20 21 Iz prakse v prakso Jožko Lango Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana jozko.lango@guest.arnes.si Povzetek Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vse bolj pojav- lja tudi v šolah; na različnih predmetnih področjih, v različnih delih učnih ur. IKT se tako vključuje tudi v glasbeno umetnost. V prispev- ku predstavljam uporabo sekvenčnega notacijskega programa Finale Note Pad v 5. razredu. Dodajam tudi izdelke učencev, prav tako pa tudi njihova mnenja. Učenci so v šolskem letu 2016/17 prvič spoznali takšen način učenja pri pouku glasbene umetnosti. Ključne besede: IKT, glasbena umetnost, notacijski program Musical Ideas in a Computer Program Abstract Information and communication technology (ICT) is becoming more widespread in schools as well – in various subjects, and in various parts of lessons. Thus, ICT is also being incorporated into Music. This paper presents the use of sequencer notation software, Finale Note Pad, in 5th grade. It also includes pupils’ products and their opinions. During Music lessons in the 2016/17 school year, pupils encountered such a learning method for the first time. Keywords: ICT, Music, notation software Glasbene zamisli v rac ˇunalniškem programu Uvod Živimo v času, ko nam sodobni način učenja in izobraževanja ponuja številne možnosti in nova spoznanja. Prav tako so veli- ke možnosti, ki jih na področju izobraževanja ponuja sodobna tehnologija. Ta sodobna tehnologija je že v preteklosti pomeni- la velik izziv za načrtovalce prenovljenih učnih načrtov. Tako so v glasbeno umetnost začeli postopno uvajati sodobne oblike in metode dela, ki vključujejo tudi uporabo IKT. Številne raziskave dokazujejo prednosti, ki jih prinaša sodobna tehnologija. Te se kažejo na različnih področjih; pri notranji motivaciji, interesu za samostojno učenje, medsebojno sodelo- vanje (kooperativnost), divergentno razmišljanje in konstruk- tivistično pridobivanje znanj in spretnosti. Zelo pomembna je tudi uspešnost in lasten tempo dela, ki omogoča vsakemu, da doseže zastavljene cilje na lasten način. 22 Glasbene zamisli v rac ˇunalniškem programu Dejavnosti glasbene vzgoje so predpisane z učnim načrtom. Med seboj primerjamo različne učne načrte in ugotavljamo, da se v sodobnih učnih načrtih za glasbeno umetnost pogosto po- javlja tudi IKT (National Curriculum, 2007; National Council for Curriculum and Assessment, 1999). Pri nas je uvajanje še bolj na začetku, primeri predstavljenih tujih učnih načrtov za glasbeno vzgojo pa poudarjajo velik pomen digitalne pismeno- sti in v pouk glasbene umetnosti vključujejo tudi IKT. Sodobna tehnologija ponuja računalniška oz. informacijsko- -komunikacijska učna okolja, ki omogočajo nove možnosti za širjenje in poglabljanje glasbenih izkušenj in znanj (Beck- stead, 2001). Pomembna je multimedijska podpora, ki ponuja možnost za utrjevanje glasbenih zaznav ter dopolnjevanje in ustvarjanje glasbenih vsebin (Wegerif, 2002; Roblyer, 2006). Tehnologija omogoča nove oblike dela, poudarja sodelovalno učenje, diferenciacijo in individualizacijo, učitelj pa ima mož- nost spremljanja dela učencev ter načrtovanja pristopov in oblik dela, ki bodo spodbujale učinkovitejše učenje in pridobi- vanje znanja (Greher, 2004; Lango, 2006, 2007a; Brodnik, Bo- rota, 2006, Borota, 2007). Po mnenju raziskovalcev ima uvajanje IKT vpliv tudi na kog- nitivno področje, na uspešnost, zadovoljstvo in motivacijo (Le- ggete, 2002; Gleen, Fitzgerald, 2002). IKT je mogoče vključevati v različnih etapah učnega procesa. Uporabljamo jo lahko pred drugimi glasbenimi aktivnostmi, pri spoznavanju novih glasbenih vsebin, kot spremljajočo de- javnost, kjer je delo diferencirano in individualizirano, ali pa po glasbenih dejavnostih, ki podpirajo osvojeno znanje učen- cev (Fuertes, 2003). Webster (2002) deli glasbeno programsko opremo na: pro- grame za vajo in ponavljanje, programe za fleksibilno urjenje, programe kot navodila, igre, programe za raziskovanje in pro- grame za ustvarjanje glasbe. Tudi pri glasbeni vzgoji ponuja IKT nazornost, multimedial- nost in interaktivnost. Vse omenjeno predstavlja kvalitetno učilo in učni pripomoček, ki ga lahko uporabimo pri različnih glasbenih dejavnostih – od poslušanja, izvajanja, do glasbenega opismenjevanja in ustvarjanja; v okviru študija glasbe pa tudi pri solfeggiu in komponiranju glasbe (Pančur, 1997). Praktic ˇni primeri V nadaljevanju predstavljam sekvenčni notacijski program Fi- nale Note Pad, ki omogoča zapis notne slike z miško. Učenci zapisano lahko poslušajo po delih ali v celoti. Delo v programu omogoča doseganje višjih taksonomskih ravni ciljev, pojavlja se inovativno učenje, omogoča načela vseživljenjskega učenja ter širi učno okolje zunaj šole (Brodnik, Borota, 2006; Borota, 2007). Program Finale Note Pad podpira sodelovalno učenje, individualizacijo in diferenciacijo dela, poudarja pomen mo- tivacije, konstruktivizma, prav tako pa omogoča učencem pri- Vloga IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) vstopa v vzgojno-izobraževalni proces. Pojavlja se kot posrednik med členi izobraževanja: šolo, učiteljem in učenci. Tehnologija omogoča kakovostnejše delo v razredu, seveda pa zahteva ne- nehno učenje tako učitelja kot tudi učenca. IKT omogoča posredovanje inovacij pri poučevanju in učenju ter podpira različne možnosti, oblike in načine usposabljanja. IKT se pri pouku uporablja predvsem pri slovenščini, matema- tiki, sledijo interesne dejavnosti, tuji jeziki, likovna umetnost, tehnika in tehnologija, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, geografija in zgodovina, redko pa se uporablja pri pouku glas- bene umetnosti. Eden izmed vzrokov, zakaj je tako, je razpolož- ljiva programska oprema (Gerlič, 2006). IKT pri glasbeni umetnosti Kljub vsemu pa primeri v svetu in v zadnjem času tudi pri nas dokazujejo, da se računalniška tehnologija vgrajuje v pouk glasbene vzgoje. IKT je pri glasbeni vzgoji lahko prisoten pri vseh etapah poučevanja, od motivacije, obravnave nove učne snovi, do ponavljanja in utrjevanja ter vrednotenja. IKT spod- buja sodobno naravnan pouk glasbene vzgoje in aktivno vlogo učencev v procesu učenja. Učenci so pri svojem delu motivirani, sodelujejo in se dopol- njujejo. Omogoča jim lasten tempo dela, kreativnost in indi- vidualnost, pa tudi skupinsko dinamiko (Brodnik, Borota, 2006). Virtualna skupnost podpira izvajanje sodelovalnih oblik asinhronega učenja, načrtovanje fleksibilne individualizacije. Sodobna tehnologija širi možnosti in načine poglabljanja izku- šenj, utrjevanje glasbenih predstav. Podpira izbirnost, ustvar- jalnost, nove oblike komunikacije in povratne informacije o dosežkih (Borota, 2007). Vse to vodi v drugačen pristop pri poučevanju. Učiteljeva vloga se spreminja, učitelj je organizator dela. Zaradi spremenjenega pridobivanja znanja se uvajajo tudi sodobne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Z vključevanjem tehnologije ne sme izostati klasično pouče- vanje glasbene umetnosti. Tehnologija je le pripomoček, ki omogoča bolj kakovostne dosežke v glasbenem izobraževanju in povečuje zmožnosti vseh učencev glede na njihove indivi- dualne sposobnosti. To vodi v spremembo učnega procesa, ki postaja vse bolj aktiven in fleksibilen. Učenci naj se učijo na ne- formalen način, ki omogoča ugodje, saj odkrivajo svoje znanje in razvijajo kritično in estetsko mišljenje. IKT ne more nadomestiti učitelja, niti ne sme biti edini pri- pomoček za glasbeno učenje. Uporaba po meri pomeni inte- gracijo in podporo drugim oblikam učenja glasbe. Prav tako je treba upoštevati določene razvojne zmožnosti učencev in njihovo dojemanje. Z vključevanjem tehnologije v pouk glasbe vzbujamo interes pri učencih, hkrati pa jih pripravljamo na in- tegracijo v tehnološko družbo, katere del so. 23 Iz prakse v prakso Praktično so spoznali tričetrtinski taktovski način. V takt so lahko zapisali le toliko dob, kolikor jih je narekoval izbran tak- tovski način. Program jim dodatnih notnih vrednosti ni do- volil zapisati, saj se je ob poskusu dodajanja oglasil opozorilni zvok. Učenci so opazovali in slišali nastajanje melodije v posa- meznih taktih. T o so lahko popravljali in dopolnjevali, dokler z melodijo niso bili zadovoljni. Paziti so morali tudi na to, da so melodije primerne obsegu njihovega glasu. Mnenja učencev: – Lahko se je učiti, oblikuješ dobre melodije. Le včasih ne dela zvok. dobivanje, poglabljanje in utrjevanje znanja na področju ritma in melodije (Lango, 2011). Da bi potrdil vse zgoraj našteto, sem v šolskem letu 2016/17 pri glasbeni umetnosti, učencem predstavil ta notacijski program; najprej prek i-table, ki jo v razredu redno uporabljamo. T ako so začeli odkrivati, kako deluje program, ki je namenjen oblikova- nju notnih zapisov in poslušanju nastalih melodij. Za začetek smo uporabili kar primere iz glasbene slikanice Moja glasba 5. Potek dela Pri slovenščini smo izbrali pesem, prebrali smo jo, določili njen ritem in rimane pare. Ogledali smo si vsebino pesmi in značil- nost, ki naj bi jo prikazovala tudi melodija. Izbrali smo najeno- stavnejše vzorce in taktovske načine, prav tako pa tudi osnov- no obliko durove lestvice. V besedilu smo določili poudarjene in lahke dobe in tako smo ugotovili, kateri taktovski načini bi ustrezali izbranim pesmim. Učenci so dobili zapis ritma posa- mezne pesmi na prvi notni črti. Delo je v tej, prvi fazi, potekalo frontalno, ob tabelski sliki, ki jo je ponujala i-tabla. Sledila je naslednja faza v računalniški učilnici. Učenci so v namizju izbrali ikono Finale Note Pad. Ko so opravili vse po- trebne korake do ritmičnega zapisa, so začeli oblikovanje svo- jih melodij. Pri tem sem jih samo usmerjal, vse ostalo delo je potekalo individualno. Učenci, ki so hitreje usvojili potek dela, so pomagali tistim, ki so imeli na začetku težave. Pri tem se sploh niso ozirali na to, kdo sedi za računalnikom. Tako je na- stalo spontano sodelovanje med učenci in učenkami, ki ga je v 5. razredu v običajni učilnici težko doseči. Po zaključku so svojim izdelkom prisluhnili. Potem so lahko nastale melodije še spreminjali in jih dopolnjevali. Delo jih je zelo motiviralo in spodbujalo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vsak učenec je bil uspešen. Svoje izdelke so radi poslušali, prav tako pa so jim prisluhnili sošolci. Nastale notne zapise smo tudi natisnili. Po- leg slikovnega gradiva prilagam nekaj primerov, ki so jih učenci sami oblikovali. Računalnik je že sam po sebi za otroke motivacijsko sredstvo, saj jim omogoča spoznavanje, prav tako pa se ob tem učijo. Glasbena umetnost je v 5. razredu dokaj zahtevna. Tako smo pri pouku spoznali osnovno glasbeno teorijo, ki so jo učenci pri izdelanih notnih zapisih morali upoštevati. Finale Note Pad, ustvarjanje Fagot, notni zapis Samostojno delo uc ˇencev Butale in Trapale, zac ˇetek dela v FNP – Lahko bi še ustvarjal. – Meni je ta program zelo všeč in je »kul«. Sanjam o tem, da bi v njem napisala svojo pesem. – Dobro se mi zdi, da lahko poslušaš, ko ustvarjaš. Lahko pi- šeš melodije in besedilo. 24 Glasbene zamisli v rac ˇunalniškem programu – Zanimivo je in zabavno, samo včasih ne dela. Naučiš se lah- ko in to lahko delaš tudi doma. – Zelo mi je všeč, zabavno je, moti me le, da ne dela vselej tako, kot bi si želela. – Je zelo dober program, ima veliko možnosti in je dober za poučevanje. – Delo s tem programom mi je bilo zelo zabavno. Še najbolj mi je bilo všeč oblikovati melodijo. Vse mi je bilo zelo všeč. – Bolje kot učenje v razredu. Je zabavno. – Zanimivo in zabavno. – Zdi se mi zelo noro, čeprav je računalnik. Računalnik pa je namenjen delu. To pa je zelo uporabno. – Ta program je v redu. – Mislim, da je program zelo uporaben, če ga znaš uporabljati. Svinc ˇnik, notni zapis Kitara Fagot, moj poskus Ustvarjanje v programu nam je všec ˇ. – Program mi zelo pomaga pri učenju kitare. – T a program je »noro cool«, menim, da je poučen, in kar je še boljše, zabaven je. – Zelo mi je všeč, saj lahko sestavljam melodijo, kot želim. Violonc ˇelo in kitara Sklep IKT se vgrajuje v pouk. To sem dokazal že v svoji doktorski nalogi leta 2011, to dokazujem tudi z izvedenim primerom v šolskem letu 2016/17. Učenci z navdušenjem sprejemajo dru- gačno obliko dela, prav tako so pri delu uspešni. Njihova uspeš- nost se kaže pri melodijah, ki so jih samostojno oblikovali. Pri tem je treba posebej omeniti učence, ki v običajnih razrednih situacijah niso uspešni, jim pa je uspelo v teh urah pokazati znanje pri samostojnem oblikovanju melodij. Zelo pomembna je bila tudi njihova medsebojna pomoč in sodelovanje. Vse to dokazuje, da je IKT zelo pozitiven učni pripomoček, ki omo- goča doseganje ciljev in pripomore k boljšim medsebojnim od- nosom v razredu. Kljub temu da so učenci delali samostojno, so radi prisluhnili drug drugemu in nastalim melodijam. Pri tem so drugim tudi svetovali in tako so se lahko učili drug od drugega, prav tako pa so s tem pripomogli k razredni interak- ciji. T ako lahko ponovno potrdim pozitivne izsledke, ki jih omen- jajo številni domači in tuji raziskovalci uvajanja IKT v pouk. Seveda je zelo pomembno, da je izvajanje premišljeno in 25 Iz prakse v prakso določene glasbenoteoretične pojme, ki so jih pri svojem delu uporabili. sledi učnim ciljem. Najpomembnejše je tudi dejstvo, da so učenci pri teh urah uživali, prav tako so spontano spoznali Priloge: izdelki uc ˇencev Pesmim, ki smo jih spoznali pri pouku slovenščine, so učen- ci samostojno dodali svoje melodije. Tako so na novo zaživele naslednje pesmi: Fagot, uganka slovenske skladateljice Brede Oblak (glasbena slikanica, 5. razred) 26 Glasbene zamisli v rac ˇunalniškem programu Butale in T rapale (Meta Rainer) Pesem (Nande Razboršek) 27 Iz prakse v prakso Svinc ˇnik, uganka Brede Oblak Viri in literatura 1. Beckstead, D. (2001). Will Technology Transform Music Education? Music Educators Journal, 87(6), str. 44–49. 2. Borota, B., Brodnik, A. (2006). Učenje glasbe podprto z IKT tehnologijo. Organizacija, 39 (8), str. 532−536. 3. Borota, B. (2007). Vpliv sodobne informacijsko-komu- nikacijske tehnologije na pouk glasbene vzgoje : dok- torska disertacija. Ljubljana. 4. Fuertes, C. (2003). Computers in Music Education. European Telematic Network for Education, Dostopno na: http://www.xtec.es/rtee/eng/index.htm (4. 1. 2008). 5. Gerlič, I. (2006). Stanje in trendi uporabe informacij- sko komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih šo- lah. Maribor: Pedagoška fakulteta. 6. Greher, G. (2004). Multimedia in the Clasroom: Ta- pping Into an Adolescent's Cultural Literacy. Journal of Technology in Music Learning, 2 (2), str. 21−43. 7. Lango, J (2006). Računalnik in glasba. V: Žvar, D. (ur.), Glasba v šoli, 11 (4), str. 21−33. 8. Lango, J (2007a). Glasba in računalnik, računalnik kot glasbeni instrument. V: Krek, J. idr. (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih med- predmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 386−405. 9. Lango, J (2011). Poučevanje glasbene vzgoje z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije: doktorska disertacija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 10. Leggete, R. (2002). The Effect of Technology-assisted Music Instruction on the Self-concept and Academic Achievement of Fourth Grade Public School Student. Contribution to Music Education. 29 (1), str. 59-69. 11. MENC: The National Association for Music Educa- tion, Opportunity-to-Learn Standards For Music Te- chnology. Dostopno na: http://www.menc.org (4. 1. 2008). 12. Music Educators National Conference−MENC (2006). National Standards for Music Education. Dostopno na: http://www.menc.org (4. 1. 2008). 13. Robleyer, M. D. (2006). Integration Educational Tech- nology into Teaching, 4th edition. 14. Webster, P. (2002). Computer−based Technology and Music Teaching and Learning. V: Colwell, R; Richard- son C. (ur.), The New Handbook of Research on Music Teaching and Learning. New York: Oxford University Press, str. 416−439. 15. Wegerif, R. (2002). Literature Review in Thinking Skills, Technology and Learning. Bristol: Futurelab Series. 16. Slikovno in notno gradivo: Jožko Lango.