Poštnina platana v fi o lovini
K
STEVILKA 5 LETNIK XXXIX
&
K
NABOPNI
GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V L3UBUANI, DNE 15. MA3A 1938
Iff €* C El 1	1 A « Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. — Razmere v našem kre-
ii »5 fc» 8or 11 « i dituem sistemu. — Gospodarstvo.
Priloga „Narodnega Gospodarja** štev. 5, 1.1938.
Za vsa objavljen# vabila, pri katerih ni" izrecno drugače določeno, velja„določba: Ako. bi. ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu, in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
;*.w
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Blagovici, r. z. z n. z... bo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bučki, r. z. z n. z., bo 29. maja .1938 ob pol 3 popoldne v župnišču. Dnevni ied: i. Čitanje zapisnika-zadnjega obehfega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzor st vaji 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Čitanje revizijskega . poročila z dne 6. 4. 1937. 5, Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Qhčni zbor Hranilnice in posojilnice v .Bočni, r. z. zn.z., bo 22,"i maja 1938 ob |>01 9 dopoldne v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Poroč.ilo načelstva in nadzorstva. 2. Pbtrjenje rač.-zaključka za leto 1937 . 3. Volitevj načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5>: Poročilo o izvršeni rdviziji. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah ob Krki, r. z. z n. z., bo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v hranilničnih uradnih prostorih. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Slučajnosti.
31. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, r. z. z n. z., bo 23. maja 1938 ob pol 9 v hiši tajnika g. Ekarta v Sp. Jablanah. Dnevni: red: 1 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.' Poročilo- načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka zfi' let6 1937." 3. Volitev 2 članov načelstva in 2 članov nadzorstva v smislu novega zadružnega zakona. 6. Slučajnosti.
31. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. ma ja 1938 ob 3 popoldne v Domu. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah, r. z. zn. z, bo 12. junija 1938 ob 8 v poso-
jilhičaib prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo na-eelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega "zhidjučka " za fpfo 1937. 3. Volitev načelstva.
4,	Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu, r. z. z n. z., bo 32. maja 1938 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Lončarske zadruge v Filovcih, r. z. zo. z., bo 29. maja 1938 ob 2 popoldne v hiši št. 96. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev „ računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti.
Izredni občni zbdr Mlekarske nakupovalne in prodajne zadruge1 V Goričah, rfz. z o. z„ bo 22. maja 1938 ob IflB&p. v našem fldmu. Dnevni red: za ali proti podaljšanju pogodbe z S. o.
Občni zbor Kmečke .gospodarske zadruge v Goričah, r. z. z o. z, bo na Vnebohod 26. maja 1938 ob t» dopoldne v prostoru t. č. načelnika g. Markiča Jurija v Goričah, št. 19. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo naidzoi-tva. 3. Sklepanje o-likvidaciji sedan je zadruge. 4. Voljtcv likvidatorjev. 3. ^Slučajnosti.
Občni zbojVKmečke hranilnice in posojiltiice v Gornji Lendavi, r. z. z n. z., -bo 22. maja 1938 olb 1 popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
30. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., bo dne 29. maja 1938 ob 11 v prostorih pred kaplanijo. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Grižah, r. z. zn.z., bo 26. maja 1938 ob pol 8 dopoldne v pbšojilniških prostorih. Dnevni reti: L Poročilo, načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4" Slučajnosti.
Retini občni zbor Kmetijskega društva v Horjulu, r. z. zo. z., bo 29. maja 1938 oh 3 popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. -2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva iti nadzorstva. 6. Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12'50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani.
Zadružna zveza v Ljubljani je dne
2.	maja tega leta imela svoj redni obeiii zbor za leto 1937. Kakor vse skupščine zadnjih let, je bila tudi letošnja dobro obiskana, ker je bilo od 707 zveznih članic na nji zastopanih nad 400 zadrug, 'kar dokazuje, da se zadruge živo zanimajo za važna vprašanja, katerih je bilo zadnje čase obilo na dnevnem redu.
V odsotnosti zadržanega Zvezi nega predsednika, ministra za notranje posle, g. dr. Antona Korošca je glavno skupščino otvorit prvi podpredsednik ravnatelj g. Bogumil Remec. Predsednik je najprej kons ta tiral, da je bila skupščina pravilno sklicana in da je sklepčna.
Za zapisnikarja je določil Zvezi nega tajnika g. Antona Kralja, za overovate-Ija zapisnika pa gg. dr. Kr. Schaubacha in Alojzija Kocmurja.
Zatem, je pozdravil načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave g. ing. Antona Podgornika kot zastopnika kmetijskega ministra in kot zastopnika bana dravske banovine, dalje g. dr. Juretiča, tajnika Glavne zadružne zveze, in gosp. Mariina Steblovnika, predsednika Kmeti jsik e zbornice. Prebral je došle brzojavne pozdrave, ki so jih skupščini poslali Zvezi n predsednik g. dr. Anton Ko-
rošec, Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu in minister g. Vojislav Djordjevič, Zveza kmetijskih zadrug v Novem Sadu in Zadružna Matica v Splitu.
Ob navdušenem pritrjevanju zborovalcev je predsednik predlagal, da pošlje skupščina naslednje brzojavne pozdrave:
1.	Nj. Vel. kralju Petru 11.:
Z glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani pošiljajo zadružni delegati izraze vdanosti in zvestobe Vašemu Veličanstvu in visokemu kraljevskemu domu.
2.	Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu:
Delegati, zbrani na glavni skupščini
Zadružne zveze v Ljubljani, prisrčno pozdravljamo ter izražamo vdanost in zvestobo Vašemu Visočanstvu in visokemu kraljevskemu domu.
3.	Predsedniku kr. vlade dr. Milanu Stojadinoviču:
Delegati slovenskih zadrug, zbrani na glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani, Vas pozdravljajo in se Vam ponovno zahvaljujejo za pomoč pri rešitvi slovenskega zadružništva.
GG

4.	Dr. Antonu Korošcu, ministru za notranje zadeve:
Delegati, zbrani na glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani, se spominjajo s hvaležnostjo dvajsetletnega Vašega dela za slovensko zadružništvo. Zahvaljujemo se zato za Vašo pomoč ob rešitvi iz težke sedanje krize. Sprejmite naše pozdrave in zagotovilo naše vdanosti in zvestobe.
h. Ministru za kmetijstvo Svetozarju Stankoviču:
Delegati, zbrani na glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani Vas pozdravljajo in se priporočajo Vaši naklonjenosti.
(>. Dr. M. Kreku, ministru brez portfelja:
Z glavne skupščine Zadružne zveze pošiljamo pozdrave in zahvalo.
Po tem uvodu je prešla skupščina k obravnavanju naslednjega dnevnega reda:
1.	Odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
5.	Slučajnosti.
Potem, ko je bil zapisnik o zadnji skupščini soglasno odobren, je podal na-čelstveni ravnatelj g. Frane Gabrovšek naslednje	j
poročilo načelstva.
Na sedmih glavnih skupščinah Zadružne zveze smo morali poročati o težkem stanju našega zadružništva, zlasti naših posojilnic. Gospodarska kriza in naša posebno dolgotrajna denarna kriza
je glodala na obstanku zadružništva. Šele letos moremo priti na glavno skupščino z veselejšimi poročili. Omiljena je gospodarska kriza in v veliki meri je konča n a tudi denarna kriza. Dolgo je bilo delo za obnovo likvidnosti denarnih zadrug, danes moremo vendarle mirno reči. da je ogromna večina zopet dejansko ozdravljena. Težke so bile preizkušnje naših voditeljev kmečkih posojilnic, da-neso morejo s ponosom gledati nazaj na preslano trpljenje v zavesti, da so vzdržali v korist svojega ljudstva v najtežji dobi, da njih zaupanje ni bilo osramočeno in da njih optimizem končno obhaja zmago.
Ne bomo ponavljali, kaj vse je bilo treba storiti, da smo prišli preko silnih težav, "ki so jih trpele zadruge. Na prejšnjih glavnih skupščinah so bila podana podrobna poročila o vzrokih in razvoju nelikvidnosti naših zadrug, podane so bile tudi dovolj podrobno težke razmere, v katerih so bile naše posojilnice. Danes naj samo ugotovimo, kako je bila končno Izpeljana akcija za likvidnost.
Pomoč za obnovitev likvidnosti.
Ko je izšla uredba o likvidaciji kmečkih dolgov in ko so morale tudi posojilnice doprinesti v ta namen težke žrtve, je bila izrečena na merodajnih mestih beseda, da bo treba storiti nekaj odločilnega tudi za likvidnost posojilnic, ker bi jim sicer ta uredba zadala smrtni udarec. Kar namreč le iz roče kmečkih dolgov PAB. dobe delno povrnjeno šele v 14 odnosno v 20 letih. I a beseda z merodajnega mesta je bila po daljšem času uveljavljena. Poštna hranilnica je prevzela nase nalogo, da nakloni posojilnicam posojilo proti zastavi terjatev na tekočem računu pri PA 13 in proti za-
67
stavi državnih obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Posojilo znaša polovico tega, kar morejo zadruge zastaviti. Napravljen je bil s tem odločilen korak za obnovo denarnega obtoka, kajti zadruge, včlanjene pri Zadružni zvezi, so 11 a ta način prejele 74,600.000 din. Bilo Je s tem pač mnogo dela, prišle pa so tudi velike vsote, ki so poživile naše gospodarstvo. Zadruge, ki so imele vc-eiiio denarja v kmečkih kreditih, so na ta način spet svobodno zadihale. Veliko število zadrug je imelo močne naložbe pri Zadružni zvezi. Za te zadruge je bilo treba iskati še drugih virov, da more Zadružna zveza iz teh naložb izplačevati, 'lan dravske banovine dr. Marko Natlačen je v spoznanju, da je eno naj važnejših vprašanj našega podeželja obnovitev posojilnic, vzel posojilo pri Poštni branil niči proti obveznicam banovine in dal to posojilo na razplago Zadružni zvezi pod določenimi pogoji. Tako je bilo na razpolago za naše članice novih 63 milijonov. 137,600.000 je prišlo po gori opisanih dveh načinih na razpolago zadrugam za obnovo likvidnosti. Obenem s to akcijo je tudi zagotovljeno, da nobena posojilnica, ki ima denar naložen pri Zadružni zvezi, ne izgubi nobenega dinarja in da so odst ranjeni sedaj tudi zadnji strahovi, ki so mnogim jemali zaupanje do našega zadružništva.
Če je kje mesto, je gotovo na glavni skupščini Zadružne zveze, da se spom-uinio s hvaležnim srcem vseh tistih, ki so napravili odločilne korake za rešitev našega zadružništva in našega kmeta.
Ob 2(1 letnici dr. Korošca.
Dne 27. decembra 1917 je bil izvoljen za predsednika Zadružne zveze naš sedanji predsednik notranji minister dr. A.
Korošec. Na let o š n jem občne m zbo ru ob h a j a m o to rej dvajsetletnico njegovega rl e la za slovensko z a d r u ž n i š I v o. Nadaljeval je tradicije svojega velikega prednika dr. Janeza Evangelista Kreka. Zadružna zveza in vse slovensko zadružništvo je pod njegovim vodstvom krepko napredovalo. Vse jugoslovansko zadružništvo je znalo ceniti njegovo delo in ga je izbralo za predsednika Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Njegovo ime bo v zgodovini slovenskega zadružništva prav tako zapisano z zlatimi črkami kot bo zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Kot bodo zgodovinarji Jugoslavije morali ime dr. Korošca pisati med prvimi imeni te države, prav tako bo tudi vse jugoslovansko zadružništvo moralo v svojih analih na najvažnejše mesto postavljati njegovo ime in njegovo delo. Bile pa so z delom združene tudi težke preizkušnje. Težke so bile ure, ko smo mu morali hoditi poročat na Hvar o udarcu za udarcem, ki smo ga dobivali. Težki so bili dnevi neizvestnosti, kako in kdaj zastaviti svoj vpliv in besedo, da more slovensko zadružništvo zopet poživljeno začeti s prejšnjim veselim delom. Ob dvcjsetletnici dela je njegova modrost in previdnost odločilno posegla v potek dogodkov. Preizkušnja je končana. Ko torej čestitamo svojemu predsedniku k dvajsetletnici, se mu moramo najprisrčneje zahvaliti za njegovo skrb in pomoč, da je zadružništvo srečno prebredlo to težko dobo. Naj bo prepričan, da mu je slovenski zadrugar, da mu je slovenski kmet in da mu je vse slovensko ljudstvo iz srca hvaležno in da stoji za njim vedno vztrajno in neomajno. Naj mu bo ob dvajsetletnici dela in truda za slo-
68
vensko zadružništvo plačilo zavest, da sc po težkih pretresih slovensko zadružništvo znova hitro poživlja in da bo v kratkem ne samo zacelilo svoje dosedanje rane, ampak hitelo nasproti cvetoči bodočnosti.
Zahvala za pomoč pri mobilizaciji posojilnic.
Najod ločil ne jši za izhod iz denarne krize in za rešitev posojilnic je bil korak bana g. dr. Marka Natlačena, ki se ni ustrašil odgovornosti pred svojim narodom za veliko pomoč našim zadrugam in ki ni omahoval pred pričakovanimi, dasi neutemeljenimi izpadi raznih nasprotnikov. Ti sc niso sramovali mešati blata in ga krivično metati na njegovo ime celo v Bclgradu ipred parlamentarci, ki ne morejo razumeti naših gospodarskih in naših kulturnih razmer. Naj mu bo v zadoščenje hvaležnost slovenskega zadružništva. Zgodovina 'bo označila njegovo delo ne samo kot velikodušen pogum, ampak tudi kot velikopotezno in uspeha polno gospodarsko dejanje. V imenu Zadružne zveze, v imenu posojilnic, ki se že obnavljajo, v imenu vsega našega zadružništva prisrčna zahvala.
Če hočemo biti hvaležni, ne smemo pozabiti tudi na zvestega sodelavca našega predsednika ministra g. dr. Miha Kreka. Kolikokrat je moral poslušati naše tožbe in pritožbe o težkih razmerah, kolikokrat je ubiral neprijetna pota, da bi nam pomagal. Naj bo prepričan, da smo in da bomo upoštevali njegove trude in napore za rešitev slovenskega zadružništva.
Slovenski kmet in njegovo zadružništvo je našlo v Belgradu mogočnega zaščitnika tudi v generalnem ravnatelju Poštne hranilnice kraljevine Jugo-
slavije g. dr. Milo radu Nedelj kovičii. Njegovemu razumevanju za naše težave sc moramo zahvalili, da je bilo v sorazmerno kratkem času potem, ko je padla odločitev, Sloveniji izplačanih samo po Zadružni zvezi 137 milijonov. Tudi njegovega imena naše zadružništvo ne bo pozabilo.
In last, not least, proti koncu pa nikakor ne na zadnjem mestu izrekamo hvaležnost ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru g. dr. Milanu Sto-jadinoviču. Vsi naši napori in vse naše \ delo bi ne imelo nobenega uspeha, če ne bi on držal svoje besede, da je treba zadružništvu pomagati. Odločno je uklonil premnoge naše nasprotnike v centrali, ki so metali zadružništvu kamen za kamnom pod noge, ki so — ob čudnem nerazumevanju naših razmer — ovirali delo za rešitev, ki so — kot se zdi — uživali nad našim trpljenjem. Šel je mirno preko neupravičenih opomb domačih nasprotnikov, da je le pomagal našemu kmečkemu zadružništvu zopet na noge in tako izkazal neprecenljivo uslugo našemu kmetu. V dobi, ko je bil on ministrski predsednik, so se začele celiti težke rane, ki so nam jih zadajale prejšnje vlade. Zato bo njegovo' ime globoko zapisano v našem spominu in s hvaležnostjo v naših srcih.
Težka preizkušnja je pokazala, da ima zadružništvo zveste prijatelje. Koliko so se trudili, da prebredemo veliko denarno krizo, gospodje Ivan Avsenak, sedaj predsednik 11 ranil niče dravske banovine, minister in senator dr. Fr. Kulovec, ravnatelj Anton Končan in dr. Bojan Pirc, član nadzorstva Poštne hranilnice. Naj jim bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala in zagotovljena hvaležnost našega zadružništva.
G9
Sedanje stanje likvidnosti.
Naše denarno zadružništvo jo rešeno. Zavedamo se pa, da bo še mnogo, mnogo ležav, preden bo moglo tako delovati, kot je delovalo pred denarno krizo. Bolezen je bila prehuda, da ibi moglo kar naenkrat popolnoma okrevati. Ozdravljenje nastopa počasi, pa gotovo. Pogla-vdna stvar pa je, da je denar varen in (la se polagoma zopet vrača zaupanje.
Šest let in pol je nezaupanje razjedalo naše posojilnice. Leto za letom je kilo stanje slabejše. Misel, da bodo zadruge propadle, je zašla vedno globlje med ljudi. Obup se je polaščal vlagateljev in celo voditeljev, elanov načelstev in nadzorstev naših zadrug.
Ko se je začelo izplačevanje, se je pokazalo, da se bo dalo to nezaupanje premagati z mirnim in načrtnim delom. Marsikje so se ljudje silno hitro pomirili, drugod gre počasi. Od tedna do tedna pa se razmere na splošno boljšajo. Zadružna zveza je takoj dala zadrugam na razpolago 20% njihovih naložb, v kratkem, pa misli oprostiti znova 20%. Naročila je tudi zadrugam, naj si napravijo načrt in ga vlagateljem objavijo. Proti nezaupljivcem je treba postaviti jez, da ne navale naenkrat na posojilnice, obenem pa treba privaditi vlagatelje, da se spet postopoma začenja normalno poslovanje. Zadruge so našim navodilom po večini sledile. Čimbolj so se držale načrtov in čimprej so jih začele izvajati, temprej je prihajalo polni rjenje. Pri obnovi poslovanja pa se je pokazalo, da so tudi dejanske potrebe kmečkih vlagateljev velike. Gospodarsko življenje na kmetih je v dobi krize zastalo. Popravljali niso hiš in gospodarskih poslopij, nabavljali niso novega
orodja in strojev itd. To se sedaj obnavlja. Vlagatelji so napravljali celo dolgove, ki jih sedaj vračajo, za izplačilo dot in dediščin. Začeli smo z izplačevanjem v pomladanski dobi, ko je tudi v rednih razmerah bilo po naših posojilnicah največ izplačil. Vse to je povzročilo, da je izplačala Zadružna zveza doslej svojim članom 48 milijonov dinarjev.
Ne zakrivamo si težav ob ozdravljanju naših zadrug, toda kljub vsemu danes trdimo da bo 95% naših članic postalo v doglednem času popolnoma likvidnih in bo obnovilo svoje poslovanje.
Naloge za bodočnost.
Sledi pa iz tega za nas vse nekaj nalog, ki se jih moramo tudi na glavni skupščini dotakniti,
Naša prva naloga je, povsod z vztrajnim in smotrnim delom ter z vplivno besedo premagati nezaupanje. Čimprej se vrne zaupanje do posojilnic, čimprej nastopi popolno pomirjenje v vseh predelih naše domovine, toliko bolje za ves kmečki stan. Posojilnice so bile ustanovljene po deželi, da zbirajo raztreseni kmečki denar, da nudijo kmetu posojila po ugodni obrestni meri, da dvignejo njegovo gospodarsko in tudi kulturno življenje. Komur je tedaj v resnici za koristi kmeta, mu mora pomagati, da hitro znova vzcveto njegove posojilnice. Kmet bo vedno potreboval posojil, ki mu jih bo mogla nuditi pod ugodnimi pogoji le domača posojilnica, kjer ga vsi poznajo, kjer vedo, zakaj bo denar porabil in kako ga bo mogel vračati, ne da uniči sebe in svoje posestvo. Pomagati kmetu s posojilom pa je mogoče h*, če posojilnica zopet redno posluje. Ljubezen do kmečkega stanu naj bi vsaj

— 70 —
naši javnosti narekovala skrb: storiti vse za razvoj kmečkih posojilnic.
Pri tem ne pozabimo, da je treba v vseli naših vrstah več discipline. Dobro vemo, da je o tem tako težko govoriti, toda brez reda in discipline ni nikake družbe, ampak razpad in kaos. Kar velja sicer o družbi, velja tudi o zadružništvu. Slaba je zadruga, če njeni lastni člani z njo ne drže in ne sodelujejo, slaba je tudi centralna organizacija, če posamezne zadruge ne drže s svojo zvezo, ampak hodijo svoja pota, če poznajo svojo matico samo, kadar imajo kaj od nje zahtevati, gluhi pa so za vsako besedo, kadar je treba vršiti dolžnosti do celote. Kaj porečete k takemu primeru? Posojilnica je dobila na razpolago pri Zvezi veliko vsoto denarja. Takoj pride voditelj zadruge in dvigne vse. Pa ne da bi izplačeval potrebnim vlagateljem, ne da bi dajal mala posojila kmetom, ampak da nese vso vsoto v drug denarni zavod, ki mu nudi pol odstotka večje obrest! kot mu more centrala. Ali naj potem lak voditelj zadruge drugim za drugar jem oznanja nauk o skupnosti? In v teh treh mesecih smo doživeli nekaj takih primerov.
Z dviganjem zaupanja pa je seveda v zvezi skrb za nove vloge. Pričakovali smo, da bodo ljudje nezaupni. Tudi to smo videli naprej, da jih bo mnogo, ki bodo dvigali pri naših posojilnicah in nosili denar v mestne in državne zavode. To se je tudi dejansko zgodilo. V mnogih krajih so ta pojav že zlomili. Ljudstvo uvideva, da nima pričakovati kmet pomoči od mesta, ampak le od svoje kmečke organizacije. Treba pa je, da pride do tega povsod. Vsaka zadruga se mora truditi, da pridobi novih vlog in da te ne gredo v kraje, kjer ne mo-
rejo koristiti našemu kmetu. To je preizkušnja kmečke zavesti in uvidevnosti za bodočnost kmečkega gospodarstva. Ob tej priliki dovolite besedo o obrestni I meri. Lov za visokimi obrestmi je bil eden vzrokov denarne krize.
Zavodi, ki danes skušajo z visoko obrestno mero pritegniti čim več denarja nase, gotovo ne delajo v korist celot- j nega narodnega gospodarstva. In lakih t zavodov je dovolj. Zaradi teh marsikdo ; prenaša s kmetov denar v mesto, ker ne morejo trenutno kmečke posojilnice konkurirati z mestom v obrestni meri. Upravičeno upam, da bo mogoče v doglednem času dvigniti obrestno mero tudi v podeželskih zadrugah na po zakonu dopustno mero, umazani konkurenci pa seveda ne more napraviti konca nihče drugi kot oblast.
Nova posojila.
Povsod se je pojavilo vpraševanje po novih posojilih. Razumemo, da hi tudi vse zadruge rade začele dajati posojila, ker so pač v ta namen tukaj, ker so v prvi vrsti »posojilnice«. Vendar ne smemo pozabiti na dvoje: Prvič je velika večina zadrug pod zaščito. Od naših 836 članic denarnih zadrug je bilo prisiljenih prositi za zaščito 231. Vse te smejo dajati posojila le iz novih sredstev. Druga, sedaj pridobljena gotovinska sredstva pa imajo namen vzdrževali likvidnost denarnih zavodov. Prva stvar torej sedaj niso posojila, ampak obnovili zaupanje vlagateljev. Drugič pa je treba, če govorimo o posojilih, poudarili, da bo treba v bodoče vedno večje in večje previdnosti. Treba se bo vedno bolj vrniti pri kmečkih posojilih k Raif-feisenovim načelom, da se daje posojilo res v čisto določen namen in da se gleda,
7.1
ce je'bilo posojilo res v tisti namen tudi porabi jenu. Ni dovolj, da je posojilo zavarovano, treba je tudi gledati, da ne uniči neprevidnega posojilojemalca.
Ko govorimo o nalogah naših zadrug, moramo poudariti še enkrat vez s cen-tralo. Res so posojilnice tudi mnogo trpele zaradi Zadružne zveze, toda na drugi strani morajo priznati, da se je Zveza zanje trudila, kar je le mogla. Nikdar zadrug ni varala, nikdar jim ni dajala napačnih poročil. Čim bolj so se zadruge držale svoje centrale in njenih navodil, tem bolje so shajale. Naj bi ta nauk mnogo zalegel za bodočnost. Ni pa Zadružna zveza dobrodelna ustanova, ki naj bi dajala podpore ali sama reševala zadruge, ki so zašle v nesrečo. To moramo poudariti danes, ko je Zveza trdna in hoče to tudi ostati. Naša podpora zadrugam je naše delo zanje. Da je mogla Zveza doslej vršiti svoje delo, so ji pomagale članice s tem, da so pri njej nalagale denar in omogočile zaslužek pri obrestni meri. Če bi to odpadlo, bi morale zadruge vzdrževati svojo centralo s posebnimi prispevki. Tako so prav posojilnice bile tiste, ki so vzdrževale vse zadružno delo pri nas. l iste tedaj, ki so in hočejo — kol smo zgoraj navedli primer — delati le z drugimi denarnimi zavodi, pač težko govore o zadružni skupnosti.
Delo Zadružne zveze za zadruge
Da je bilo delo Zadružne zveze za zadruge veliko, morajo priznati zlasti vse zadruge, ki so oddajale kmete PAR. Že lani smo poudarili, koliko dela in koliko stroškov je to napravilo. Pa se to delo še vedno nadaljuje. Tudi to priliko porabimo, da povemo vsej javnosti, da je likvidacija kmečkih dolgov
rana, na kateri bodo še trpele naše posojilnice in kjer bo še vedno potreba mnogo dela in nasvetov Zadružne zveze. Ne moremo prikrivali, da je večina zadrug izgubila svoje rezerve in da morajo zastaviti vse sile, da se ubranijo pasivnosti. Mnogim je ob izgubi rezerv upadel pogum in veselje do dela. Priznamo, da je bilo treba na nek način olajšati težko breme kmečkih dolgov, toda za zadruge je bilo to silen udarec. Nimamo še končnih obračunov in ne vemo še, kolikoi bo morala država dodati posameznim zadrugam. Bog daj, da bi takrat na merodajnih mestih našle razumevanje. da se ne odpro spet nove rane.
Kljub vsem težavam pa se, kot smo v začetku rekli, zadruge obnavljajo in poživljajo. Začelo pa se je ob tem obnavljanju tudi veselo gibanje, da bi se izpopolnila mreža kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug. Kmečka zveza je dala pobudo za ustanovitev zadrug, ki naj bi v prvi vrsti imele namen skupno prodajati kmečke proizvode in skupno nakupiti kmečke potrebščine. Roži vijanje posojilnic, novo veselje do zadružništva kaže, da bo razvnelo tudi gori označene nove kmečke zadruge. Ne smemo seveda pričakovati, da bo naenkrat med kmečkim ljudstvom strta pretirana sebičnost, vendar bodo kmete nove potrebe učile, da je njih rešitev v vedno bolj izpopolnjenem skupnem gospodarstvu. Upajmo, da bo v bodoče z blagovnimi zadrugami manj žalostnih skušenj kot jih je bilo v polpretekli dobi. če bo res misel za skupnost in za žrtev.pi'O-drla globoko v kmečko ljudstvo.
V preteklem letu smo dobili nov zadružni zakon. Marsikaj se mora že delati po novem zakonu. Vse pa bo treba preurediti po tem zakonu v dveh ali
1
ireli letih. Tudi to bo dalo našim zadrugam mnogo opravka. Vse bodo morale izpremeniti pravila in postopoma prilagoditi novemu zakonu knjige in tiskovine. Navezanost zadrug na centralo bo večja. Precej zadrug bo tudi odpadlo, ker ne morejo izpremeniti svojega delovanja tako, da bi mogle delati samo s člani. Tudi Zadružna zveza sama bo morala izpremeniti pravila. Mislili smo, dti se bo to moglo zgoditi že na 1 (došiljeni občnem zboru, vendar smo bili prisiljenj to opustiti, ker še nimamo Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije, ki bi odgovarjala novemu zakonu in katere članica bo morala biti tudi Zadružna zveza.
Revizijsko delo
Revizijsko delo Zadružne zveze je v preteklem letu nekoliko zaostalo. Izvršenih je bilo 185 revizij. Revizorji so morali delati za zadruge, ki si ob nastalih izpremembah niso znale same pomagati. V letu 1938. bo vse zaostalo nadomeščeno. Delali so za zadruge obračune za Izročitev kmečkih dolgov PAB, delali bilance, iste pregledovali In popravljali. Samo bilanc je bilo narejenih in pregledanih nad 500. Ta številka sama dovolj označuje delo naših revizorjev in drugih uradnikov v preteklem letu.
Prazno hi bilo zamolčavati, da so naši revizorji vedno bolj pogosto presenečeni z ugotovitvami, da se dobe poslovodje, tajniki itd., ki hočejo zadruge izkoriščati. Pohujšanje, ki ga je zanesla balkanska korupcija, se širi tudi pri nas. Bolje je, da take stvari povemo odkrito, kot da bi olepšavali. Povedati pa je treba znova in znova: ni vse revizor. On pač pokaže na napake, odpraviti pa jih mora načelstvo odnosno zadruga rji sami.
Pouk
Kot druga leta je bilo tudi v letu 1937. večje število zadružnih predavanj in tečajev. Zahvaliti se moramo banovini. da nam je pri tečajih šla z vsemi močmi na roko.
Zadružna šola se je vršila kot druga leta. Gotovo je, da udeleženci mnogo pridobe na splošni izobrazbi, iše več pa v predmetih, ki zadevajo zadružno po- \ slovanje. Na pobudo banovine se je začel II. letnik Zadružne šole, tako da je ljubljanska Zadružna šola najpopolnejša v državi. Ob tej priliki zadruge prav posebno prosimo, naj dobro izbirajo, ko pošiljajo mladeniče v to šolo. Namen šole je vzgojiti našim zadrugam na deželi dobre voditelje. Nikakor ni namen te šole, da bi bila hiter tečaj za kaka uradniška mesta. Je že res, da vsakdo ne more ostati na kmetih, toda nikakor se ne sme zgoditi, da bi bila prav Zadružna šola ali sploh kaka kmetijska šola povod, da se kdo odtuji kmečkemu delu. Ml ne potrebujemo gosposkih kmetov, ampak dobre in kolikor mogoče izobražene kmete, ki jim je kmečki poklic polrebii in veselje. Preprečimo z združenimi močmi, da bi katerakoli izmed naših šol odtrgala lanta njegovemu delu in poklicu. Le nravno visoko stoječ! in dobro vzgojeni fantje naj imajo pristop v Zadružno šolo. Zato pa je treba dobre izbire. Pri tej izbiri naj nam zadruge skrbno pomagajo. Prav zato je banska uprava dala pobudo, naj bi se v obeh tečajih Zadružne šole odslej vpeljal tudi predmet, ki naj bi zasidral v srcih gojencev smisel za pošteno in vestno delo v zadrugah in za skupnost na podlagi krščanskih etičnih načel. Naše zadružno delo bo uspešno le, če bodo podeželski voditelji neoporečni poštenjaki- in za
73
svoje delo po izobrazili dovolj usposobljeni. Gonilna sila mora biti želja, koristit svojemu stanu in celemu narodu. Le s požrtvovalnim idealizmom bomo dvignili naše zadružništvo.
»Narodni Gospodar« je izhajal v 1550 izvodih in vršil propagandno in poučno delo med našimi zadrugar ji.
Drugo delo
Pisarniško delo je bilo, kot smo že poudarjali, v veliki meri delo za zadruge. Nekaj številk priča o izvršenem delu. Odposlanih je bilo 14.307 dopisov in prišlo jo 12.285 dopisov. Okrožnic je bilo razposlanih 40 v 9205 izvodih.
Načelstvo je imelo v preteklem letu 24 sej in nadzorstvo 4. Članstvo je znašalo ob novem letu 707 zadrug. Odpadlo je v preteklem letu 10 in pristopilo na novo 35 zadrug.
Za sklep
To bi bilo nekaj pregleda čez zadnjo srečnejšo dobo našega zadružnega dela in življenja. Po sedmih težkih letih, hvala Bogu, veselejša slika, ki vzbuja upravičeno upanje, da bo za obnovljenimi posojilnicami nastopilo poživijenje vsega zadružnega gibanja.
V pesmi hvaležnosti, v 343. psalmu, vzklika David: »Slavljen bodi, Gospod, moj Bog, ki učiš moje roke za boj in prste moje za vojsko.« Po neizmernih težavah je z božjo pomočjo obhajal zmago nad svojimi sovražniki. Tudi mi smo danes hvaležni Bogu, da je po tako težkih preizkušnjah zaživelo naše zadružništvo novo življenje. Slavljen bodi, Gospod, ki nam je podelil dovolj odporne sile, da smo v prestani h bojih vzdržali. Ko sc zahvaljujemo vsem, ki so nam doslej pomagali, imamo živo za-
vest, da naši napori niso končani. Na novo delo moramo, novim težavam nasproti. Z božjo pomočjo, ki naj uči naše roke za nov boj in naše prste za novo vojsko, hočemo izvojevati veselejši razvoj našega zadružništva in srečnejšo bodočnost svojega naroda.
O računskem zaključku za 1. 3937. je poročal dr. Basa j, ki je podrobno analiziral posamezne postavke. Promet je lansko leto po obsegu sicer narastek toda sc je večinoma gibal v obliki prepisov.
Poročilo nadzorstva.
Poročilo nadzorstva je podal njegov predsednik g. Ignacij Zaplotnik, ki je opisal delovanje nadzorstva, katero je imelo lansko leto štiri seje, zastopnik nadzorstva pa se je udeleževal tudi na-čelstvenih sej. Naše zadružništvo je zopet na trdnih temeljih, kar nadzorstvo z zadovoljstvom ugotavlja. Pri pregledu poslovanja je nadzorstvo ugotovilo lep red. Nadzorstvo je natančno pregledalo bilanco za I. 3937. in račun izgube in dobička. Primerjalo je vse postavke z računskimi knjigami in se prepričalo, da je računski zaključek sestavljen pravilno. Zato nadzorstvo predlaga, naj skupščina odobri predloženi računski zaključek za I. 1937., načelstvu pa podeli raz resnico. Končno izreka nadzorstvo še zahvalo obema ravnateljema in vsemu ufadništvu, ki so vsi vestno iz vrše v id I svoje dolžnosti.
Debata.
Predsednik je odredil debato, pri kateri so se javili k besedi mnogoštevilni delegati, ki niso zavzemali stališča samo do poročil načelstva 'in nadzor-
siva, ampak so se dotikali tudi raznih drugih vprašanj. Govorili so delegati:
Lovko Janez (Cerknica) o lokalnih potrebah svojega okraja.
Bunc Viktor (Maribor) o pravilniku k novemu zadružnemu zakonu.
Tovšak Ivan (Št. lij pod Turjakom) o overitvi knjig in o Zadružni šoli.
Šonc Melhior (Novo mesto) isto.tako o Zadružni šoli.
Koce Ivan o potrebi, da je zaspane zadruge vzpodbujati, naj bi začele bolj živahno delovati.
Brodar Janez (Hrastje), ki izvaja, da bo kmalu ozdravljeno kreditno zadružništvo, ni pa ozdravljeno blagovno zadružništvo, ki je preveč razcepljeno. Doseči se mora, da dobimo dobre centrale, ker je to edini izhod. V tem oziru želi sporazumnega dela med osrednjimi organizacijami.
Čer noga Ivan razpravlja o potrebi obnove zadružnega življenja: začeti jr treba pri mladini, kateri naj učitelji in kateheti pojasnjujejo bistvo zadružne organizacije.
Arko Josip (Ribnica) omenja, da je stališče Gospodarske zveze zato otežko-čeno, ker se je zadruge ne drže. Slišijo se pritožbe glede cen itd.# toda krivdo je treba iskati tudi pri zadrugah, ki zanemarjajo svojo centralo.
Ravnatelj Gabrovšek daje pojasnila k posameznim stvarem, ki so se omenjale v debati. Posl o v n e knji g e morajo biti overjene po Zvezi; vendar velja to le za nove knjige; stare se lahko rabijo še na prejšnji način. Zaci r u ž n a šola naj bi vzgajala voditelje naših zadrug; zalo sprejema v prvi vrsti fante, ki imajo namen ostati na
svoji domačiji in sodelovat! pri zadrugah. Zadruge naj priporočajo za sprejem samo fante, ki ustrezajo takim zahtevam. ne pa takih, ki bodo iskali raznih služb. Bed pri zadrugah skuša Zveza doseči z vsemi močmi. Včasih pa njena prizadevanja ne zaležejo. Pri revizijah se konštatirajo napake, poslovodje oziroma tajniki jih pa ne odpravijo. V tem oziru je stvar odbornikov, da se grajani nedostatki odpravijo. G o -s p o d a r s k a zveza se bo morala reorganizirati. Nekaj prvih korakov je v tem pogledu že napravljenih. Nova centrala bo morala biti res prava centrala. O reorganizaciji pa morajo odločati zadruge same, ker bodo tudi same nosile odgovornost in ker bodo morale z njo sodelovati. Reorganizirana centrala ne bo imela nobene odgovornosti za dosedanje poslovanje Gospodarske zveze.
Po končani debati je dal predsednik na glasovanje predlog nadzorstva, da se računski zaključek za leto 1937. odobri in da se podeli načelstvu raz resnica. Oba predloga je skupščina sprejela soglasno.
Slučajnosti.
Delegat Prane Jerič (Celje) poudarja potrebo, da bi se obrestna mera za hranilne vloge znižala. Sedaj ponujajo mnogi zavodi po Posredovati bi bilo treba pri Državni hipotekarni banki in pri Poštni hranilnici, da gresta z obrestno mero navzdol. Če bi to uspelo, bi se šele moglo misliti na znižanje obrestne mere za posojila.
G. Ivan Avsenek pripomni k temu vprašanju, da država ne more regulirati obrestne mere za vsako pokrajino posebej. Kadar se pripravljajo tozadevne uredbe, prihajajo vsakovrstni predlogi
75
m vlada išče pri odločitvi srednjo pot, kompromis. Na merodajnih mest ih so obračali svojo pažnjo tudi obrestni meri m doseglo se je, da so šli državni zavodi za pol odstotka navzdol. Važni či-uilelji so na delti, da bi se obrestna mera še bolj znižala. Druga vrsta, denarnih zavodov, ki prihajajo tu v poštev, so regulativne hranilnice, pri katerih se da lažje kaj doseči. Dalje prihajajo v poštev zasebni denarni zavodi, med njimi tudi velike kreditne zadruge, ki ne delajo na korist drugih zadrug. Ni prav, da nekateri teh zavodov ličili rajo z obrestno mero navzgor in ne vidijo nevarnosti, ki preti zaradi tega narodnemu gospodarstvu. Vodilne zadružnike bo treba prevzgojiti, če ne, se utegne pripetiti, da pride do nove krize. Zadruge naj bodo zadruge, ne pa zasebni zavodi.
Delegat Alojzij Kocmur želi, da bi se glede bodoče blagovne centrale vršil še danes popoldne sestanek blagovnih zadrug, da se po razgovore o temeljnih osnovah, na katerih naj bi poslovala
nova centrala. Predsednik pozove delegate blagovnih zadrug, naj pridejo popoldne na sestanek pri Gospodarski zvezi.
Delegat Lovro Jevnikar (Št. Vid pri Stični) omenja, da si bodo mogle zadruge pridobiti znova zaupanje le, če bodo mogle v redu in čim več hranilnih vlog izplačevati. Želi, da bi Privilegirana agrarna banka dajala lombardna posojila do 75%.
Dr. Basa j opozarja, da je dala Zveza splošna navodila glede izplačevanja hranilnih vlog. Seveda pa ta navodila ne morejo biti enotna. Pri vsaki zadrugi so namreč posebne razmere. Najbrž so marsikateri funkcionarji nekoliko prebo-ječi. Treba, je več poguma, več odločnosti, pa bodo kmalu začele pritekati nove hranilne vloge. Treba je tudi smotrne agitacije in poudarjati kmečki značaj posojilnic.
Po končani debati o slučajnostih se je predsednik zahvalil delegatom za veliko udeležbo, nakar je zaključil glavno skupščino.
Razmere v našem kreditnem sistemu.
Na bilančni seji Hranilnice dravske banovine je podal njen predsednik gospod Ivan Avsenek poročilo upravnega odbora na g. bana o nekaterih važnejših dogodkih, ki so nastopili v gospodarstvu v preteklem poslovnem letu in ki imajo poseben vpliv na kreditni sistem v Sloveniji.
To poročilo obsega toliko zanimivosti. da smatramo, da je prav. če seznanimo z njim tudi naše čitatelje.
Poročilo se glasi:
L
Preteklo poslovno leto pomeni za naš kreditni sistem začetek obnove normalnega kreditnega poslovanja in končne ureditve kmečkih dolgov. Ta začetek je bil sicer težak in je zahteval precejšnjih žrtev od vseh interesentov, pa tudi od banovine, vendar je pokazal dosti lepe uspehe. Naš kreditni sistem je udeležen na kmečkih dolgovih z veliko vsoto 480 milijonov dinarjev. Na osnovi na novo urejenih pravnih od noša jev do kmečkih
dolžnikov moramo smatrati to vsoto za zamrznjeno za precej dolgo dobo od Id do 20 let. Čeprav je ta vsota po sili zakona zamrznjena, vendar pa se je skupnim naporom za obnovitev kreditnega poslovanja posrečilo, da lahko služi kol osnova za dobivanje likvidnostnih kreditov. V ta namen je bila ta vsota močno irazbljena, kajti Narodna banka in Postna hranilnica sta že do sedaj na račun teh 480 milijonov dinarjev zamrznjenih kmečkih terjatev posodili na prav tako dolgo dobo nad 250,000.000 din in dejansko že izplačali nad dve tretjini tega zneska. Potemtakem je treba ugotoviti dejstvo, da je bilo v kratki dobi šestih mesecev nad 40 odstotkov vseh zamrznjenih kmečkih terjatev v Sloveniji iz-premenjenih v likvidno imovino denarnih zavodov.
To je prvo razveseljivo dejstvo.
Ugotoviti pa moramo prav tako, da ta likvidnostna akcija še ni zaključena in da obstoji možnost, da denarni zavodi vseh vrst dolbe skupaj še dobrih 100 milijonov dinarjev, ako se hočejo poslužili kreditnih ugodnosti, ki so jim bile dosedaj na razpolago.
To je drugo razveseljivo dejstvo.
Posledica tega razvoja je, da sc je sektor samoupravnih hranilnic že močno približal popolni likvidnosti in normalnemu poslovanju. Skupna bilančna vsota vseh samoupravnih hranilnic znaša danes nad 1.1 milijarde dinarjev. Od lega zneska je po naših informacijah popolnoma likvidnih ali v najslabšem primeru v izplačilu malenkostno omejenih že nad 800 milijonovdinarjev. Potemtakem funkcionira normalno danes že skoraj tri četrtine samoupravnih hranilnic, katerih skupna bilanca znaša nad 800 milijonov dinarjev.
To so spoznali tudi vlagatelji In od meseca do meseca bolj zaupajo samoupravnim hranilnicam. Dotok novih vlog je bil zadnje tri mesece tako velik, da so samoupravne hranilnice mogle vsa Izplačila vršiti skoraj popolnoma iz dotoka novih vlog. da. dotok je bil še celo večji: povprečno za 10 milijonov mesečno je več vlog kot izplačil! Bilančna vsota vseh samoupravnih hranilnic raste torej povprečno za 1% mesečno.
To je tretji vesel pojav.
IT.
Na žalost pa moramo istočasno povedati, da kreditne razmere v ostalih dveh sektorjih našega kreditnega sistema, to je pri kreditnih zadrugah in bančnih zavodih, niso tako povoljne kakor v sektorju samoupravnih hranilnic.
V zadnjem poslovnem letu ni v teh dveh sektorjih vidno poraslo število popolnoma likvidnih denarnih ustanov, niti se niso osvobodili po obsegu pomembnejši kapitali. Dokler pa ne bo v teh dveh sektorjih popolnoma zdravih kreditnih razmer, tako dolgo ne bomo mogli smatrati tudi kreditnega sistema za zdravega in bo dosledno pod tem neugodnim položajem trpelo in moralo trpeti normalno poslovanje samoupravnih hranilnic.
Zato mislimo, da je treba sedaj, ko je problem likvidnosti pri rcgulativnih hranilnicah kolikor toliko v načelu in v praksi dobro rešen, posvetiti vse napore ostalima dvema sektorjema, da čim prej popolnoma ozdravita.
III.
Poleg težav v obeh sektorjih kreditnih zadrug in bančnih zavodov pa trpi naš kreditni sistem še na bolnih poja-
vili. ki so skupni vsem trem sektorjem. O teli bolnih pojavih govorimo le neradi, kajl! nepristransko obravnavanje teli pojavov zahteva od nas, da priznamo v marsičem lastno krivdo; nikomur pa ni prijetno, če mora govoriti o lastnih napakah.
Ravno zaradi tega pa mislimo, da jih je treba vendarle začeti obravnavati, drugače ne bomo našli pravega zdravila zanje. Mislimo pa pri tem na sledeče bolne gospodarske pojave:
1.	»Uredba o počeku« je sicer po svoji zamisli in po svojem namenu dobra, vendar pa opažamo, da služi marsikje samo za plašč, pod katerim se pogosto skriva komoclnost in pomanjkljiva odgovornost napram vlagateljem in ravno tako pomanjkljiva iniciativa pri odstranjevanju gospodarskih težav. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da javno mnenje in merodajni činitelji dopovedo denarnim zavodom, da »poček« ne sme biti za nikogar trajna oblika poslovanja in da mora vsak zavod po lastni iniciativi skrbeti, da se čimprej osvobodi tega branika proti upravičenim zahtevam vlagateljev.
»Poček« sicer nudi omamljivih ugodnosti, pomeni pa dejansko umiranje dotičnega zavoda na škodo vlagateljev in celega kreditnega sistema.
2.	Čeprav se še vsi dobro spominjamo in vemo iz lastne skušnje, da je bilo licitiranje obrestne mere med najvažnejšimi razlogi za sedanjo kreditno krizo, vendar opažamo, da se je zopet obnovilo licitiranje z obrestno mero. Denarni zavodi sicer ne licitirajo z obrestno mero sunkoma po celih odstotkih. pač pa počasi in v delih odstotkov, vendar ta sistem licitacije obrestne mere navzgor ni nič slabši od prejšnjega.
Mislimo, da je že nastopil čas, da merodajni činitelji resno premišljujejo o tem pojavu, ki ni ravno dokaz za zrelost našega gospodarskega mišljenja, in da se pripravijo na radikalno omejitev take kreditno tehnično popolnoma nedopustne licitacije.
3.	Naravno je, da je potreba po kreditih zelo velika. Dolgo vrsto let se kreditiranje sploh ni moglo vršiti. Četudi je pa potreba po kreditih tako velika, moramo vendar opozoriti na to, da še ni prišel čas, da bi mogli denarni zavodi dajati kredite po tistih vidikih, ki so po njih dajali kredite pred sedanjo krizo, kaj' so nekateri denarni zavodi že začeli prakticirati. Zato je treba nasvetovali skrajno previdnost v dajanju kreditov, posebno dolgoročnih, da nebo novo kreditiranje v času prihodnje krize, ki na žalost ni več daleč, ponovno vir nove poostrene kreditne krize. Popolnoma nedopustno pa je, da denarni zavod že daje kredite, vlog pa ne izplačuje. Tudi na take slučaje smo že naleteli.
4.	Opozoroti moramo dalje na dej-
stvo, da so se kreditnopravne razmere zadnja leta močno poslabšale in sicer do take mere, da bi previdnost skoraj morala prepovedati vsako kreditiranje. Poslabšanje kreditno-pravnih razmer je pri nas postalo tako veliko, da danes v praksi kreditiramo veliko več na račun poštenosti novega dolžnika, kot na račun pravne varnosti pri morebitnem prisilnem izterjevanju zapadlih terjatev. Ni nam sicer prijetno, da moramo opozoriti. da to kreditno-pravno stanje povzroča popolnoma nenormalen razvoj našega kreditnega sistema:	v sektorju
kratkoročnega kreditiranja ponudba kapitala daleko prekaša povpraševanje, v
sektorju dolgoročnega kreditiranja pa je gospodarsko utemeljeno povpraševanje po kreditih neprimerno večje kot ponudba, ki je včasih sploh ni. Tako denarni kot kapitalni trg sta prišla v popolno desorganizacijo, gospodarstvo pa zaradi tega trpi veliko škodo.
5.	Slednjič moramo opozoriti še na pojav, ki se pri nas po navadi samo registri ra, pa ne obravnava, a je postal izredno značilen za naše kreditne razmere: mislimo na beg vlagateljev od svojih lastnih lokalnih zavodov k zavodom, velikim po obsegu in oddaljenim po prostoru. Ta beg vlagateljev se navadno pojasnjuje z demagoško borbo proti denarnim zavodom. Mislimo, da je to napačno. Vzrok bega od lokalnih kreditnih zavodov leži v nezaupanju do domačih denarnih zavodov, in ne v eksi-stenci državnih denarnih zavodov. Mi-
slimo, da je potrebno, da se enkrat začne javno in nepristransko obravnavati vprašanje, zakaj vlagatelji ne zaupajo lastnim lokalnim zavodom. Če tega problema ne bomo pravilno obravnavali in pravilno rešili, potem nimamo nobene pravice, da iščemo razlago za ta pojav tam, kjer je ni. In to se godi danes.
#
Če smo si dovolili, da Vam, gospod ban, povemo svoje mnenje o vseh teh markantnih prijetnih in neprijetnih pojavih v življenju našega kreditnega sistema, smo to storili samo iz namena, da Vas opozorimo na vse to, kajti mislimo, da je banovina med tistimi činitelji, ki se morajo v prvi vrsti baviti z dobrimi in slabimi pojavi v našem gospodarskem življenju in gledati na to, da se dobri gospodarski pojavi razvijajo, slabi pa odstranijo.
Gospodarstvo.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
V torek 26. aprila 1938 popoldne se je vršil v veliki posvetovalnici Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani redni letni občni zbor tega naj večjega slovenskega zavarovalnega zavoda. Zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število članov, je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik, stolni kanonik Ivan Sušnik. Iz obširnega in zanimivega poslovnega poročila posnemamo: Zmerno zboljšanje gospodarskih razmer je ugodno vplivalo na rast poslov ter omogočilo prav ugoden poslovni uspeh. V elementarnem oddelku je Vzajemna zavarovalnica izdala v I. 1937. vsega 15.588 novih polic, a premija se je povišala od 10,730.637 din v letu 1936. na 11,508.363 din v letu
1937. — Posebno velik porast pa beleži Vzajemna zavarovalnica v svojem življenjskem oddelku. Tu je bilo v letu 1937. na novo sklenjenih 1.621 normalnih zavarovanj z zavarovalno glavnico 55,015.372 din ter 7.661 ljudskih »Karitas« zavarovanj z zavarovalno glavnico 25,752.910 din. Čisti prirastek je v letu 1937. znašal 5061 polic z zavarovalno glavnico 42,890.245 din. Konec leta 1937. izkazuje življenjski oddelek 26.007 zavarovanj z 230,896.875 din zavarovalne glavnice. — Za tekoče in bodoče obveznosti naprnm zavarovancem razpolaga Vzajemna zavarovalnica s sredstvi v višini 79,230.905 din ter so se jamstvena sredstva samo v letu 1937. zvišala za 8,941.821 din. — Zanimivo je, da je Vzajemna zavarovalnica v letu 1937. navezala poslovne slike z brati Bolgari in
sklenila pozavarovalno kvot n o pogodbo z zadružno zavarovalnico »Činovničesko družestvo« v Sofiji.
Stanje slovenskih hranilnic. Zveza jugoslovanskih hranilnic v dravski banovini je sestavila statističen pregled o bilancah vseh hranilnic v Sloveniji. Iz tega obširnega pregleda posnemamo naslednje podrobnosti:
V Sloveniji imamo vsega 29 hranilnic, katerih bilančna vsota znaša 1138 milijonov din. Vse hranilnice so imele lani ob koncu leta 66,8 milijona din gotovinskih sredstev; od tega zneska odpade 52,3 milijona din na Mestno hranilnico ljubljansko, 7,9 milijona din pa na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani. Razpoložljive naložbe pri drugih hranilnicah in pri drugih denarnih zavodih so znašale ob koncu leta 107.0 milijona din, od tega pri ljubljanski Mestni hranilnici 26,65, pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani 20,0, pri Mestni hranilnici v Kranju 18,4, pri Mestni hranilnici v Celju 12,4, pri Hranilnici v Novem mestu 8,1, pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani 6.1 milijona din itd. Skupaj so znašala ob koncu leta razpoložljiva sredstva (gotovina in naložbe) 188 milijonov, kar je znaten znesek v primeri z obveznostmi.
Posojila so znašala konec leta 771,6 milijona din, in sicer hipotekarna 107.8 milijona din, menična 15,0, vknjižena posojila v tekočem računu 242.2. ostala posojila v tekočem računu 100 in komunalna posojila 247 milijonov din. Vrednostni papirji so izkazani pri vseh hranilnicah z zneskom 01.8, nepremičnine pa z zneskom 32,0 milijona din.
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune so dosegle ob koncu 1053 milijonov, od tega odpade na Mestno hra-
nilnico v Ljubljani 373 milijonov, na Hranilnico dravske banovine v Ljubljani 169, na Mestno hranilnico v Mariboru 94, na Banovinsko hranilnico Maribor-Celje 87, na Mestno hranilnico v Kranju 40, na Mestno hranilnico v Celju 39, na Mestno hranilnico v Novem mestu 29. na Mestno hranilnico v Kočevju 25, na Mestno hranilnico v Radovljici 25, na Občinsko hranilnico na Vrhniki 19, na Okrajno hranilnico v Slovenjgradcu 18. na Mestno hranilnico v Kamniku 14, na Hranilnico kmečkih občin v Ljubljani 13, na Občinsko hranilnico v Krškem 12, na Mestno hranilnico v Ptuju 12 milijonov itd.
Splošni rezervni, pokojninski In drugi posebni skladi so izkazani z zneskom
06	milijonov, reeskomptna in lombard-na zadolžitev vseh hranilnic pa je znašala le 11,7 milijona din.
Obrestna mera za hranilne vloge je zadnja leta precej nazadovala. Pri večini hranilnic znaša okrog 3 do 4%, pri nekaterih hranilnicah celo samo 2% in le redko plačajo hranilnice tudi do 7)%. Obrestna mera za posojila pa se giblje med 6 do 8%.
Končni rezultati popisa prebivalstva z dne 31. marca 1931. Občna državna statistika pri ministrstvu notranjih zadev v Belgradu je izdala prvo knjigo o končnih rezultatih popisa prebivalstva z dne 31. marca 1931. Čeprav je preteklo že
7	let od popisa, je vseemo dobro, da smo dobili te rezultate,, ki nadomeščajo na-prejšnje rezultate. Po uvodu, ki ga je napisal načelnik občne državne statistike dr. Rudolf Andrejka, je napisal uvodne besede o načinu štetja ter kratko analizo dolbi jenih rezultatov šef odseka za popis prebivalstva Andrej Jug. Zlasti so v njegovih pripombah pomembni podat-
ki o teritorialnih spremembah od 1921 do 1931. Upoštevati pa je tudi še treba, da so bile občine v naši banovini, pa tudi v nekaterih drugih banovinah, zopet znatno' spremenjene v letu 1933. in kasneje in moremo šele leto 1937. smatrati za ono mejo, po kateri ni bilo večjih sprememb. Knjiga, ki obsega 139 strani, prinaša podatke o prisotnem prebivalstvu, številu hiš im gospodinjstev za okraje in občine. Dodana pa je tudi karta o gostoti prebivalstva. Čeprav je preteklo že nekaj časa od zadnjega štetja sem, bo knjiga dobro služila, zlasti k (M' je pričakovati, da ji bodo sledile tudi druge knjige s podatki, ki so bili ravno tako ugotovljeni pri štetju 1931. Bližamo pa se tudi že novemu štetju.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Strugah, r. z. z n. z., bo 09. maja 1938 ob 15 v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svečini, r. z. z n. z., bo 29. maja 1938 oib 8 dopoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, r. z. zn.z... bo v četrtek 3(>. maja 1938 ob pol 8 dopoldne v Slomškovem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka
za leto 1937 . 4. Čitanje revizijskega poročila.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora, r. z. zn.z., bo 29. maja 1938 po večernicah v uradnih prostorih. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobri-] tev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v št. Vidu pri Grobelnem, r. z. z n. z., bo 22. maja 1938 ob 4 popoldne. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge v Škofji Loki, r. z. z. o. z., bo v nedeljo 29, maja 1938 ob pol 4 popoldne v mlekarskih prostorih. — Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Čitanje revizijskega zapisnika. 3. Poročilo načelstva. 4. iPoročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 6. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri št. Petru niže Maribora, r. z. z n. z., bo v nedel jo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v posojil niški sobi. Dnevni red: I. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Revizijsko poročilo. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Toplicah, r. z. zn.z., bo v nedeljo 22. maja 1938 ob pol 8 zjutraj v poslovnih prostorih. Dnevni •red: I. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki Nedelji, r. z. z n.z., bo '29. maja 1938 ol) 2 popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red:	I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem
zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Lesne zadruge Ljubljanski vrh v Verdu, r. z. z o. z., bo 15. maja 1938 ob 2 popoldne na zadružni žagi. Dnevni ved: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.	- 1 i
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., bo 29. maja 1938 ob 8 dopoldne v pisarni posojilnice. Dnevni red: I. /Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za leto I93G. 3. Slučajnosti,
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja” Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kral j, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.
'II. redni letni občni zbor Mlekarske zadruge v Hrašah pri Smledniku, r. z. z o. z., ho 22. maja 1958 .ob 4 popoldne pri Burgariu v Hrašah. — Dnevni redi 1. Pit sinje zapisnika I. oibčnega zbo-i‘a. 2. Poročilo upravnega odbtita. 3." PoPočilo nadzornega odbora. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 193“. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za Izlake in okolico, r. z. z n. z., bo na binko.šitni ponedeljek 6. junija 1938 po prvi sv. maši v uradnih prostorih. Dnevni rčd: 1. Čitanje zapisnika. 2- Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice
na Ježici, r. z. z n. z., bo 6. junija 1938 ob 10 dopoldne v prostorih I. razreda ljudske šole na Ježici. Dnevni red:' I. Poročilo načelstva. 2. Volitve načelstva in nadzorstva. x Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske kuhinje na Jesenicah, r. z. z o. z., bo 24. maja 1938 ob 8 zvečer v zadružnih prostorih Ljudske kuhinje. Dnevni red: 1, čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva., 4. Odobritev računskega zaključku za leto 1937. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Stavbne zadruge »Komendski dom« v Komendi, r. z. z o. z., bo 29. maja 1938 pb 8 dopoldne v prostorih zadruge. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2,	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto- 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kovorju, r. z. z n. z., bo 22. maja 1958 v poslovnem prostoru. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge na Koroški Beli, r. z. z o. z., bo v nedeljo 29. maja 1958 ob 3 pop. v dvorani cerkvene liiše na Koroški Beli št. 34. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev letnega zaključka za leto 1937. 5. Volitev 3 članov načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor posojilnice v Križevcih pri Ljutomeru, r. z. z n. z., bo v nedeljo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v uradniških prostorih. — Dnevni red: L Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Krki, r. z. z n. z., bo na praznik 26. maja 1938 v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Sklepanje o podporah.
Občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v Laškem, r. z. z o. z., bo v nedeljo 29. maju 1938
ob 8 /.j ut raj v nadžu puljski dvorani. Dnevni red: L Čitanje zapisnika zadnjega obe. zbora.
2,	Poročilo načelstva. .3, Odobritev računskega zaključka za leto 1937.r 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnega in podpornega društva zadružnih nastavljencev v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v nedeljo 29. maja 1938 ob 10 dopoldne v posvetovalnici Zadružne zveze v Ljubljani, Tvi-ševa cčstfi 38-1L Dnevni red: I. Poročilo načelstva Ih nadzorstva. 2. Odobritev'rač. zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva iti nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Delavskega stavbenega društva v. Ljubljani, r. z 'o. z., bo v torek 7. junija 1938 ob pol 7 zvečer v pisarni. Kongresni trg, št. 21 Dnevni red: Likvidacija zadruge.
Občni zbor Občekoristnc stavbne zadruge Ljudski dom v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v petek 27. maja 1938 ob 6 zvečer v Streliški ni. 12, prvo nadstropje. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Keramične zadruge v Ljubljani, • r. z. z o. z., bo 25. maja 1938 ob 3 popoldne v pisarniškem prostoru zadruge. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. >
3,	Poročilo nadzorstva in načelstvu. 4. Slučaj-' nosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku, r. z. zn. z., bo 26. maja 1938 ob 13 v hranilmčnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje Zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računov za leto 1957. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Strojne zadruge v Lužah, r. z. z o, z., bo 29. maja 1938 ob 9 dopoldne pri načelniku zadruge Potočniku. — Dnevni red: L Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor posojilnice v Makolah, r. z. z n. z., bo 50. maja 1938 ob 10 dopoldne v uradnih prostorih'. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Zadružne elektrarne v Mekinjah, r. z. z o. z., bo 22. maja 1938 ob pol 4 popoldne v Društvenem domu. Dnevni reti: tv'Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika zadnje seje načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
4,	Raznoterosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Mengšu, r. z. z o. z., bo 22. maja 1938 ob 7 zvečer v pisarni Slamnikarske in klobučarske zadruge v Mengšu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hrntiilnice in posojilnice na Mirni, r. z. z h. z., bo 22. maja 1936 ob pol 8 dopoldne v uradnih prostorih v Mirni. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskih zaključkov. 4. Volitev načel-fltva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o reviziji. 7. Slučajnosti.
Glavnu skupštinu Društvo za štednju i zajmove u Omišlju, r. z. n. n. j., držat če dne 25. maja 1936 u pola 20 sati u svojoj pisarni. — Dnevni red: 1. Izvještaj upravnog odbora. 2. izvještaj nadzornog odbora. 3. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 4. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za 1937. 5. Odobrenje raznih gubitaka. 6. Izbor predsjednika i 2 odbornika. 7. Reguliranje kamata. 8. Eventu-alija.
Redni občni zbor Kmetske zadruge okoliša občine Ovsiše na Dobravi pri Kropi, r. z. z o. z., bo 29. maja 1938 po maši (ob 10) v soli na Dobravi pri Kropi, Dnevni red: i. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto, 1937. 4. Volitev nadzorstva. 5. Raznoterosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Pohger-
< ah, r. z. z o. z., bo 22. maja 1938 v hiši g. načelnika v Pongercah št. 9. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Elektrostrojne zadruge v Podblici, r. z. z o. z., bo 26. maja 1936 ob 3 popoldne na Jamniku .št. 1. Dnevni red: 1. Čitunie zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. iPoročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4, Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Raznoterosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Preserju, r. z. zn.z., bo v nedeljo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrje-nje računskega zaključka za leto 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pre-dosljih, r. z. z.n. z., bo 22. maja 1938 ob 8 zju traj v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročila nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Radomlju,
r. z. z. o. z., bo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v šoli. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Event. predavanje. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Raki, r. z. z n. z., bo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka. 3. Volitev načelstva in nad-
zorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Ribnici, r. z. z o. z., bo v nedeljo, dne 29. maja 1936 ob pol 8 zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Sklepanje o odpisu dvomljivih terjatev. 4. Volitev nadzorstva in dopolnilna volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
30. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slivnici pri Mariboru, r. z. z n. z., bo 26. maja 1936 ob 8 v Slivnici št. 8. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročila načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za poslovno leto 1937.
Občni žbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, r. z. z n. z., bo 29. maja 1938 po rani sv. maši v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spod. Polskavi, r. z. zn. z„ bo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v prostorih zavoda. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Sodražici,
r. z. zo. z., bo v nedeljo 29. maja 1938 ob 3 pop. v društveni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo na-čelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sodražici, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo 12. junija 1938 oh 3 popoldne v dvorani Kmetijskega društva. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva, t. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Stopercah, r. z. z ni z., bo 22. maja 1938 db 8 dopoldne v župnišču. Dnevni red: 1. čitanje za- | pisnika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Starem trgu pri Ložu, r.z. zo.z„ bo 29. maja 1938 ob 3 popoldne v prostorih Kmetijske zadruge v Starem trgu. Dnevni rtid: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Volitef načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.