahko
Pri padcu si je zlomila nogo
Ko je 85-letna Rosa Corret-t'.. ki biva v «Villa Concordia« na Korzu Italija, v nedeljo ckrog 18. ure hotela zapreti oknice, svoje sobe, je z nogo zadela ob zapreko in padla. Poškodovala si je levo nogo. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljai v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zaradi verjetnega zloma noge pridržali na opazovanju,
# * *
.Na goriškem letališču so včeraj ob 14. uri zabeležili najvišjo temperaturo 2? stopinj; najnižja je bila 14,2 stopinji ob 4.30.
sj{ j
	p»»iS!§	-v;::
St		S
r*" £•:		IS
m	1, M m	
'	  ..	"v-:•
■
  " ^
,S±, P«	»	-	■
i-L*.	I	-Fd-a-	I)	TJ	A	i	%VI
KOLESARSKA DIRKA PO EVROPI
Tognacciniprvi na cilju
VI. etape v
Jugoslovan Petrovič, ki je v začetku vodil, je nato zaostal
. jutri, 15. avgusta: v dopol-ega morajo ^a podjetja stre-; danskih urah bodo odprte sa-meti a ustrežejo svojemu, mo pekarne in mlekarne. Vse socia nemu namenu. Prvi ko-1 ostale trgovine v pokrajini rak k temu naj bi bila loči- j bodo ves dan zaprte. tev IRI od Confindustrie. o . , , ,
čemer je parlament ie izrekel! .*etrtek:. ,6\ avSustai v *°' svojo sodbo.	ir,skl obein! ln v vseh	obči-
________ j nah in krajih	pokrajine,	kjer	kjer*	je	obiskal prijatelje,
_	, ne praznujejo	krajevnega pa- ,	se	je	po2Po	popoldne vračal
Po DOCltrreah vfRDA Mirplplf trona- bodo v dopoldanskih 'proti	domu, je	na	nekem	o-
r	urah odprte le mesnice, pe- i vi„ku	po nesreči	padel.	V
ga zaradi	po-
Smrt v Sovodnjah
f Včeraj zjutraj je v Sovod-»jah umrl 37-letni Zorko Piss. /apuslir je ženo in otroka. Umrl je zaradi hude bolezni, k) ga je mučila že vej let Pogreb bo danes popoldne na rovodenjsko pokopališče.
Kolesar iz Jugoslavije oatiel In se potolkel
V nedeljo popoldne je rešilni avto Zelenega križa prepeljal v bolnišnico Brigata Pavia 40-letnega Alberta Be-nedetiča iz Kozane v Jugoslaviji. Benečetič je v nede-jo prišel s kolesom v Mošo, Ko
gradnje dve lad
j karne, mlekarne in trgovine j bolnišnici
j s sadjem in zelenjavo, dočim Medtem ko je ogromna ve- bočo ostali trgovski obrati za-čina kovinarjev CRDA na do-|prti ves dan. V krajih, kjer pustu, je vseeno nekaj skupin imajo letno praznovanje kra-delavcev, k; sedaj ne bodo' jevnega patrona, pa bodo tr-mpgli izkoristiti dopusta 2!govski obrati odprti, kakor, ob drugimi delavci ker nekaterih delavnikih. Cvetličarne bodo
de; na ladjah v doku ni mogoče prekiniti.
Takoj po končanih poletnih počitnicah bodo postavili gredelj za dve novi ladji, m sicer tudi za cisterno «Esso«, ki bo enaka kot je bila pravkar sp'ovljena ladja «Esso Chilen. Poleg tega je v ladjedelnici večje število podjetj, katerih delavnost se med počitnicami sploh ne bo prekinila.
Zakaj odlašajo z vselitvijo?
V Sovodnjah so le pred kakšnimi štirimi meseci dogradili poslopje s štirimi stanovanji, ki so namenjena družinam, ki živijo v barakah. Kljub dograditvi pa ključev še niso izročili lastnikom, tako da se ljulje upravičeno sprašujejo, koliko časa bodo morali še čakati, preden se bodo lahko vselili.
Govori se, da so pred časom določili, da posebna komisija v Rimu ne bo odločala o določanju stanovanj, ampak da bo imela to nalogo neka komisija, ki bo delovala v Gorici. Ce je temu tako, zakaj se
sredo 15. avgusta' odprte do 13. ure, medtem ko je za četrtek 16. tin. urnik poljuben.
t • •
Brivnice in frizerski saloni bodo jutri, 15. avgusta zaprti ves dan.
A'i se bo tudi Gorica izpraznila
Že v nedeljo je veliko Gordanov zapustilo mesto ter odpotovalo proti morju ali v hribe, da preživijo v naravi tmdicionali «ferragosto«. V ntdeljo in včeraj je bilo nekoliko več prometa na goriškem letališču, še vedno pa icga prometa ne moremo primerjati s tistim v Milanu m Turinu, kjer prebivalci skoraj v celoti za nekaj dni zapustijo tvoje domove.
Morda je nekoliko manjšemu prometu, kot je bilo predvideno, pripisati vpliv slabega vremena, ki nas je obiskalo prav za poletne počitnice. V nedeljo proti večeru smo namreč doživeli na Goriškem precej hud naliv, ki je ohladil ozračje. Ker pa se barometer dviga, se izletnikom vrača u-
škodb po obrazu pridržali na opazovanju.
Iz Sovodenj poročajo
V soboto in nedeljo je dvakrat kazalo, da, bo dež nekoliko namočil zemljo, vendar je vsakokrat padlo le nekaj kapelj, tako da ni bilo dovolj niti za prah. Upamo, da bo v prihodnje kaj bolje, da bo vsaj za povrtnino.
DEŽURNA LEKAHNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udihe, Ul. Rabatta 18; tel. 21-24.
— KINO —
CORSO. 17.15: «Vse se je končalo ob 6’», cinemascope V barvah, J. Palance.
VERDI. 16.30:	»Dogodivščine
Hayyi Baba«, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 17.00:	«Veliki
Caruso«, v barvah. D. Kir-sten in J. Novotna.
MODERNO. 16.30:	»Nagana«,
B. Laage in R. Baldini.
Jfilife in čilajte
PUmotehi dnevniki
STUTTGART, 13. — V današnji etapi kolesarske dirke po Evropi, so Italijani dosegli ze svoj peti zaporedni uspeh. Na cilju v Stuttgartu (proga je bila skrajšana za 6 km) je Tognaccini v sprintu prehitel rojaka Ferlenghija in drugih 6 kolesarjev. Po prvih 30 km sta pobegnila Avstrijca Bugkagher in Mascha ter Jugoslovan Petrovič. Toda medtem ko je Petrovič kmalu zaostal, sta ostala dva nadaljevala pobeg do Sussena. kjer pa so jih pri okrepčevalnem mestu v Goppingenu dosegli Francoz Rohrbach, Italijana Tognaccini in FeDenghi ter Belgijci Van Meen, Vermaelen in Denys, ki so skupaj vozili skozi Schurald.	Glavnina je
imela 2'15” zaostanka. V zadnjih kilometrih se položaj ni spremenil.
Vrstni red na cilju VI. etape, Ulm Stuttgart (114 kra):
I. Tognaccini	Hruno (lt.)
2.4t'3S”, 2. Ferlenghi Gianni (It.), 3. Veruiaelen (Helg.), 4 Rohrbach (Fr.),	3. Denvs
(Belg.), g. Hurtager (Avstr.), 7. Van Meenen (Belg.), I. Mascha (Avstr.), 9. Falaschi (lt.), 2’49", H. Van Steense-len (Belg.), 11. Stevens (Belg.), 12. Platel (Fr.); ostali Italijani: 1«. Favero, 17. Ger-vasoni, 22. Fallarini, vsi v casu Falaschija.
SPLOSNA KLASIFIKACIJA
1. Riviere (Fr.) 29.50’51”, 2. Rohrbach (Fr.)	29.5402”,	3.
Christian (Avstr.) 29.55’44”, 4. Fallarini (It.) 29.55’59”, 3. Ferlenghi 29 56’54”, K. Leclerq (Fr.) 29’57T9”, 7. Van Steen-selen (Hol.) 29.58’92”, «. Mascha (Avstr.) 29.59 09”, 9. Falaschi (lt.) 29.59’59”, 10. Zu-liani (Fr.) 30’03’17”, 11. Ulia-na (It.) 30.05’57”, 12. Stevens (Hol.) 30.08 29”,	13. Petrovič
(Jug.) 36.09’04”, 14. Tognaccini (lt.) 30.09 35”, 13. Van Meenen (Belg.) 30.09’39’V * * #
Tudi v peti etapi dirke »Po Evropi« je spet zmagal Italijan in sicer je bil to pot Ulia-na. Vendar je treba priznati, da je bila v bistvu ta etapa za italijansko moštvo dokaj slabo .izvedena, To velja predvsem za Fallarinija. ki je dirkal taktično popolnoma pogre-
pot zaostal Levačič, ki je prišel na cilj 20. v času petnajstega. V istem času je prispel kot 24. Fallarini ter kot 32. Jugoslovan Cvejin. Ostala dva Jugoslovana sta prispela 38. Bajc in 51. Vuksan. Že v prejšnji etapi pa sta odstopila Valčič in Žirovnik. V splošni klasifikaciji se je moral Levačič pomakniti nekoliko nazaj, in sicer na 12. mesto. 14. je Petrovič, 29. Bajc, 43. Cvejin, 45. Vuksan.
V peti etapi je med moštvi zopet zmagalo francosko moštvo. ki je vozilo zelo dobro, predvsem pa zelo pametno. Obenem je Francija prevzela tudi vodstvo med moštvi v splošni klasifikaciji, Jugoslavija, ki je dosegla v peti etapi peto mesto, je v splošni klasifikaciji še vedno ohranila šesto mesto.
Vrstni red na cilju V. etape:
1. ULIANA (It.) 6.10’8” povprečno 35.66 km; 2. Riviere (Fr.),	3. Durlacher (Avstr.),
4. Rohrbach (Francija), 5. Leclerq (Fr.), vsi v času zmagovalca; 6. VVasko (Fr.) 6.20’ in 29”, 7. Ferlenghi (It.), g. Petrovič (Jug.), 9. Falaschi (It.), 10. Stevens (Hol.) 6.22’4S”, 11. Zuliani (Fr.) 6.23’2”, 12. Van Steenselen (Hol.), 13. Gervaso ni (It.) 6.26’34”, 14. Dumitre-scu (Rom.), 15. Van Est (Hol.) 6.27’5", 16. Poreceau (Hom.), 17. Tognaccini (It.), 1*. Jan-booers (Hol.), 19. Vermselen (Belg.), 20. Levačič (Jug.) in do 35. v času Van Esta. SPLOSNA KLASIFIKACIJA 1. Riviere 26.59’24”, 2. Christian 4’53”, 3. Fallarini 5’0S”, 4. Leclerq 5’24”, 5. Rohrbach 6’00”, 6. V. Steenselen 8’11”, 7. Ferlenghi 9'00”, 8. Falaschi 908”,	9. Zuliani 10’26”,	10.
Mascha 11’07”,	11. Uliana
13’02”, 12. Levačič 13’49”, 13. Stevens 15’40”,	14. Petrovič
18’13”,	15. Volckaert 19’37”,
16. Van Maenen 21’37”,17. Wasko 22’H", 18. Tognaccini 22’33”, 19. Broers 28 02”, 20.
22. Gervasoni 27.29 06”,	23.
Wieckwski, 24. Favero 21.33’ in 07”, 25. Thaler, 26. Burla-gher, 27. Krolak, 28. Bugdahl, 29. Bajc, 30. Dumitrescu, 31. Jankowski, 32. Denys, 33. Funke, 34. Zanoni, 35. Maxim, 36. Kotvalski, 37. Stefu, 38. Jorgensen, 39. Platel, 40. Po-receanu, 41. Morris, 42. Brink-mann, 43. Cvejin 28.09’50”, 44. Vasile, 45. Vuksan 28.12T6”, 46. Vermaelen, 47. Bugalski. 48. Barajas, 49. Posti, 50. Chvviendacz, 51. Manninen, 52. I.oefman, 53. Moiceanu. 54. Evans, 55. Meier, 56. Andersen, 57. Soliš, 58. Hansen lb.
Splošna klasifikacija moštev: 1. Francija 80.40 01”, 2. Italija 80.50T3”,	3. Avstrija
81.12’25”, 4. Holandska 81.25’ 36”, 5. Belgija 81.4613”, 6. Jugoslavija 81.55’44”, 7. Poljska 82.10 06”, 8. Romunija 82.45’57”, 9. Nemčija 83.08T9”, 10. Danska 85.50'52”.
BOKS
Italijanska reprezentanca za dvoboj z Juqoslavijo
RIM, 13. — Italijanska bo-
JUG0SL0VANSK0 NOGOMETNO PRVENSTVO
Crvena zvezda že poražena
REZULTATI:
Radnički -	Spartak	3:1	(1:0)
Partizan -	Hajduk	1:1	(1:0)
Dinamo - Vojvodina 5:4 (2:1) Lokomotiva - Crvena zvezda 1:0 (1:0)
Sarajevo -	Velež	2:0	(1:0)
Vardar - Zagreb	3:1	(0:1)
Budučnost - BSK 3:0 (2:0)
LESTVICA
Lokomotiva	2	2	0	0	5:3	4
Dinamo	2	2	0	0	7:5	4
Partizan	2	1	1	0	6:3	3
Spartak	2	1	0	1	5:3	2
Budučnost	2	1	0	1	3:2	2
Crvena zvezda	2	1	0	1	3:2	2
Sarajevo	2	1	0	1	5:4	2
Vojvodina	2	1	0	1	6:5	2
Hajduk	2	0	2	0	1:1	2
Radnički	2	1	0	1	4:4	2
Vardar	2	1	0	1	3:5	2
Velež	2	0	1	1	0:2	1
Zagreb	2	0	0	2	2:5	0
BSK	2	0	0	2	2:8	0
vila reprezentanco, ki bo 15. t. m. v Gubbiu nastopila proti jugoslovanski reprezentanci: Mušja kategorija:	Burrini;
bantam: Bertini; peresna: Cos-sia; lahka: Marianello; lahki welter: Nenci; we!ter: Ilagi; srednjetežka: Panunzi; težka: Czarnecki 28’38”, 21. Van Esi, j Zanabomi.
Ze drugo kolo zvezne lige jugoslovanskega nogometnega prvenstva je prineslo nepričakovana presenečenja. Tako pač nihče ni računal, da bo državni prvak Crvena zvezda moral kloniti pred Lokomotivo, to je moštvom, ki se je pravkar vrnilo med moštva
šeno. Zdi se, da se najprej ni prav dobro počutil, toda mogoče je nanj še najbolj neugodno vplivala navzočnost Christiana, ki očitno zanj ni zgolj element za športno, viteško tekmovanje, temveč vpliva nanj skoraj bolj demora-lizujoče. Fallarinija se očitno loteva neka nervoznost ob dejstvu, da mu je ne le ves čas za petami ampak pogosto tudi pred njim tisti neznatni dirkač, ki ga je hotel on pred letom dni — in mogoče se tudi na tej dirki — zviška smešiti. Med tem ko je Fallarini pazil na Christiana, pa je obema ušel odlični Francoz Riviere, ki se je že odlikoval z zmago v prvi etapi. Na cilj pete etape v Ulmu je prispel drugi v času zmagovalca ter prevzel vodstvo v splosni klasifikaciji. Christian je ostal drugi z zaostankom 4’53”, Fallarini pa tretji s 5’8”.
Jugoslovan Petrovič je prišel na cilj osmi z istim časom kot Francoz Wasko ter Italijana Ferlenghi in Fala-šchi. Nekoliko bolj pa je to
DVA ATLETA - TRIKRAT 10.1 NA 100 METROV
KDO STA NOVA REKORDERJA WILLIAMS IN MURCHISON?
Murchison napoveduje: «Še letos na 100 m • 10.0...»
Na nedavnem atletskem tekmovanju v Berlinu, jcjer so nastopali atleti-pripadniki oboroženih sil Atlantskega pakta je bil kar trikrat izboljšan oziroma izenačen svetovni rekord v teku na 100 m. Kot prvi se je v listo rekorderjev vpisal Williams z 10.1 v pred tekmovanju, potem je rezultat 10. s dosegel Murchison v polfinalu, v finalu pa je svojih 10.1 ponovno potrdil Williams. .Spoznajmo nekoliko oba nova rekorderja.
Willie Williams je bil rojen dne 12. septembra 1933 v Guruju v Indiani. Ze z 12 leti je začel v srednji šoli svojo atletsko kariero, vendar mu je bila atletika kasneje samo dopolnilni šport, ker je bil znan kot odličen igralec rug-byja. Sele po poškodbi leta 1952 se je dokončno odločil za atletiko in kot študent na univerzi Illinois je kmalu našel pot med elito ameriških SprititerjeV. Doslej je že štirikrat tekel na 100 m in sicer dvakrat luni in dvakrat letos. Na 100 y je imel najboljši čas 9.4, ki ga je dosegel prav tako štirik ra t.
Kot vidite na sliki, je Wil-liams črnec, dokaj visok (175 cm), precej mišičast (tehta 75 kg), razen tega pa je že dolgoletni prijatelj svojega velikega nasprotnika iz Merilna Murchisona. Po rekordnem teku je povedal novinarjem, ki so ga dobesedno oblegali, tole; #V Evropo prvotno sploh nisem hotel in morali so me skoraj prisiliti k temu. V Niirnberga. kjer smo se nekaj časa pripravljali, sem se zopet tako slabo počutil, da sem se hotel vrniti v domovino. No, nazadnje sem le odšel v Berlin in razumljivo je, da mi ni žal. Na startu sem bil popolnoma sproščen, start mi jr dobro uspel in vedel sem, da bo čas dober. Boljše od 10.3 pa vendar nisem pričakoval. Rekord je bil zame ve-
OOOOOOGOGOOOf.OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
IZ ^SPOMINOV NA SODOBNIKE*
M. Gorki:	Vladim
Osebno sem slišal eno samo njegovo tožbo:
»Skoda, da ni Martov z nami, zelo škoda! Kakšen izvrsten tovariš je to! Kakšen čist človek!«
Spominjam se, kako dolgo in veselo se je smejal, ko je nekje bral besede Mar-tova:
»V Rusiji sta samo dva komunista:	Lenin in gospa
Kollomtayeva.»
Smejal se je in vzdihnil:
»Bistra glava! Eh.. »
Spoštovanje in občudovanje je bilo v njegovem glasu, ko je iz svoje sobe pospremil nekega tovariša, e-nega izmed 'gospodarstvenikov’;
»Ali ga že dolgo poznate? Ta bi bil lahko v vsaki evropski državi ministrski predsednik.«
Pomel si je s smehljajem roke in pristavil:
«Evropa je siromašnejša z nadarjenimi ljudmi kakor mi.»
Nekoč sem ga povabil, naj se pelje z menoj v glavno artilerijsko upravo, da bi si ogledal aparat za zračno o-brambo, ki ga je izumil neki boljševik, nekdanji arti-lerist.
«Kaj pa jaz razumem o tem?«, je vprašal, šel je
pa le i menoj, V mračni sobi se je okrog mize, na kateri je stal aparat, zbralo kakih sedem generalov, samih bradatih, učenih, sta-
so se čudili. 'Kaj? Ni mogoče! In dovolite, od kod pa ta pozna naše modrosti? Izpraševal je kakor človek, ki ima tehnično izobrazbo.
rih medvedov. Med njimi se Ali ni to mtstifikacija?’ Mije skromni civilist Lenir> shni, da navAezadilje le ni-
skoraj izgubil, da ga je komaj kateri opazil. Izumitelj je razložil konstrukcijo svojega aparata. Lenin je nekaj minut poslušal, nato je odobravajoče zamrmral: iHm, hm!« ter pričel tako neprisiljeno postavljati vprašanja, kakor da bi izpraševal o politiki.
«Kako pa ste pravzaprav dosegli, da opravlja mehanizem hkrati dve deli, ki ugotavljata cilj? Ali ni mogoče cevi avtomatično zvezati s pokaži mehanizma?«
Vprašal je po obsegu ob-strelne ploskve in po drugih podatkih; izumitelj in generali so mu živahno odgovarjali m naslednjega dne mi je izumitelj pripovedoval:
«Povedal sem generalom, da pridete z nekim tovarišem, zamolčal sem pa, kdo bo ta tovariš. Iljiča niso spoznali, Verjetno si tudi ne bi moglt misliti, da bo prišel brez trušča in pompa in telesne straže. Izpraševali so me: 'Ali je bil to tehnik? Profesor? — Lenin?’ Stiasno
so verjeli, da je bil Lenin pri njih«
Lenina je na povratku stresalo od smeha; o izumitelju je rekel;
»Kako se vendar pri presoji ljudi lahko motimo! Vedel sem, da je star, pošten tovariš, a imel sem ga za enega izmed tistih, ki ne klatijo zvezd z neba. Pa se pokaže, da zna ravno to! Sposoben človek! Ne, kako so se generali jezili, ko sem podvomil o praktični vrednosti aparata! Storil sem to nalašč, hotel sem zvedeti, kako cenijo ta duhoviti izum « Glasno se je zasmejal, nato pa vprašal:
«Pravite, da ima I. še drug izum? Kakšen? Z ničimer drugim se ne sme več ukvarjati. Ah, ko bi le mogli vsem našim tehnikom nuditi idealne pogoje za delo! V petindvajsetih letih bi bila Rusija najbolj napredna dežela sveta!«
Da, velikokrat sem ga slišal hvaliti tovariše.
Tudi o takih, ki — koli-
kor je	bilo	čuti —	niso
uživali njegove simpatije je Lenin govoril s primernim priznavanjem	njihove	ener-
gije.
Nekoč sem se pošteno začudil zaradi take laskave izjave in	sem	pripomnil, da
bi to priznanje marsikoga zelo presenetilo.
«Da, da, vem! O najinih odnosih čenčajo marsikaj. Čenča se veliko, očitno posebno o meni in Trockem.«
Udaril	je z	roko po	mizi
in dejal;
«Prosim, pa mi pokažite drugega človeka, ki bi bil sposoben v enem letu organizirati vzorno armado in si pridobiti celo spoštovanje vojaških strokovnjakov. Takega moža imamo! Mi imamo vse! Dogajali se bodo še čudeži!«
Sploh je ljubil ljudi, ljubil jih je s samozatajeva-njem. Njegova ljubezen je gledala skozi oblake sovraštva daleč v bodočnost.
In bil je Rus od glave do peta, zvijačen kakor Vasilij Sujški, imel je železno voljo protopopa Avvaku-ma in revolucionarju neogibno potrebno nepopustljivost Petra Velikega. B'l je Rus, ki je dolgo živel izven Rusije in ki je od ondod pozorno opazoval svojo domovino:	iz daljave je videti
bolj barvita in svetlejša. Njeno potencialno silo je cenil pravilno got nenavadno, toda slabo razvito in zaradi težke, enolične usode dežele ne dovolj prebujena na-
darjenost ljudstva, ki pa vendarle na temnem ozadju fantastičnega ruskega življenja prižiga zlate zvezde.
Vladimir Lenin je Rusijo prebudil. V spanje se ne bo več pogreznila.
Ljubil je ruskega delavca na svoj način in ljubil ga je dobro. To se je pokazalo posebno, kadar je govoril o »evropskem proletariatu«, kadar je opozarjal, da temu manjkajo vse lastnosti, ki Jih je Karel Kautsky v svojem spisu o ruskem delavcu tako pravilno podčrtal. Vladimir Lenin, velik, pravi človek tega sveta, je mrtev! Njegova smrt je bridko zadela srca vseh, ki so ga poznali, — zelo bridko! Toda črna črta smrti bo v očeh vsega sveta samo še ostreje poudarila Leninov pomen, pomen voditelja delovnega ljudstva vsega sveta.
In če bi bil oblak sovraštva, oblak laži in klevete, ki obdaja njegovo ime, še gostejši, nič zato: nobena sila sveta ne more zatemniti luci plamenice, ki jo je Lenin dvignil sredi soparne teme poblaznelega sveta.
In ni še bilo človeka, ki bi bil tako zaslužil večen spomin sveta kakor on.
Vladimir Lenin je mrtev! Toda dediči njegovega duha in njegove volje žive.
Naposled vendarle zmagata čast in resnica, Ki ju je naposled ustvaril, zmaga tisto, brez česar svet ne bi mogel obstati.
KONEC
liko presenečenje. Zal mi je, da ne bom šel v Melbourne, toda svetovni rekord je tudi nekaj. Letos bom še nekajkrat nastofiil, potem pa je moje atletske kariere konec. Prihodnje leto bom zapustil vojsico in poskušal dobiti mesto športnega trenerja na kaki u-r-.iverzi. S tem bo seveda moje športne kariere konec«.
Drugi rekorder Da Murchison je 23 let star, domu iz Chicaga. Pred odhodom v armado je študiral na univerzi' Western Michigan in sicer telesno vzgojo. Po odslužen ju roka bo študij nadaljeval. Kot atleta ga odlikuje predvsem odličen start in velika frekvenca korakov. Prav v finalu v Berlinu pa mu start posebno dobro uspel, sicer bi verjetno tudi Murchison ponovno tekel 10.1. Letos je ie dosegel čas 10.2 in se tudi uvrstil v ameriško olimpijsko moštvo. O tekališču v Berlinu je rekel, da je to najboljše tenališče, ki je na njem kdajkoli tekel. Murchison ni ravno velik: meri 167 cm, telita 64 kg, stegna pa ima takšna kot kak dvigalec uteži. V Melbournu bo skupaj s svojimi rojaki Morroioam, Slanfiel-dom tn drugimi eden glavnih favoritov za osvojitev zlate o-hmpijske medalje.
Pred polfinalnim tekom še Murchison novinarjem dal zelo drzno prognozo: «Ze danes bom poskušal doseči na 100 m rezultat 10.0!! — Popolnoma sem prepričan, da bo to še letos uspelo, če ne meni, pa mojemu dobremu prijatelju Wil-llamsuv. Ko je po teku zvedel, da je tekel »samo« 10.1, je bil sicer vesel, istočasno pa tudi nekoliko razočaran. Sezona pa je še dovolj dolga in če ne prej bo imel v Meuborunu priložnost, da izpolni svojo obljubo...
(Polet)
Na desni vidite novega svetovnega rekorderja VVilliatnsa, ki je v finalnem teku na 1U0 m ponovno dosegel rekordni čas 10.L Poleg njega je Murchison, ki je v polfinalnem teku prav tako dosegel nov svetovni rekord 10.1. Zanimiv« je, da je Wi!liamsu vseh pet sodnikov na cilju izmerilo čas 10.1.
REPREZENTANCI KITAJSKE - BOSNE IN HERCEG. 1:6
Že drugi poraz Kitajcev v FLRJ
Prihodnjo nedeljo bodo kitajski nogometaši nastopili v Ljubljani
HITRO SPOZNANJE
Fazekas se je vrnil
LONDON, 13. — Madžarska agencija eMTls je sporočila, da se je znani madžarski reprezentančni vratar Fazekas, ki je pred enim mesecem ilegalno prešel v Avstrijo, sedaj vrnil na Madžarsko. Dunajskemu dopisniku agencije je pred povratkom v domovino izjavil: «Ne vračam se brez neugodja v Budimpešto, ker se zavedam, da nisem storil pran«. Dodal je še, da je ilegalno presto pil mejo, ker je bil kazensko suspendiran do konca leta 1957, kar ga je moralno prizadelo.
Fazekas je izjavil, da ima v žepu pogodbo z neko nemško enajstor ico, ki pa bo o-stala zanj samo «spomin» in da je njegova edina želja ponovno igrati na Madžarskem. V te j zvezi je dejal: »Bojim se pa, da moja napaka ne bo pozabljena...s
MUENCHEN. 13. — Športni padalec Artveld Wold, star 21 let. je pri skoku z letalu z višine 300 m nesrečno padel na tla in se ubil.
SARAJEVO, 13. — Včeraj je izbrana enajstorica Bosne in Hercegovine premagala o-olimpijske moštvo Kitajske 6:1	(2:0). Zmaga domačega
moštva je bila povsem zaslužena, saj je bila plod zrele in požrtvovalne igre celote. Med tekmo je deževalo.
Igra je bila ves čas živahna in zanimiva ter polna razburljivih prizorov pred golom gostov. Kitajci so se pokazali kot borbena in hitra ekipa, ki dobro igra v polju, vendar se pred vrati ne znajde in tudi ne strelja dovolj natančno.
Domače moštvo je zaigralo odlično, kar velja posebno za napad, ki je imel svojega junaka v Mujiču, Le-ta je že v 10. minuti začel s serijo zelo lepih gelov. Do odmora je tako reprezentanca dvakrat zadela v črno, in sicer prvič po Mujiču, drugič pa po Zeleniki.
V drugi polovici igre so domačini popolnoma zagospodarili na terenu. Pet minut po začetku je spet Mujič povišal na 3:0, četrt ure pozneje pa se je kitajskemu branilcu primerila nesreča, da je poslal usnje v lsstno mrežo. Dve minuti pozneje je bil Zelenika strelec petega gola iz 35 m daljine, b 77. minuti so se Kitajci vrgli v napad in Can Hou je tedaj res dosegel edini gol za svoje moštvo. Tri minute zttem je Mujič dosegel še šesti in zadnji gol,
Prihodnjo nedeljo pa se bodo kitajski nogometaši srečali s slovenskimi v Ljubljani. Najboljši slovenski nogometaši se na to srečanje že dalj časa pripravljajo in so zadnji dve nedelji odigrali dve Irening tekmi. V prvi so premagali zagrebški Metalac z 1:0 v drugi pa so izgubili proti drugovrstni reprezentanci Zagreba z 2:1. Slovensko reprezentanco so obakrat sestavljali v glavnem člani Odreda in se trije ali štirje t-gralci drugih moštev. Kljub neugodnim rezultatom je igra slovenskih nogometašev v glavnem zadovoljila. Toda to velja le za igranje v polju, nikakor pa ne za igro pred golom. Tu so slovenski reprezentanti obrakrat popolnoma odpovedali in tako niso mogli realizirati svoje terenske premoči. — Skratka manjka jim strelcev, kar pa je v ostalem sploh negativna plat jugoslovanskega nogometa v celoti.
i prve lige, potem ko je moral# odigrati eno sezono v drug1 ligi. Seveda so igrali Beograjčani bolje, toda doma<h” nom je šlo bolj za to, da dosežejo gol in to se jim je posrečilo, potem ko je sodn® ČOEodil popolnoma zasluženo enajstmetrovko v korist Lokomotive po prekršku Stankoviča.
V Beogradu pa je igral Hajduk proti Partizanu in prognoze so govorile v korist Beograjčanov, saj Hajduk prejšnjo nedeljo niti na last’ nem igrišču ni mogel premagati gostov iz Mostara, Toda ■v Beogradu so bili Hajdukov* ci boljši od domačih, čeprav niso bili dovolj učinkoviti- , Vendar so izvedli tudi nekaj dobrih napadov in beograjski vratar je moral ubraniti nekaj krepkih strelov na svoja vrata. Gol za Partizana je d<^ segel Valok, doslej še edin1 strelec tega moštva, za Hajduka pa Vulič iz ll-metrov k e.
V ostalih dveh nedeljskih tekmah v Skoplju in Titogradu sta z dovolj visokima rezultatoma zmagali domač1 moštvi.
Tri tekme so se pa odigrale že v soboto. Gotovo je h1* la najbolj zanimiva tekma 1 Zagrebu, kjer je proti Dinamu nastopila Vojvodina. T° moštvo je predvajalo vsekakor odlično igro, vendar j* zmagal slabši Dinamo, ki j® igral pač predvsem s tem namenom, da doseže gole, I® golov so imeli gledalci na tej tekmi kar dovolj.
Sarajevo je na domačih tleh premagalo sosede iz Mostara, v Beogradu pa je Radnički odpravil Subotičane.
KOLESARSTVO
Dirka po Holandski včeraj zaključena
AMSTERDAM, 13. — Danes se je tu zaključila kolesarska dirka po Holandski z zmag0 Belgijca Van Looya.
Zadnja etapa je bila razdeljena v dva dela. V prve!® delu je bil najprej proglašen za zmagovalca Holandec Va» Dongen. pozneje pa je bil z8' radi pritožbe drugih pomaknjen nazaj na 34. mesto.
V drugem delu etape pa J® zmagal Holandec Schulte, h> je celotno 202 km dolgo etap0 od La Gennepa do Amsterdama prevozil v času 5.16’54 Vrstni red ostalih: 2. Vannit" sen (Belg.) 5.20T0”, 3. Kohle* Končni vrstni red dirke P° Holandski:
1. Van Looy 40.08 21”, 2’ Carlesi 40.23 41”, 3. Van E*1 40.25’20”,	4. Verit Voortin*
Športniki in črna kronika
MILAN, 13. — Svojevrstn0 dogodivščino je doživel Gin° Bartali, ali pravzaprav njeg0' avto. Ko je šel Bartali v ce" trtek zvečer v prireditven dvorano na milanskem vele' sejmu, ko so tam prenašali P° televiziji «Odnehaš ali nad8' ljuješ«, so mu neznanci odpeljali avtomobil, ki ga je Bar’ tali pustil na ulici. Danes d#j poldne so avto našli v bližij11 milanske centralne postaje ]tl zdi se, da ni na njem nikak® škode. Ali je hotel kdo s*,k nemu Ginu ponagajati, ali *e pa avtomobil potreboval in t* je v tem času odrabil.
Manj prijetno stvar pa i doživel igralec Interja EnZ^ Mateucci. Temu je namreč hotelu v San Maurizio di RrU nate, kjer je sedaj vse mošt” Interja, tat odnesel listni® s 25.000 lirami in dokumen > maserju Interja pa je 0<^n.* sel raznih stvari za 100.000 1* ’ Končno je olajša! še nek el-francoskega turista za ‘JO-vT
lir in končno še upravn18
hotela za 70.000 lir in druK^
predmetov tisoč lir.
vrednosti
Odgovorni ureanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
jrd
letni hinn v Šliniliijij
predvaja danes, torek. 14. avgusta z začetkom ob 20.30 uri Tecnicolor film
NAPOLITANSKI
OMNIBUS
Kim na 0jWmli
predvaja danes, torek 14. avgusta z začetkom ob 18. t>rl in ob 20,30 uri na prostem film kCeiad Columbia*
ZASLEDOVANI