HREN: Najhujše zlo. Lahko si je misliti in mi se tudi dobro zavedatno, da so pri tako velikem preobratu, kakor je zadel našo sedanjo gencracijo, neizogibni temeljni pretresijaji ustroja javnega življenja in države. To je tudi vzrok, da smo mnoge velike hibe, ki so se dogajale v tem času in se dogajajo še sedaj dan na dan, pripisovali temu dejstvu. Tolažili smo se, da je to mogoče le v prehodni dobi in izvira iz nepoznanja razmer. Zato smo našli za vse izgovor in opravičilo in ga iščemo še sedaj, čeprav ga inoramo često privleči za lase. Zakaj sedaj, v šestem letu svobode. se to zlo prav nič ne manjsa, ampak raste prav sumljivo od dne do dne in kopiči gorje nad nas vse. Tako, da vidijo danes veliki prejšnji optitnisti in neverni Tomaži v vsem tem ne samo neizogibne slučajnostne napake, ampak naravnost s i s t e m . ki hoče prav do temelja porušiti vse, da bode mogel graditi znova, seveda, če njega samega ne pokopljejo razvaline pod seboj. Kakor je pri nas gmotno zlo (absolutno nezadostni prejemki) neprimerno bolj občutljivo in pereče, kakor je to v spodnjih krajih, kjer je marsikateremu nastavljencu redna plača postranska stvar. pray tako občutljivo in sc bolj pereče je naše moralno zlo, ki prihaja zlasti zadnja leta nad nas in zadaja udarec za udarcem ne samo posameznikom in celim slojem, ampak že širokim plastem naroda in s tetn seveda tudi d r ž. m i s 1 i i n i d e j i. Saj se navadno vlada istoveti z državo, in obeh pojmov niti inteligenca večkrat ne loči, kaj šele priprosto ljudstvo. In to je ravno najhujše! Za napake, katerim bi se bilo tudi v sedanji dobi možno izogniti, bode treba leta in Ieta trdega in sistematičnega dela, da se vsaj deloma zabrišejo zle posledice, ki so nastale ne ravno samo za uradništvo in javne namesčence, ampak za d r ž a v o k o t t a k o. Mnogo, prav mnogo, je zagrešil v tem pogledu B e o g r a d , morda več nehote, kakor je namenoma. Koliko nevolje in zabavljanja nad državno upravo bi lahko izostalo, ako bi bili merodajni krogi previdnejši pri uveljavljenju novih naredb v vseh panogah, torej tudi v šolstvu! Potem bi ne zagledali belega dnc odloki, ki so često naravnost nasprotni ustavi, ali pa docela neizvršljtvi. Menda je nepotrebno na\rajati natančnejših dejstev. Za maleiikostni gmotni dobicek mora često mnogo trpeti državna misel (krivično kolekovanje šolskih naznanil) in prosvetna uprava sama. Uvajanje silno okornega in počasnega birokratizma v državno upravo provzroča velikansko moralno in gmotno skodo ne samo državljanom, ki so pri tem prizadeti, ampak t u d i d r ž a v i kot taki. Pomislimo le na postopek pri upokojitvah in izplačevanju pokojnine! Uradništvo živi pri nas iz rok v usta in nima nikakih prihrankov razen dolgov. In sedaj mora čakati niesece in mesece brez plače in brez penzije, ker tako zahteva neizprosen svetnik, sy. Birokracij, v Beogradu. In tu so največkrat cele družine, ki so navezane samo na r e d n e prejemke družinskega poglayarja! Ali ni to nepotrebno zlo, ki zadaja gmotne udarce nrizadetim, državnemu prestižu pa občutne moralne zaušnice?! Mnogočesa so pa krive nase politične razmere, ki so specijaliteta posebne vrstc. Marsikaj bi lahko izostalo, ako bi ne bilo naše politično življenje tako razorano, ako ne bi povsod korakalo v prednjih vrstah golo in egoistično strankarstvo. To je tisto nezdravo strankarstvo, ki vidi le samo sebe in je samo sebi cilj in namen ter mu je več lasten jaz, nego dobrobit celokupnosti — države. Tudi temu dejstvu moramo pripisati dosti zlih posledic, katerim bi se pa naposled državni krmilarji tudi lahko izognili, če bi hoteli. S e v e d a b i s e m o r a 1 o p o t e m o z i r a t i i n u p o š t e v a t i m n e n j a s t r o k o v n j a k o v i n s t r o k o v n i h o r g a n i z a c i j. Po takem m;ienju pa merodajni krogi ne vprašujejo, in čc se jim ga že pKinese na krožnikn, ga ne pogledajo. Naše oblasti in pa mi sanii pogosto grešimo v t e m , d a h o č e ln o b i t i b o 1 j p a p e š k i, k a k o r j e p a p c ž s a m. Pozabili še nismo mučne situacije lcta 1922.. ko naenkrat ni bilo kredita za že nastavljene učne moči! To je bilo pa saino v Sloveniji, med tem, ko je bila radičevska Hrvaška dovolj oskrbljena. Letošnja redukcija ob novem letu tudi ni delala pray nobene časti našemu visjeinu šolskemu svetu, ki je raznim učiteljskim osebam ustavil novoletnc plače brez vsakršnega predhodnega obvestila samo za to, ker je Beograd zahteval. da se vrnc vse prideljeno učiteljstvo šoli. Ta zahteva pa je prav tako veljala tudi za druge kraje naše države, vendar se ni izvajala nikjer, med tein, ko se je hotela pri nas izvesti na precej nenavaden način. Učiteljs.tvu so se kratkomalo ustavili prejemki in se ga je sililo, da se povrnc na svoja mesta, katera je zapustilo že pred leti ravno na poziv višjega šolskega sveta. In tako se vleče cela veriga od Beograda pa tja do vaške šole, na kateri jc možno, da se pray resno razpravlja o tem, ali je po zakonu o taksah dovoljeno učcncem p o v e d a t i rede o napredku. če ne morejo vzeti šolskih naznanil zaradi taksne marke. in se pride seveda do zaključka, da ni dovoljeno. V sedanjih časih in razinerali ni brez nevarnosti, da se ne zanese tisti nesrečni duh birokratizma, ki jc zavladal na višjih mestih in provzroča toliko nepotrebnega zla nam in državi. tudi tned nas v najnižje vrste »oblasti«. Bodinio čuječi in se mu izogibajmo. Zakaj nas ne obdajajo suhoparni akti in kljukasto zayiti paragrafi, t e m v e č ž i v 1 j e n j e. In to življenje gre brezobzirno svojo pot naprej in si ne da predpisavati smeri. Bodimo korektni in skušajmo spraviti v sklad predpise in življenje. Ne iščimo pa dlake v jajcu in malenkosti, na katere ni mislil niti zakonodajalcc.