Ureja urednuki odbor — Odgovorni urednik Ivan Renfco — Tiska tiskarna »Jadrans — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Saniorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Narodni banki v Kopru št. 657-T-162 — Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV, 33
P
Pravzaprav niti ni ne vem .kako velika prelomnica naš prehod na novo komunalno ureditev, ker je ta. le nujna posledica splošnega razvoja družbene ureditve in ena od etap tega razvoja na poti v socializem. Vendar pa je ta prehod tudi na zunaj izražen napredek, je nadaljnja stopnja na tej naši. poti — zalo je v določenem smislu prelomnica.
Ko smo že med vojno in po vojni ustanavljali prve krajevne ljudske odbore, so se naši ljudje šele privajali na to, da bodo sami. prek njih upravljali in urejali svoje življenje. To je šlo le postopoma, ker je v zavesti ljudi bil še preveč živ spomin na nekdanjo protiljudsko birokratsko državno upravo, ki ni trpela poseganja ljudstva v nobeno področje družbenega življenja. Av-iokratizem tako v bivši\ kmlj&vski Jugoslaviji, kot v fašistični Italiji ni dovoljeval ljudem samostojnih akcij, marveč je vse urejevala centralistična državna birokracija s pomočjo svojega uradništva, ki je bilo pri-»iligiran razred v odnosu na delavce in kmete. To je veljalo predvsem za Slovensko Primorje, kjer so bili ljudje še posebej strahooani in poleg vsega tudi- nacionalno zatirani. Pritisk fašistične oblasti je bil izražen zlasti « prot¡ljudskih gospodarskih ukrep;h, ki. naj bi. Slovence uklonili tudi po narodnostni plati.
Prav zalo tudi naša oborožena vstaja ¡11 ljudska revolucija ni mogla čez noč odpraviti vseh posledic takega stanja. Potrebna je bila določena doba, določen razvoj, da so se naši. ljudje lahko znašli v novih pogojih in da so lahko z n a l i izkoriščati vse pridobitve revolucije,
zlasti pa samoupravljanje in sodelovanje v ljudski oblasti. Za to so bili potrebni najprej teritorialno majhni KLO in manjši okraji, ki so še vedno dobivali direktivo »od. vrha«. Imeli, so le malo kompetenc in je bila torej državna uprava še precej centralistična. Postopno, z razvijanjem ljudske demokracije pa so tudi državni, organi navzdol, dobivali vedno več kompetenc, razvoj je terjal spremebe v upravljanju in leta 1952 so nastale dosedanje občine in okraji. Razvoj je bil poslej še bolj uspešen. Ljudska demokracija se je vedno bolj utrjevala. Velik dogodek je bil v tem času prevzem upravljanja tovarn po delovnih kolektivih. To je bilo revolucionarno dejanje, ki ga je občudoval ves svet. Nam pa je bilo le logična posledica našega splošnega razvoja, kakor ga usmerjajo naši državni, voditelji. S tem in seveda z vzpostavitvijo zborov proizvajalcev kot organov ljudske oblasti se je zelo razširilo ljudsko samoupravljanje, posebno še na delavski razred kot- osnovo naše družbe.
Na našem primeru, se sedaj učijo mnogi ljudje po svetu, mi pa gremo že naprej. ' Že dosedanje občine, zlasti one bolj razvite, so bile v bistvu zarodek komun ali novih občin, ki bodo s prvim, septembrom nastopile svojo funkcijo. Prav zato ta prehod ne bo tako velika sprememba. Razlika pa se kaže zlasti v tem, da je ob povečanih teritorijih posameznih občin, oziroma ob združitvi več občin v eno, poglobljeno družbeno samoupravljanje in da še veliko več ljudi sodeluje v njem,
Kako je to mogoče? Predvsem je
veliko širši krog ljudi, ki sodeluje v ■upravljanju, in to neposredno kot odborniki občin ali člani višjega oblastnega foruma (okrajni in republiški poslanci), ali kot člani, svetov in komisij, lei so neposredni organi občin za upravljanje in vodstvo posameznih važnejših vej političnega, gospodarskega, kullurno-prosvctncga, socialnega in zdravstvenega udej-stvovanja, ali kot člani krajevnih odborov itd.. Na ta način je zagotovljeno sodelovanje prebivalstva pri ■upravljanju celotnega življenja v občini. V prihodnje, že drugo leto. bodo z novimi volitvami, tudi občine imele svoje zbore proizvajalcev, kar bo še bolj ulrchlo samoupravljanje. Seveda pa delovni ljudje po tovarnah in drugih gospodarskih organizacijah, kmetijskih zadrugah in posestvih, že danes neposredno sodelujejo v tem upravljanju. Zato je posebno važna povezava med novimi ljudskimi, odbori kol organi oblasti in delovnimi kolektivi kot upravljal-ci družbenih sredstev za proizvodnjo na eni strani, na drugi pa ta odnos odbora do tovarne in podjetja kot gospodarskega činitelja.
Vsekakor po novi upravni ureditvi. v upravljanju sodeluje veliko več ljudi zlasli pa se bo utrdilo in oja-čalo sodelovanje proizvajalnih sil tudi na področju občinske uprave. Razvoj samoupravljanja omogoča še nadaljno utrjevanje široke ljudske demokracije, omogoča vsakemu člo-ku, da prek najrazličnejših organov ¡n organizacij uveljavi, svoj glas za napredek naše družbe na njeni poli v socializem.
R. B.
Kakor ije bila v razpravah o krajevnih odborih ponekod nepravilno pojmovana njihova volga, tako so s tem v zvezi tudi iistanovo krajevne pisarne, ali boljše rečeno — krajevnega urada marsikje predstavljajo drugačno, kot je zamišljeno. Zlasti se razmerje med krajevnim odborom in krajevnim uradom česio postavlja na povsem napačno osnovo. Za tiste, ki izenačujejo bodoče krajevne odbore glede na njihove funkcije z nekdanjimi ljudskimi odbori kot lokalnimi organi oblasti, je takorekoč samo po sebi razumljivo, da naj bo krajevni urad upravni aparat krajevnega odbora, njegova administracija v širšem smislu besede. Po tej zamisli naj bi krajevni odbor s pomočjo krajevnega urada izvrševal svoje sklepe in vodil svoje administrativno poslovanje, podobno kakor ima sedanji občinski ljudski odbor svoj upravni aparat, ki dela po njegovih smernicah. Takšno pojmovanje seveda bistveno spreminja pravo vlogo obeh, krajevnega odbora in krajevnega urada, ter nujno medsebojno razmerje postavlja na takšno podlago ki nikakor hi v skladu z vlogo bodočega občinskega ljudskega odbora, pa tudi ne z načeli krajevnega družbenega samoupravljanja v čisto lokalnih zadevah.
Da bi si mogli pravilno predoči-ti medsebojno razmerje med krajevnim odborom in krajevnim uradom, si moramo najprej ogledati, kaj bo krajevni urad in zakaj je sploh potreben, To pa bomo najlaže razumeli, če si za izhodišče vzamemo bodoči občinski odbor oziroma občinsko upravo (administracijo), pri tem pa napravimo primerjavo s sedanjim stanjem.



0. i
¿.'r ..
Turistična ledja »Kosta. Racin« v koprskem pristan šču
Dosedanji občinski ljudski odbor je bil najnižji in ljudstvu najbližji organ oblasti. Njegova administracija izvršuje vse tiste upravne naloge, ki spadajo v pristojnost občinskega ljudskega odbora, pa jih ta ne more opravljati na svoji seji niti jih morajo opravljati njegovi sveti, hkrati pa vodi ustrezno administrativno poslovanje. Prebivalci občine vlagajo pri občinski administraciji svoje prošnjo in pritožbe, pri njej dobe razna uradna potrdila, preko nje se opravlja dostavljanje raznih odločb In drugih oblastvenih aktov prebivalcem občine, pri občinskem matičnem uradu, ki je sestavni del občinske administracije, državljani prijavljajo in odijavljajo svoje prebivališče, vodijo se matične knjige, volilni imeniki itd. Sedanje občine so po svojem teritorialnem obsegu sorazmerno majhne, zaradi česar ¡e za državljana, ¡ki prebiva kjerkoli na območju občinskega urada blizu in zalo sorazmerno hitro dosrtopen.
Bodoča občina mora biti z ozirom na svoje funkcije zlasti v gospodarskem pogledu zaokrožena celota, sposobna samostojnega razvoja, zaradi česar je teritorialno precej večja kot dosedanje". S tem se je avtomatično povečal tudi teritorij, za katerega bi morala poslovati občinska administracija. Da bi se uradovanje približalo ljudstvu, oziroma glede na dosedanje stanje, ne oddaljilo od ljudstva, se ustanovijo krajevne pi-' same te administracije, občinski krajevni uradi. To so v stvari ekspoziture občinske uprave za opravljamo določenih administrativnih opravil. Njihova območja (s tem tudi območja sedanjih matičnih okolišev) bodo praviloma območja dosedanjih občin. V delovno področje krajevnega urada spada prijavna In od-javna služba, vodstvo matičnih knjig, državljanjskih 'knjig in volilnih imenikov ter izdajanje izpiskov iz teh knjig in imenikov, izdajanje živinskih polnih listov, sprejemanje vlog državljanov na občinski ljudski odbor ter opravljanje še drugih administrativnih poslov, če bodo tako določili posebni predpisi oziroma občinski ljudski odbor. Zato je stvar statuta, občine in posebnih odlokov njenega ljudskega odbora, katere administrativne naloge bo opravljal krajevni- urad.
Iz povedanega torej izhaja, da je' 'krajevni urad po svoji funkciji izpostava občinske uprave, ne pa u-pravni aparat krajevnega odbora. Krajevni urad bo vodil uslužbenec bodočega občinskega ljudskega odbora po njegovih navodilih, oziroma po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora in bo tudi občinskemu ljudskemu odboru, oziroma njegovemu tajniku odgovoren za svoje delo. Krajevni odbor pa je organ družbenega samoupravljanja v malih in čisto lokalnih zadevati kraja in v okviru, ki ga določa občinski statut. Zalo je v bistvu ■ zgrešeno vzporejati razmerje med »krajevnim odborom in krajevnim u-radom z razmerjem med občinskim ljudskim odborom in njegovo upravo ali celo, kot so bili primeri, z razmerjem med svetom ljudskega odbora in ustreznim oddelkom v u-pravnem aparatu. Da ne gre za iste funkcije, ki bi bile razdeljene med krajevnim odborom in krajevnim u-radom, je jasno razvidno tudi iz območij, za katera se bodo krajevni odbori ustanovili. Območje krajevnega odbora bo obsegalo vas oziroma naselje, za katero bo krajevni odbor ustanovljen, zaradi česar bo na področju bodoče občine mnogo večje število krajevnih odborov, kot je' sedaj občin. Krajevni urad pa bo — vsaj praviloma — imel svoj sedež tam, kjer je danes sedež občine in bo njegovo območje (Nadaljevanje na 2. strani)
V	začetku tednu se je začela v Ženevi prva svetovna konferenca za ■upore,bo jedrske energije v miroljubne namene. Nad 1000 znanstvenikov in tehničnih izvedencev s področja atomskih raziskovanj, ki zastopajo ■72 narodov vseh kontinentov, je začelo razpravljali o potrebi iskanja novih virov energije za industrijske panoge, o izgradnji naprav za proizvodnjo atomske energije, o proizvodnji in uporabi radioaktivnih izotopov, o uporabi atomske energije v kmetijstvu in v drugih gospodarskih panogah in o Številnih drugih vprašanjih, ki so v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije. Miroljubno človeštvo je vest o tej koferen-ci sprejelo z velikim olajšanjem, saj gre za najresnejši poskus, da bi spremenili to, kar zdaj služi le v uničevalne namene v korist napredka iti blagostanja človeštva.
Ženevska konferenca atomskih znastvenikov z vsega sveta je prav v dneh, ko se spominjamo desetletnice enega najstrašnejših dogodkov v zgodovini človeštva. Šestega avgusta 1945 je rumenkasto rdeči sij atomske bombe uničil v Hirošimi stotisoč človeških življenj, nad 140 tisoč oseb pa je v naslednjih letih shiralo zaradi posledic atomskega izžarevanja. Toda Hirošima je le malenkost v primerjavi z uničevalnimi sredstvi, ki jih danes poseduje svet, Uporabo teh sredstev je eden največjih fizikov današnje dobe Ber-trand Rtissell označil takole: »Nova voina bi. spremenila zemljo v planet, katerega edini prebivalci bi bili gobe in plesni«. Zaradi tega je povsem razumljivo, da je danes želja človeštva po miru tako velika, kakor ni bila še nikoli v preteklosti. Ta želja se manifestira na vsakem koraku, najbolj konkretne oblike pa je dobila v zadnjih štirih tednih prav v Ženevi. Najprej sestanek štirih velikih, nato začetek kitajsko-ameriških razgovorov in zdaj še sestanek svetovnih znanstvenikov o miroljubni uporabi jedrske energije. V zgodovinski Palači narodov pa niso in ne odmevaio samo lepe besede, temveč so začeli tudi z dejanji. Prav ob začetku konference atomskih znanstvenikov so odprli prvo svetovno razstavo jedrskih naprav in strojev. Na tej razstavi bodo imele industrijsko razvite države prvič priložnost pomeriti svoje sile na področju miroljubne uporabe atomov in razmisliti ali ni bolj pametno tekmovati v izdelovanju lokomotiv in ladij na atomski pogon ,kakor pa v izdelovanju atomskih bomb.
V	okviru ženevske konference so napovedali okrog 1100 referatov s področja uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Jugoslovanski
znanstveniki so pripravili 18 referatov, v katerih bodo prikazali stopnjo razvoja, ki smo ga dosegli pri nas pri proučevanju jedrske energije. Jugoslovanski znanstvenik Milotad Ristič je v svojem referatu poudaril predvsem velike potrebe Jugoslavije po novih virih energije. Dcnd je, da je jedrska energija nujno potrebna za razvoj človeštva, posebno pa še za odstranitev zaostalosti v posameznih deželah.
Med drugimi dogodki preteklega tedna je vsekakor najpomembnejši govor predsednika sovjetske vlade Bulganina v Vrhovnem sovjetu. V njem je Bul gani n še enkrat poudaril pozitivne rezultate ženevske konference in zatrdil, da ne zavrača Ei-senhoiuerjevih predlogov o izmenjavi vojaških informacij in za uveljavljanje sistema letalskega fotografiranja vojaških ciljev o ZSSR in ZDA. Sploh je Moskva po ženevski, konferenci storila vrsto korakov, ki ki-žejo, da se namerava sovjetska vlada trdno držati načel, ki jih je zastopala na konferenci. Dogodke, kakor so normalizacija odnosov z Jugoslavijo, obisk Nelmija. v Moskvi, bližnji obisk Bulganina in Hruščeva
v Londonu, povabilo U Nu-ju, Ade-nauerju, Fc.ure-u, Naserju in perzijskemu šahu, naj obiščejo Moskvo Ud., moramo pozdraviti samo kot pozitivne pojave v mednarodnem zbliževanju.
Ameriško-kitajski razgovori, bodo verjetno daljši in težuvnejši, kot so prvotno domnevali. Vendar politični opazovalci ne menijo, da so pogajanja zašla v slepo ulico, temveč da sta oba veleposlanika po načelni razpravi začelo obravnavali zapletene tehnične podrobnostikatere ztdi-tevajo precej časa in pri katerih vsaka stran poskuša doseči čim večje koristi.
Položaj u francoski Severni Afriki se ni v zadnjih sedmih dneh prav nič spremenil. Demonstracij proti kolonialnemu režimu ne morejo zatrdi. še tako številne smrtne obsodbe in areticaje. Francoski ministrski predsednik F a ure je sicer na seji narodne skupščine izjavil ,da jo Francija, pripravljena izvajati politiko razvoja in »reform«, vendar pa »da ne bo popustila precl nobeno grožnjo in nobenim terorizmom«. Ta izjava se je nanašala na Maroko. Vendar ni Fatire ničesar bistvenega povedal o osrednjem maroškem vprašanju — to je o vprašanju tamkajšnje dinastije, ki je nastalo, ko so Francozi. odstanili nekoliko >preveč samostojnega sultana, in milili domačinom bolj njim poslušnega.
Razvoj mednarodnih odnosov, kakor si. jih svet želi.
Privrženci preminulega Mussoli-nija in njegovega fašističnega režima, ki jih je še veliko in bolj ali manj očitno delujejo v Italiji, s posebno naslado kažejo svoje sovraštvo do Jugoslavije. Kar ne morejo pozabiti, da je v precejšni me-, ri tudi naša zasluga, da se je Italija osvobodila fašistične sitraho--vlade, posebno pa v svoji zakrknjeni imperialistično-iašistični miselnosti ne morejo preboleti »izgube« Slovenskega Primerja — deželice, ki so jo 25 let krivično držali in hoteli nas'ilno italijanizi-rati, ne strašeč se pri tem nobenih sredstev.
Taki ljudje danes skušajo izkoristiti vsako priložnost, da bi kakorkoli škodili naši državi in za vsako ceno skušajo pokvariti dobre sosedske odnose, ki so se začeli razvijalti po sklenitvi tržaškega sporazuma med Italijo in našo zvezno republiko. Nočejo razumeti naše privrženosti ideji miru in na-iših žrtev, ki smo jih zanjo doprinesli. Oglašajo se vedno glasneje 5n očitno izpovedujejo svojo fašistično pripadnost. Bolj ko je daleč čas, ko so jih dobili od naših ljudskih borcev in maščevalcev za vse prestane krivice po grbi, bolj jim raste greben. S svojim sedanjim postopanjem bi radi oživeli mrtvo preteklost in zavlekli svojo deželo v nove postolovščine. Ker pa nam nič ne morejo, večina ljudi pa tako njihovo hujskažko politiko odklanja, se v svoji onemogli jjezi in strupenem bes'u znašajo in
maščujejo nad ljudmi, ki so jim pač dosegljivi in izročeni na milost in nemilost. Kajti ti zakrnjeni fašisti, potaknjeni v italijanski državni upravi in posebno sodstvu, zdaj vlačijo na dan in obtožujejo zlasti Beneške Slovence za dejanja iz zadnje vojne, na katera bi bil vsak drug svobodoljuben narod najbolj ponosen. Za kar so mnogi tudi v Italiji dobili visoka odlikovanja. so danes beneški borci obtoženi kot zločina, vse pa je premišljeno naperjeno proti Jugoslaviji. Ti fašistični izrodki bi nas radi obdolžili imperialističnega pohlepa po italijanski zemlji, kar pa jim seveda kljub njihovi znani zvi'to-reposti nikakor ne uspeva. Preveč dobro so v svetu znana naša dejanja, naša dosledna borba za mir in sožitje med narodi.
Nam je s'icer jasno, da italijanska republika ni mogla in ne more nadomestiti starega fašističnega državnega aparata z novimi ljudmi, ki jim je pri srcu mir, sožitje in boljše življenje domačih ljudi, razvoj domače dežele in večja demokratičnost. To bi bilo preveč naenkrat zahtevati od povojne Italije. Kljub temu pa bi vlada le morala vedeti, do kje lahko taki profašistični elementi gredo v svojem divjem sovraštvu do naše dežele. Proces proti beneškim borcem prav gotovo ne poglablja našega prijateljstva, Malo je verjetno, da pristojni organi ne umejo oceniti tega dogodka in vse posledice, ki bi jih lahko imel. Proces ni Samo groba
kršitev po italijanski vladi sprejetih mednarodnih obveznosti, ni samo odkrita podpora fašističnim eksponentom in odobravanje njihove politike, kar je navsezadnje tudi. notranja nevarnost za samo Italijo in je treba tudi na to opozoriti, — marveč ta sodna komedija pomeni tudi resho oviro za razvoj dobrih odnosov med našima državama.
Da je po sredi fašistično maslo, je prav dobro razvidno po besni reakciji italijanskega profasistične-ga časopisja na objavo pisma, ki ga je Velimir Stojnič' v imenu Zveze borcev in Zveze vojnih invalidov Jugoslavije poslal sorodni italijanski organizaciji, naj ta zastavi vse svoje sile, da do procesa beneških partizanov ne bo prišlo.
Čeprav še tako ignorirajo zakone in mednarodne pogodbe, če si še tako prizadevajo, pa razni dr. Franzi, Cariglie in drugi državni pravniki in sodniki, ki imajo glavno vlogo kot »maščevalci fašizma« v tem procesu, vendarle ne bodo mogli spremeniti dejstva (čeprav bodo dosegli, da bodo partizani res morali stati pred sodiščem), da so se beneški borci borili za stvar ljudstva, za stvar človeštva, na strani zaveznikov in proti fašizmu, čigar somišljeniki jim po volji u-sode danes krojijo sodbo. S tem pa se bo tudi obtožnica obrnila proti njim samim, ne glede na druge posledice, ki jih bo lahko še imel proces.
(Nadaljevanje s 1. strani) praviloma območje sedanje občine.
Krajevni urad t.orej ne bo niti a-paral. krajevnega odbora, niti njegova administracija v dobesednem smislu. Krajevni odbor kot krajevni organ družbenega upravljanja v določenih čisto vaških zadevah sploh ne potrebuje strokovnega upravnega aparata, administracije. Kolikor bo take administracije, jo bo pač lahko brezplačno vodil eden izmed članov krajevnega odbora ali (eventualno za majhen honorar) kdo drug. Slednji primer bo prišel v poštev zlasti tedaj, če bo krajevni odbor s sjtatutom občine pooblaščen izdajati v določenih zadevah odločbe o upravnem postopku. Ze obstoječa praksa pri nekaterih sedanjih vaških odborih potrjuje, da potrebno adminisltracijo za vaški odbor — celo v primerih, kadar ta ni majhna — uspešno in brezplačno vodi član vaškega odbora.
Ce bi bil v ikraju, kjer bo ustanovljen vaški odbor, tudi sedež krajevnega urada, potem je mogoče, da bo krajevni urad lahko opravljal tudi potrebno pisarniško poslovanje za tisti krajevni odbor, seveda po njegovih navodilih. Toda v takšnem primeru bo povezava med Ikrajevnim odborom m krajevnim uradom slučajna in praktične pri-iode.. ne pa organična. Tudi ne bo (krajevni urad upravni aparat krajevnega odbora, nili njegova administracija v tistem smislu, kot je imel svojo administracijo krajevni ljudski odbor, oziroma jo ima danes občinski ljudski odbor. Vodja Ikrajevne pisarne in morebiti drugi uslužbenci, ne bodo v nobenem primeru uslužbenci krajevnega odbora dn tudi predsednik krajevnega odbora ne bo njihov starešina, zlasti ne disciplinski predstojnik.
Že rod sobote je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta prva mednarodna razstava embalaže. Pokrovitelj prireditve je član Zveznega izvršnega sveta Ni-kola Mlnčev. Na razstavi sodeluje SS podjetij, med njimi nekaj tudi iz Zahodne iNemčije, Italije in Švice.
Posebna zanimivost na razstavi je prodajni oddelek po sistemu »Po-strezi si sam«. Okusno embalirano sadje in drugo prodajno blago si kupci sami izberejo in vzamejo, nato pa pri blagajni plačajo.
V okviru razstave je bilo več obširnih posvetovanj o sodobni embalaži. Na posvetovanjih so imeli referate priznani tuj! in domači strokovnjaki za proizvodnjo in uporabo embalažnega materiala. Razstava je zelo dobro obiskana in bo gotovo pripomogla k 'izboljšanju te gospodarske dejavnosti, ki smo ji doslej pri nas posvečali vse premalo pozornosti, kar je bilo seveda v škodo naši trgovini, pa naj je imela še tako kvalitetne izdelke.
Na drugi strani bodo krajevni ljudski odbori sestavni del v mehanizmu družbenega upravljanja v občini, in sicer kot organ krajevne družbene samouprave. Zaradi takšne svoje vloge ne bo mogel o-stati brez določenega razmerja do ¡krajevnega urada v svojem kraju. Se več Prav kot organ družbenega upravljanja bo poklican, da nadzoruje delo krajevnega urada in s tem preprečuje možnost njegovega birokratiziranja. Ta kontrola seveda ne bo mogla biti adminis'lrativ-no-strokovnega značaja, ampak bo zajela predvsem razmerje uslužbencev krajevnega urada do ljudi, pravilnost, nepristranost in hitrost poslovanja ter podobno, skratka, bo prava družbena kontrola. Ce bo krajevni odbor ugotovil, da uslužbenec (krajevnega urada svojega dela ne opravlja v redu, ga sicer ne bo mogel sam kaznovati, ali mu odpovedati službo, ker to ne bo njegov uslužbenec, pač pa bo lahko zahteval od občinskega ljudskega odbora, da takšnega uslužbenca zamenja, lahko pa bo tudi sam predlagal, da se zoper uslužbenca uvede disciplinski postopek.
Dr. G. J.
V nekaj vrstah
DAKKA: Poplave v Vzhodnem Pakistanu so vcldno hujše. Vode naraščajo za 15 centimetrov dnevno. V poplavljenih krajih rje nad dva milijona lijudi.
MADELLN:: Reka ,E1 Matadeio je silno narasla 'In povzročila pravo katastrofo, V nekem ikraju, 40 kra od Madelina v Kolumbiji je utonilo 11 ljudi, 14 pa je ibilo ranjenih. Poplava je odnesla 200 hiš.
BERLIN: Za novega vzhodno-nemškega veleposlanika v Sovjetski zvezi je bil ime/novan Johannes König, dosedanji diplomatski predstavnik Vzhodne Nemčije za LR Kitajsko in Severni Vietnam.
iMOSKVA: Dne šestega avgu»sia je v bližini Voroneža prišlo do težke letalske nesreče, v 'kateri ,je izgubilo življenje 26 oseb. Potniško letalo, ki vzdržuje redno letalsko zvezo Stalingrad — Moskva, se je med poletom vnelo in ob (padcu eksplodiralo.
RIM: Ze več časa je vzbujala vest, da se bodo ameriške čete, ki bodo morale zapustiti Avstrijo, prišle v Trst, veliko zanimanje. Komaj deset mesecev je preteklo, odkar so se umaknile angloameriške okupacijske čete iz tega mesta, sedaj pa naj bi ponovno prišle. Zdaj pa so sporočili, da čete ZDA ne pridejo v Trst, marveč, da jih bodo razme-sfcili na področju Viceoize.
TRST: V četrtek zvečer je iz tržaškega pristanišča odplul parnilc »Toscana«, ki je odpeljal v Avstralijo 746 izseljencev. Med temi je samo 10 beguncev, vsi drugi so Tr-žačani-domačin"..
OLO — TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE V KOPRU na podlagi splošno veljavnih zakonitih predpisov in navodila Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS
prebivalce okraja Koper na zamenjavo osebnih izkaznic.
Zamenjavo bodo vršile komisije pri občinskih ljudskih odborih od 15. VIII. 1955 do 15. X. 1955 in sicer po razporedu, ki bo objavljen na krajevno običajen način. Nove osebne izkaznice se bodo izdajale tudi osebam, ki so dopolnile 16. leto starosti.
Doslej veljavne osebne izkaznice prenehajo veljati dne 15. X. 1955. Proli tistim osebam, ki ne bodo zamenjale izkaznic pravočasno^ bo Tajništvo za notranje zadeve Koper postopalo po obstoječih zakonitih predpisih.
IZ PISARNE TNZ KOPER
Na področju okraja Koper je 5. t. m. Uprava za gozdarstvo pričela z anketo o porabi lesa pri kmečkih gospodarstvih in nekmečkih gospodinjstvih v gozdarskem ekonomskem letu 1953-54 t. j. od 1. X. 53 do 30. IX. 1954. Anketa zavzema 303 opazovalne enote, ki jih je določil Urad za statistiko pri OLO Koper s pomočjo tablic slučajnih števil, pri čemer je bila upoštevana odvisnost porabe tesa od števila članov gospodinjstva. Ta anketa nam bo omogočila vpogled v nastale spremembe v našem oskrbovanju z lesom glede na učinek novih uredb, ki naj bi regulirale gospodarnost v naših gozdovih ter dala rezultate za potrebne analize v- gospodarjenju z lesom.	|
Prosimo, da vsa gospodarstva in gospodinjstva, kjer se bodo zgla-sili naši popisovalci, dajo čimbolj realne podatke o porabi in nabavi lesa in na ta način prispevajo k uspehu ankete, saj bodo rezultati in na njih sloneči bodoči ukrepi koristili v prvi vrsti njim samim.
UPRAVA ZA GOZDARSTVO OLO KOPER
Od minulega petka do danes- so se sestali na svojih prvih sejah vsi novoizvoljeni občinski odbori, koprske skupnosti komun. Na teh sejah so odborniki izvolili predsednike in podpredsednike občin ter komisije občinskih odborov.
S tem so vsi. novi občinski odbori konstituirani. Prvih sej so se povsod udeležili tudi predstavniki OLO Koper.
Koper
V Kopru so se novi občinski odborniki prvič sestal' v ponedeljek. Zasedanje jo dvori! najstarejši odbornik Drago Keber, ki je uvodoma pozdravil med prisotnimi tudi gosta, člana Izvršnega sveta LRS Ju-
MIRO JELERČIČ
Miro Jelerčič je bil rojen leta 1919 v Sežani. Je kmečki sin. Sodeloval je že zgodaj v NOB iti jo rezervni kapetan JLA. Po vojni je opravljal, razne uprav no-poliliene funkcije v Sežani in Postojni, kjer je bil nazadnje predsednik dosedanjega okrajnega ljudskega odbora. Bil je na vodilnih položajih tudi v raznih množičnih organizacijah, kot ZKS in SZDL, razen tega pa se je osebno zelo zanimal tudi za delo Ljudske tehnike in je veliko napravil za njen razvoj na Postojnskem.
lija Beltrama ter zveznega ljudskega poslanca in predsednika okrajnega zbora proizvajalcev Antona Š turma.
Novi koprski občinski ljudski odbor šteje 40 odbornikov. Po verifikaciji mandatov so novi odborniki prisegli. Nato so volili predsednika in podpredsednika novega odbora. Kandidacijska komisija je na ppdlagi poprejšnjih razprav in posvetovanj ter dela kadrovske komisije predlagala novim odbornikom, naj za svojega predsednika izvolijo Mira Jeleičiča, dosedanjega predsednika OLO Postopa. Predlog je bil z glasovanjem brez ugovora sprejet, vsi prisotni pa so novega predsednika toplo pozdravili s ploskanjem. Prav takega pozdrava je bil deležen tudi novoizvoljeni podpredsednik Leopold Caharija, dose-danji predsednik koprskega mestnega odbora. Izjemoma bo tudi za-naprej kot podpredsednik profesionalec, ker je nova koprska občina med največjimi v republiki, tako po površini, kot po številu prebivalstva, razen tega pa ima celotno področje cbčine zaradi svojega specifičnega položaja tudi izj;mne naioge in se bo morala pospešeno izgrajevati.
Novi predsednik Jelerčič se je v svojem in v imenu Caharijc odbornikom 'topilo .zahvalil za izkaesamo zaupanje. V krajšem govoru je oír-tai glavne naloge, ki čakajo novi odbor, Poudaril je, da bodo lahko le s skupnimi močmi ob intenzivnem sodelovanju vseh odbornikov uresničili načrte za vsestranski razvoj občine. Veiliko število sodelujočih v upravljanju cbčine bo omogočilo najširši razvoj in utrdilo demokratične pridobitve, ki so j>lod naših delscdanjiih naporov. Občina je zelo velika, saj šteje nad 30.000
prebivalcev. Sestavljena je iz dosedanjih občin Koper, Dekani. Cmi kal, Marezige, Šmarje, C.radšče, Podgorje in Gradanj. Prvič so tej seji prisostvovali tudi odborniki iz dosedanje občine Gradanj, ki je doslej spadala pod Buzet v LR Hrvatski, zdaj pa je po sporazumu in na splošno zahtevo prebivalstva pripadla koprski komuni. Spričo velikih nalog bo pri novem občinskem odboru kar 12 svetov s skoraj sto člani, razen Lega pa bo na področju nove cbčine torej neposredno sodelovalo nad 200 prebivalcev. Prek raznih drugih orginizaei-, 'množičnih in .gospodarskih oziroma prek njihovih upravnih odborov. pa sodeluje v posrednem upravljanju skupaj nad 2000 prebivalcev. S skupnimi močmi bo torej že mogoče napraviti vse, kar je za to področje predvideno po družbenem planu in še veliko več, če bo le sodeloval uspešno.
Odborniki so imenovali tudi tajnika novega odbora, oziroma so v njegovi funkciji potrdili dosedanjega tajnika mestne občine Ernesta. Coljo, ki je doslej dokazal, da je kos svojim nalogam. Izvolili so še komisijo za statut, ki ga bodo sprejeli ^a prihodnjem zasedanju odbora, dalje komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznosti nove občine, komisijo za prevzem arhiva in inventarja, in komisijo za vskladitev pravnih predpisov.
Ob zaključku prve seje je novi odbor pozdravil v imenu okrai;nnga ljudskega odbora Anten Šturm. Čestital je novemu predsedniku in podpredsedn iku ter poudaril, da bo lahko clotn' odbor deloval uspešno samo tedaj, če bedo vsi odbpr-niki vsak po svojih najbol'\š'h močeh skupno delovali za napredek in raz-voi občine in celotnega j^odiVičja.
Po' končani seji so se odborniki zadržali še na seji občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o ra.v n:h triko5'h nalogah v novi občini.
V Postojni je bila prva seja no-a^ciga občinskega ljudskega odbora že v soboto. Najstarejši odbornik Kristina Peršolja je otvorila zasedanje. Pozdravila je vse navzoče, med r|,imi zlasti republiiilkciga posi-jne-a
JOŽE BASA
Rojen je bil leta 1923 v vasi Dolenje -pri Ilirski Bistrici, Je sin malih kmetov. V šolo je hodil v Ilirsko Bistrico. Leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil do konca vojna na raznih dolžnostih. Po vojni, je obiskoval gimnazijo v Ljubljum. Bil je ljudski odbornik OLO Ilirska Bistrica kot poverjenik notranje uprave, zatem referent varnostne službe in pomočnik šefa uprave LM v Ilirski Bistrici, od leta 1946 pa je bil načelnik notranje uvrave. V istem svojstvu jc bil 194S premeščen v Novo mesto, kjer -je bil do leta 1950, ko je odšel v šolo. Aprila 1951 je bil premeščen v Postojno, kjer je bil kot načelnik notranje uprave do oktobra 1952. Decembra istega leta je bil izvoljen za predsednika ljudskega odbora mestne občine Postojna. To dolžnost je opravljal vse doslej, ko so ga ljudski odborniki nove občine Postojna ponovno izvolili za svojega predsednika.
in tajnika okrajnega odbora SZDL v Kopru Martina Greifa.
Po izvolitvi je verifikacijska komisija preverila mandate, nato pa so novi odborniki prisegli. Vseh je v novem občinskem odboru Postojna 31, od tega 22 iz dosedanje občine Postojna, 6 iz H ruševja in 3 iz Planine. Te tri dosedanje občine namreč tvorijo ncivo komam o Postojno (Planina samo delno, ker je del pripadal logaški občini).
Za svojega predsednika so odborniki izvolili dosedanjega predsednika postojnske občine Jožeta Bašo, za podpredsednika pa Mirka Lunclra, dosedanjega predsednika cbčine Hruševjc. Za tajnika novega občinskega odbora so imenovali, oziroma potrdili dosedanjega, ker je Tone Sirle tudi doslej tajniške posle opravljal na splošno zadovoljstvo.
Predsednik Jože Baša se je v svojem in v imenu novega podpredsednika oelbomikom toplo zahvalil za izraženo zaupanje in obljubil, da bosta vložila vse svoje sile v delo za napredek in razvoj nove občine. Pozval je vse odbornike na intenzivno delo in sodelovanje pri reševanju vseh nalog. Na kratko je orisal položaj nove občine, ki meri 25.107 ha in ima 10.657 prebivalcev. .Nad polovico teritorija so gozdovi, skoraj vse ostalo pa je obdelovalna zemlja. Postojna ima tri pomembnejše industrijske objekte; Lesno industrijsko, Tovarno mesnih izdelkov in kovinsko podjetje LIV. Skupaj je v industriji zaposlenih 420 oseb. 'Nad polovico vseh gozdov jc družbena lastnina. V občini so tri državna kmetijska povesiva (Prestranek, Hrašče in Lando!), 0 kmetijskih zadrug itd. Obrtnikov je 161, večinoma mizarjev, razvija pa se tudi kovinska obrt. Trgovino zastopajo tri tgrosisfična trgovska .podjetja ter 49 detajlistiičnih. V občini je 4.5 gostinskih obratov, vendar pa ima sama Postojna daleč premalo ležišč i(SS), Turizem je pomembna gospodarska vcij,a, seli pride v Postojnsko jamo letno nad 150 tisoč turistov — samo v juliju letos jih je bilo 40.000, kar je rekorden obisk. Občina ima preccj razvilo zdravstvo, vendar pa so skoraj vsi objekti močno dotrajani in bo treba nujno misliti na zgraditev novih. To velja posebno za porodnišnico, zdravstveni dom in higiensko postajo. Razen tega pa bo nujno potrebna tudi novogradnja igimnazijsikoga poslopja, ker dosedanje ne odgovarja več svojemu .namenu. Prav tako je z osnovno šolo, v vprašanju pa so tudi prostori za vajeniško in glasbeno šolo. Vseh šol je v novi postojnski občini 14.
Novi odbor je iz svoje srede izvolil še komisijo za statut (preelsed-nik Sibil Marko), proračunsko komisijo (Luce Dietrich), komisijo za vcdiltve in imenovanja (Anton Čehovin), komisijo za 'Ugotovitev premoženjskih jjravic in obveznosti (Fanc Segec), komisijo za prevzem arhivov in inventarja (Tone Sirle) in komisijo za uskladitev pravnih predpisov {Miro Lunder). Na prvi prihodnji seji bo novi odbor obravnaval in sprejel novi občinski statut t:er imenoval vse svete in odbomiške. komisije.
Prvi po vrsti v novem 'koprskem okraju se je sestal že prejšnji petek ljudski 'odbor .nove občine Sežana, Sejo je otvoril najstarejši odbornik Jože Trampuž. Pozdravil je vs'e navzoče odbornike in goste, med katerimi je bil tudi predsednik ljudskega odbora okrajne skupnosti komun v Kopru Albin Dujc-
Ko je izvoljena verifikacijska komisija preverila mandate, so odborniki prisegli- Vseh je v novem občinskem ljudskem odboru 27, od Itega 14 iz dosedanje sežanske občine, 8 iz dosedanje občine Dutovlje, 5 pa iz $tanjels'ke. Te tri občine namreč sestavljajo novo komuno Sežano.
Poročilo o delu pripravljalnega odbora za formiranje nove občine je podal republiški poslanec Alfonz
Grmek. Nova občina meri 21.304 ha, na katerih živi 9637 prebivalcev, od (teh je 6731 volivcev. Skupaj je v občini 71 naselij. Zasebnih gospodarstev je 1516, eno državno in tri zadružna kmetijska posestva, Industrija da;e tretjino vsega narodnega dohodka. Najpomembnejša je industrija kraškega marmorja, ki se bo že v bližnji prihodnosti podvojila in celo po-trojila. Eiektro-Sežana zaposluje
h'
i®»	<5 ..
¡||¡¡t I « 8
H' é € $
I 1 ¡¡p? §
S m
ALFONZ GRMEK
republiški poslanec in predsednik nove sežanske občine se je rodil leta 'J.907 v Avberju pri Sežani. Izhaja iz kmečke družine. Pred fašističnim preganjanjem se je -moral izseliti v Jugoslavijo, kjer je v Ljubljani dovršil gimnazijo, -nato ipa se je vpisal na jnedihinsko fakulteto. Ob izbruhu druge svetovne vojne seje 'takoj -vključil iv narodnoosvobodilno gibanje. Bil \je v internaciji, zatem je opravljal razne politične funkcije -na terenu zlasti -na Tržaškem. Tudi po vojni, je deloval v Trstu ¡in [Kopru, leta 1953 pa je bil na Sežanskem izvoljen za republiškega poslanca.
97 delavcev, Tovarna -pletenin 165, Telekomunikacije 75, mlekarna 40 itd. Precej je zaposlenih pri pogozdovanju, 300 delavcev ima gradbeno podjeje Kraški zidar, nekaj pa Avtomehamka. V občini je 44 trgovin na drobno, eno grosistično in eno uvozno-izvozno trgovsko podjetje. Gostinskih obratov je 14. Obrt je le slabo razvita in ima ta panoga še velike možnosti in pogoje za razvoj. Skupni narodni dohodek znaša 581 milijonov dinarjev ali 59 tisoč na prebivalca. V novi občini bo delovalo 27 krajevnih odborov, razen tega pa predvideva občinski statut, ki ga bodo sprejeli na prihodnji seji, pri občinskem ljudskem odboru 10 približno osemčlanskih svetov, Tako bo pri upravljanju občine neposredno sodelovalo okrog 300 volivcev ali okrog 2% vsega prebivalstva. To je zadostno jamstvo za široko sodelovanje ljudi pri upravljanju občine. Treba pa bo čvrstega sodelovanja vseh odbornikov ter drugih članov svetov ■in komisij in vsega prebivalstva, če naj bodo usiješno uresničene vse naloge, 'ki so predvidene v načrtu za razvoj tega področja.
Predsednik Albin Dujc je nato odbornike pozdravil v imenu novega okrajnega ljudskega odbora Koper. Na kratko je orisal razvoj naše ljudske oblasti od prvih KLO — pa preko občin in okrajev v letu 1952. Ti odbori s'o bili prvi zarodki današnjih komun in novih okrajev, ki bodo s prvim septembrom nastopili svoje funkcije. Seveda pa tudi io ni dokončna oblika upravljanja, ki se bo v skladu z našim sjjlošnim razvojem še spreminjala. Vedno širše je sodelovanje vseh delovnih ljudi pri upravljanju vsega družbenega življenja pri nas. Veliko število odbornikov ter članov raznih svetov in odbomiških ¡komisij nam to omogoča,
Nato jc tovariš Dujc govoril še o splošni problematiki vsega koprskega, oziroma celotnega primorskega področja. Pečat je tem krajem udarila izguba dveh največjih naravnih središč — Trsta in Gorice, Da bi čimprej likvidirali pode-devvano zaostalost in nadomestili izgubi;ena središča, moramo s pospešenim tempom gradi: i Koper in Novo Gorico, ki naj postaneta vsaj delno nadomestilo za izgubljena centra. Zato je zlasti koprsko področje deležno posebne skrbi in pomoči republiških in zveznih organov. Razvoj in napredek Kopra Ikot središča bo neposredno vplival na rast celotnega okraja, zato je zdaj razumljivo, da je potrebno za ta Koper kot bodoče središče dati zdaj nekaj več sredstev, posebno še, ker gre predvsem tudi za njegovo boljšo povezavo z zaledjem.
Za svojesa predsednika so odborniki soglasno izvolili republiškega poslanca Alfonza Grmeka, za podpredsednika jja Dušana Ru-deža, dosedanjega predsednika sežanske občine. Za lainika so imenovali dosedanjega pravnega referenta pri OLO Sežana Josipa Lazarja, razen tega pa so izvolili še nekaj 'komisij.
Ilirska Bistrica:
V nedeljo je prvič zasedal novoizvoljeni odbor ilirsko-bistriške komune, ki obsega v celoti področja dosedanjih občin Ilir.ke Bistrice, Jablanice, Jelšan, Prema in nekatere predele občin Knežak in Podgrad. Zasedanje je za.el najstarejši odbornik Jože Grahor iz Bitnja v občini Prem. Uvodoma je pozdravil navzoče, poietej pa Albina Dujca, predsednika okrajne skupnosti komun Koper ter republiškega poslanca Antona Dolgana in Milana Zidarja. Po verifikaciji mandatov in zaprisegi novih odbornikov so na predlog volilne komisije izvolili Antona Gušlmčiea za predsednika ob-
ANTON GUŠTINČIC
Tone jc kmečki sin iz Orehka pri Sežani ,rojen leta 19 IS. Italijani so ga 1943. leta osumili protifašističnega delovanja. Izgnali so ga v konfinacijo -na otok Lampedusa v bližini Malte na Sredozemskem morju, kjer jc ¡bil do *razpada I Italije. Ko so otok zasedle zavezniške čete, so vse jetnike odvedli v Tunizijo. Tamkaj je bil eden izmed organizatorjev zbiranja sredstev za partizane n domovini. Končno se mu jo tudi izpolnila ,želja, da se je vrnil s prekomorsko brigado in se začel boriti v vrstah NOV. Bil je hraber in aktiven borec in ima več odlikovanj. Po osvoboditvi je imel. razne funkcije v kontrolni komisiji, najprej v Ljubljani, nato v Postojni in Gorici. Od 1952. leta pa je predsednik ljudskega odbora -mestne občine v Iliriski Bistrici.
čine, Lojzeta Celigoja pa za podpredsednika. Imenovali so za začasnega vršilca dolžnosti tajnika občine tovariša Zvonimirja Skapina. Razen tega je 33 odbornikov nove bistriške občine izvolilo razne ko-(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. sireni)
misije, kot komisijo za statut, za proračun, za ugotovitev premoženjskih pravic in dolžnosti, komisijo za vskladitev pravnih predpisov, za prevzem inventarja dosedanjih občin in personalno komisijo.
Novoizvoljeni predsednik Anton Guštinčič se je zahvalij odbornikom za zaupanje, ki s'o mu ga izkazali z izvolitvijo ter med drugim dejal, da dolžnosti, ki jih sprejemajo lcoc odborniki, niso lahke. Predvsem bodo morali nenehno izpopolnjevati svoje znanje, krepiti socialistične odnose ter demokratično upravljanje, kakor tudi omogočati državljanom uveljavljati zdrave prsdloge za nadaljni razvoj našega gospodarstva. Prav tako je omenil, da bo morala bistriška občina omogočati predvsem enakomeren razvoj vseh kraljev na svojem področju. Dosedanji občini Jelšane in Jablanica sta gospodarsko šibki. Zato bo treba postopoma reševati razna komunalna vprašanja tudi v teh pasivnih krajih. da bo v tem pogledu čim manj in družbenega življenja- »Pri tem je ga reševanja vseh vprašanj so odborniki sklenili, da se bodo večkrat sestajali, zlasti sedaj v začetku. Skupno reševanje in odločanje v 'takih stvareh je vsekakor uspešnejše.
Pred zaključkom zasedanja je v imenu okrajnega ljudskega odbora čestital novemu občinskemu odboru -ter izvoljenima predsedniku in podpredsedniku tovariš Albin Dujc, ki .je hkrati obrazložil odbornikom tudi razvoj naše ljudske oblasti. Poudaril je, da je bila, sedanja reorganizacija nujna posledica razvoja. »Mi gremo naprej v razvoju naše socialistične demokracije«, je dejal tovariš Dujc. »Pristojnosti in odločanje v upravi prenašamo na vedno širši krog državljanov. Ko smo leta 1952. formirali občine, smo to delali s' perspektivo, da postanejo take teritorialne enote samostojnejše v razvijanju gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja,« Pri em je govornik omenil, da je prehod k sistemu večjih okrajev in občin viden odraz naše socialistične demokracije. V tem je cel proces, občine s svojimi sveti dobivajo polagoma vlogo okraja, razvoj ljudske oblasti pa mora enakomerno rasti v vsej državi. »Ko smo začeli formirati ikomune«. je poudaril tovariš Dujc, »so pri tem bila različna gledanja. Eni so bili mnenja, naj bi bile komune večje teritorialne enote, drugi pa so zagovarjali manjše. Toda pokazalo se je. da lahko obstojajo tudi manjše komune. Primer Gorenjske z vrsto svojih manjših mest je to dokazal. Ta mesteca, kjer bodo sedeži komun, imajo s tem vse možnosti in pogoje za razcvet. Take primere smo imeli tudi pri nas na Primorskem. To, kar danes ustvarjamo, pa še daleč ni dokončna obli-Ika upravnega telesa. Razne potrebe in naš nenehni razvoj bo terjal na-daljne spremembe v prihodnosti, po-nekje pa bodo še poprej potrebne ¡korekture.« Potem se je tovariš Dujc dotakni! stanja na Primorskem in dejal, da imamo lepe perspektive za nadaljni razvoj. Naše težnje po napredku tukaj na Primorskem bo podprl tako republiški, .kakor zvezni izvršni svet. V prvi vrsti pa si moramo sami prizadevati, da v tem storimo kar se največ da.
Piran
V Piranu se je novi občinski odbor sestal v ponedeljek. Sejo je odprl kot najstarejši član novo izvoljenega odbora lov. Radiivoj Francesco, ki je pozdravil navzoče odbornike in -goste. Po poročilu verifikaoijske komisije in ureditvi formalnosti so odborniki svečano prisegli, nakar je po krajšem odmoru komisija za volitve in imenovanja predlagala kandidate za predsednika, podpredsednika in člane komisij .pri novem občinskem odboru.
Odborniki so predloge komisije za imenovanje sprejeli v celoti. Za predsednika so enoglasno izvolili Davorina Ferligoja, za podpredsednika .pa Plinija Tomasina, dosedanjega predsednika LOMO Piran. Za tajnika so imenovali Josipa Ja-ki-na, dosedanjega pravnega referenta pri OLO Koper.
Ko se je nato novoizvoljeni predsednik v svojem in v imenu .podpredsednika zahvalil odbornikom za izkazano zaupanje -ter obljubil, da si bosta prizadevala Lo zaupanje po-
polnoma opravičiti, je obenem nakazal tudi nekaj najosnovnejših nalog, ki čakajo novi odbor. Pri tem je poudaril, da jc komuna velik korak naprej v razvijanju in utrjevanju delavskega in družbenega samoupravljanja, ker omogoča široko pritegnitev množic k neposrednemu upravljanju. To odpira našim delovnim ljudem nove možnosti udej-stvovanja, daje pobudo za .hitrejše razvijanje proizvajalnih sil in .povečuje tempo socialistične graditve.
DAVORIN FERLIGOJ
Rodil se je leta 1921 v Rupi. pri Gorici. Izhaja iz preproste delavske družine, v kateri je bilo razen njega še pet otrok. Tako se je moral že o rani mladosti spoprijeti z življenjem. Petnajst let- star je odšel po svetu, da si preskrbi zaposlitev. Druga svetovna vojna ga je zatekla kot mnoge primorske fante v italijanski vojski, kjer se je že 42. leta povezal s skupino tovarišev in kasneje pobegnil v partizane. Med NOB je imel več važnih funkcij. Bil je komisar bataljona v Gradnikovi brigada, nato komisar Prešernove brigade, komisar Tržaške brigade in končno pomočnik komisarja divizije Nalisone. Je rezervni podpolkovnik JLA. Ves čas po vojni je imel važne funkcije v državni upravi. Dvakrat je bil izvoljen v ljudsko skupščino ljudske republike Slovenije kot poslanec za goriški okraj.
Nova piranska občina, Iki obsega področje dosedanjih občin Piran, Portorož in Sečovlje ter dve vasi iz občine Šmarje, šteje 10.620 prebivalcev. Njena površina je 4-4S4 lia, od tega 5S,7°/o obdelovalne zemlje. Ne-glede .na to, da teritorialno piranska občina n med največjimi v koprskem okraju in tudi po številu prebivalstva 'šele na četrtem mestu, je zaradi njene gospodarske strukture važen činitelj v koprski komunalni skupnosti. Občina ima 18 km obale, kar je velikega pomena za razvijanje pomorstva ter turizma in gostinstva. In prav naloge, ki izvirajo iz te za piransko občino svojstvenega položaja, so med prvimi, s katerimi se bo'moral spoprijeti novi odbor.
V	piranski občini je tudi .več za naše gospodarstvo .pomembnih. industrijskih objektov, med njimi rudnik črnega premoga v Sečovljah, Piranska •ladjedelnica, 'tovarna mila, mlado pomorsko prevozno podjetje Splošna plovba in ribiško podjetje Ribič. Na prvem mestu pa so .po narodnem dohodku Piranske soline, V okolici Sečovelj — Sv. Lucija je zelo razvito kmetijstvo. 2c danes doseže piranska občina 83.700 dinarjev narodnega dohodka po prebivalcu.
V	imenu okrajnega ljudskega odbora je pozdravil prvo sejo republiški poslanec Martin Greif, ki je ob tej priložnosti zaželel novemu odboru uspešno in plodno delo. Poudaril je znatno večje kompetence novih občinskih odborov v primeri s prejšnjimi in s tem v zvezi tudi večjo odgovornost tako odbora v celoti kot: posameznih odbornikov. V svojem nagovoru se jc dalj časa zadržal pri problematiki pomorstva v tem predelu, ki .je okno v svet naše republike, in poudaril, da je prvenstvena naloga občinskega odbora, da to našo panogo razvije. Izrazil je -prepričanje, da bo novi odbor kos raznoliki problematiki svojega področja in obljubil vso pomoč okrajnega ljudskega odbora pri reševanju teh vprašanj.
Prvo sejo novega občinskega ljudskega odbora v Izoli, ki je bila v sredo, je začel najstarejši odbornik dr. Stanko Kovačič, Po verifikaciji mandatov so odborniki prisegli. Za predsednika nove občine je bil izvoljen dosedanji tajnik okrajnega ljudskega odbora Koper Srečko Vi-čič, za podpredsednika pa Rado Cotar. Za tajnika je bil imenovan ■dr. Branko Furlan. Prvi seji je prisostvoval tudi odbornik Martin Greif. član okrajnega ljudskega odbora Koper in tajnik Okrajnega odbora SZDL.
Po izvolitvi raznih komisij se je -novoizvoljeni predsednik zahvalil odbornikom za izkazano zaupanje ter se nato dotaknil nekaterih vprašanj v zvezi z uvedbo novega komunalnega sistema. Poudaril je zlasti pomen in dolžnosti novega odbora. V zvezi z nekaterimi gospodarskimi vprašanji je tovariš Vičič predvsem govoril o potrebi razvoja turizma v Izoli in da bo treba v tem oziru zlasti sodelovati s sosednjima občinama Koper in Piran, Iki imata v tem pogledu več i-zku-Išenj. Glede na to, da je izolska občina razmeroma ena gospodarsko najmočnejših v okraju, čeprav se po obsegu ni spremenila, bo imel ■novi občinski odbor velike naloge. Odborniki So že na prvi seji načeli potrebno osnovanje nekaterih novih podjetij, kakor pekarne, slaščičarne ■itd. Razen tega gradijo v Izoli do-ikaj pomembni objekt kovinske industrije, tovarno otroških igrač »Mehanotehno«, ki bo razširila svojo dejavnost tudi na proizvodnjo razne kovinske galanterije. Le s skupnimi napori in ob sodelovanju vseh odbornikov in članov svetov in komisij se bo novi odbor lah-Iko uspešno uveljavil in uresničil vse postavljene naloge.
SREČKO VIČIČ
Rodil se je v Podgradu pri Ilirski Bistrici leta 1908. Po končanem šolanju v fašistični Italiji ni mogel dobili stalne zaposlitve. Tu in tam si je služil kruh s honorarnim delom. Lela 1942 se je pridružil osvobodilnemu gibanju in je do leta 1943 aktivno delal v domačem kraju. Takrat je odšel v partizane in je hot hraber borec postal kmalu komandir voda, nato čete in komandant bataljona. Pozneje pa je bil do osvoboditve načelnik Istrskega odreda. Demobiliziran je bil konec lela 1946 kot kapetan, Takrat se je oprijel dela v gospodarstvu in je imel veliko uspehov. Med. drugim je opravljal važne funkcije v bivši glavni direkciji za gradbeni material in pozneje pri glavni direkciji za elektroindustrijo pri ministrstva za industrijo in rudarstvo T,R Slovenije o Ljubljani. Leta 1950 je prišel « Koper in je od tedaj delal na okrajnem ljudskem odboru najprej kot personalni referent, potem šef urada za delo, . nato pa vse doslej tajnik okrajnega ljudskega odbora.
Po zaprisegi odbornikov in izvolitvi raznih komisij so izvolili za novega predsednika hrpeljske občiue Aniona Ovčariča, za podpredsednika pa Jožeta Mahniča. Za tajnika je bil imenovan Slavko Kovšca. V ■imenu podpredsednika in svojem se je zahvalil za izkazano zaupanje
^mmsf n ~ *
f-
m, i
llrtllt
'«fff v ,
m : ^ j-
V torek so se. v Heipeljah sestali odborniki nove občine. Pni seji sta -kot gosta prisostvovala tudi član okrajnega odbora SZDL. koprske komunalne skupnosti tov. Rado Pišot - Sokol in novi predsednik d i vaške občine Janko Valeuoič.
ANTON OVČARIČ
Rodil se je lela 1913 o Malih Manah blizu Podgrada. Svoja mlada leta je preživel doma, kjer se je izučil za kovača. Leta 19-12 se je vključil v osvobodilno gibanje in je ves čas delal kot aktivist na terenu.
Po osvobodi t m je delal na izgradnji in obnovi opustošenih krajev. Že med narodnoosvobodilno borbo je bil član okrajnega NOO za Ilr-pelje in Brkine, po osvoboditvi pa je bil predsednik in podpredsednik OLO najprej v II. Bistrici, nato v Sežani. Pred. izvolitvijo za predsednika hrpeljske komune je bil podpredsednik OLO in predsednik gospodarskega sveta v Sežani.
Anton Ovčarič, ki je nato v svojem poročilu orisal nastanek hrpeljske občine. Novo komuno sestavljajo dosedanje občine Iirpc-lje, Materija, Podgrad in Podgorje.
V večini naselij in .vasi so se -prebivalci takoj odločili za priključitev novi občini Hnpelje. Edini problem je bila vas Starot, kjer so se prebivalci že na prvem sestanku odločili za občino Ilirska Bistrica. Pozneje pa so cclo izrazili željo za priključitev k LR Hrvatski. Vzrok jc bila največ nepravilna gozdarska politika, ki jo je vodila pri sečnji lesa uprava za gozdarstvo. Tako so brez vsake utemeljitve začeli govoriti, da so Hrvati in so celo zbirali podpise po družinah z namenom, da ugotovijo, kdo se izjavi za LR Hrvatsko in kdo za Slovenijo. Nato so poslali odbom za zakonodajo zahtevo, naj bi se vas Starot priključila k občini Reka. Vendar je bila ta zahteva od obeh strani zavrnjena.
Prav tako jc bilo sporno vprašanje vasi Zazida, ker je bilo prvotno zamišljeno, da bo spadala k občini Hnpelje. Toda o tlem niso hoteli prebivalci ničesar slišati in so zahtevali vključitev v občino Koper. Zahtevi je bilo ugodeno, čeprav imajo prebivalci Zazida edino prometno zvezo samo železnico iz Podgorja na Kozino in leži vas veliko bližje Hipelj kot Kopra.
Nova občina Hnpelje obsega 32 katastrskih občin z 4S naselji, 20 zaselki in skupaj S60D prebivalci, V industriji dela 146, kmetijstvu 5224, v gozdarstvu 129, gradbeništvu 165, v prometu 476, trgovini 255. v obrti 654, v komunalni dejavnosti pa 32 prebivalcev. Na celotnem območju občine je samo eno industrijsko podjetje in to tovarna steklene galanterije na Kozini s svojim obratom plastičnih mas v Podgradu. To podjetje je sicer še v izgradnji. vendar pa je že lani doseglo okrog 12 odstotkov vrednosti narodnega dohodka sedanje občine. S predvideno razširitvijo tega obrata, z zgraditvijo nove peči za to.pl,jenje stekla in dozidavo novih prostorov ter nabavo strojne opreme pa se bo vrednost: proizvodnje povečala za najmanj 150 odstotkov. Hkrati pa je predvidena tudi razširitev obrata plastičnih izdelkov v Podgradu, za katerega bo potrebno najmanj 26 milijonov dinarjev investicij. Predsednik Ovčarič je nato nakazal potrebo po razširitvi žagarskega obrata »Les« na Kozini, kakor tudi potrebo po razvijanju socialistične obrti in kmetijstva, Pred-
vsem bo treba gojili živinorejo in sadjarstvo.
Odborniki nove hrpeljske občine so tudi soglašali s predlogom, naj bi se pri reševanju gospodarskih vprašanj večkrat sestajalali tudi odborniki sosednje divaške komune, ki ima podobno gospodarsko problematiko. — Rado Pišot je nato pozdravil novi odbor v imenu okrajnega ljudskega odbora Koper in okrajnega komiteja ZKS. Opravičil je Alberta Jakopiča, člana odbora in predsednika okrajnega odbora SZDL, ki se zaradi neodložljivega dela ni mogel udeležiti seje. Tovariš Pišot jo še na kratko orisal komunalno ureditev in se zlasti zadržal na pristojnostih, ki jih bodo imele krajevne pisarne. Poudaril je. da se bodo novi ljudski odbori s svojimi sveti še bolj približali ljudstvu. Za vsako malenkost nebo treba hoditi prebivalcem na občino. ampak bodo take stvari lahko reševale krajevne pisarne.
Zaradi tesnejših stikov med Koprom in občino Hnpelje je Rado Pišot priporočil novemu odboru naj bi sporazumno reševali nekatera vpjrašanja, zlasti glede zaposlitve prebivalcev hrpeljske občine, Koper se kot središče zveze komun naglo razvija, Clede na to rasle tudi število zaposlenih, medtem ko je v hnpeljski občini to vprašanje dokaj pereče. Zato naj bi urad za delo nove občine sodeloval z uradom za delo v Kopru, potom katerega bo mogoče -zaposliti večje število ljudi tudi s področja hq3elske občine.
Na prvi seji odbornikov nove divaške občine, ki je bila minulo soboto, je bil izvoljen za predsednika občine dosedanji tajnik okrajnega ljudskega odbora Sežana tovariš Janko Valentincič, za jjodpredsed-nika pa tovariš Franc Skrlj. Za tajnika so imenovali Leopolda Re-nerja, medtem ko je bilo izvoljenih več odbornikov v razne komisije. Seji je prisostvoval tudi zvezni poslanec in predsednik Okrajnega zbora proizvajalcev koprske komunalne skupnosti Anton Sturm, ki je odbornike pozdravil v imenu okrajnega ljudskega odbora. Obenem je poudaril, da delo, ki čaka novi odbor divaške komune, ni ■lahko, in da naj odborniki skupno
JANKO VALENTINČ1Č
Tovariš Janko je sin malega kmeta. Rojen je bil v Morskem pri Kanalu ob Soči. S 17. letom se je zaposlil v anhovski cementarni, kjer se je kmalu priključil delavskemu gibanju. Ko mu je bilo 21 let, so ga fašisti zaprli zaradi protifašističnega delovanja. Vedno je bil med prvimi borci za delavske pravice. 2e v septembru leta 1941 je bil med organizatorji. obrožene vstaje primorskega-ljudstva. Fašisti, so ga o juniju. 1942 spet aretirali. Vlačili so ga po raznih zaporih v Kalabriji in Furlaniji. Po razpadu Italije se je vrnil in vse do osvoboditve, kakor tudi po osvoboditvi imel važne funkcije na področju Kanalskega. Leta 1950 je prišel v Sežano in bil nekaj časa podpredsednik, •nato pa tajnik OLO.
rešujejo probleme, ki se bodo pojavili na področju ikomune v zvezi z gospodarskim, kulturnim in političnim življenjem. Naglasil je pri tem predvsem ljudsko samoupravljanje, pri katerem vzporedno z razvojem našega družbenega reda sodeluje vedno več državljanov. Tudi uvedba komunskega sistema pomeni za našo socialistično demokracijo korak naprei hkrati pa bo (Nadaljevanje na 11. strani)
lorofoáskci lois ? Kopra
Ko gledam te dni naše parnike, čolne in regate, se mi večkrat ponuja primerjava med njimi in gledališčem. Tudi naša hiša je ] :dob-na ladji s številnim moštvo.n. ki '.krene ob vsakem napovedanem času na negotovo morje, pa s'pet ob določeni napovedi pristane, da se uredi, pregleda in pripravi za nov i plovbo. Sezona in počitnice, plovba in pristan — to je ritem našega življenja, ki mu, kakor poštene-
Shakespeare: Romeo in Julija (na prostem); Moličre: Scapinove zvijače; Goldoni Primorske sdrahe. Svetovna moderna: Klabund: Praznik cvetočih češenj: Hauptman: Bobrov kožuh; Breal: Napoleonovi huzarji: Luc: Karlos in Margareta; Van Druten: Spominjam se mame: Vildrac: Trije meseci ječe; Morucchio: Poduradnik Serafi-no; Rattisan: O, ljubica moja; Ha-inik: Hajduk Janošik; Zola: There-
se Raquin.
Mladinska dramatika: Dolžin, De-belinin Vidovin.
Danes, ko je gledališka hiša okroglo mesec dni v pristanu, je ta okvir mnogo konkretnejši. Nastopil je že svojo drugo fazo, fazo bližnje realizacije. S tem se je nujno skrčil in utrdil. Od okvirnih 22 del jih je preostalo danes pičlih 11. od /katerih jih bomo uprizorili - kakor lansko sezono — osem: tri drame, štiri komedije in eno mladinsko. To so: Vilhar: Večer v idrijski čitalnici - Slovenska noviteta; Držio-Rupel: Boter Andraž; Maro-dič: Na dnu kelihov;
Shakespeare: Romeo in Julija; Klabund: Praznik cvetočih češenj; Breal: Napoleonovi huzarji; Luc: Karlos in Margareta; Van Druten: Spominjam se mame: Morucchio: Poduradnik Serafino; Zola; Thérèse Raquin; Sirola: Dolgin, Debelin in Videž. Po zaporedju pa se bodo razvrstile premiere takole; Vilhar. Marodič, Zola, Sirola, Klabund, Breal ali Luc, Morucchio ali Van Druten, Shakespeare. Eventuelna slovenska noviteta pride v spored v drugem poletju.
Tako lice kaže ladja v pristanu za danes. Vse to so. kajpak našteta dejstva, o katerih bomo morali še obširneje spregovoriti.
sezono ¡c GSP ne manjka ne in drugih pre-
Svojo prvo mu mornarskemu, viharjev, ne neurij senečenj.
Zdaj smo še v pristanu. Hiša kaže kaj izpremenjeno lice: niso je še zapustili delavci toplovoda, že so vdrli vanjo pleskarji s čopiči in pisanimi barvami, da ji osveze stene od vrha do tal. Igralske garderobe in pisarniški prostori sicer »počivajo«, vendar: po kostumih brze šivanke, da jim preurede tisoč malenkosti, pisarnam streže vsakodnevni »dežurni«, ki sprejema pošto na pošto. Tu pa so med ne-^ štetimi računi in osebnimi dopisi tudi najrazličnejši dogovori in pogodbe s prevajalci, režiserji-gosti. inscenatorji in — ne nezad-nje — novimi igralci. Vse to pa že ostro začrtuje profil nove sezone, nove plovbe.
Okvirni repertoarni načrt, ki smo ga objavili ob koncu minule sezone (gledališki list štev. ti), je bil resda plod težaškega dela in raznih sej; utemeljen na mnogih izkušnjah s terenom in ansamblom; začrtan vestno in preudarno. Vendar — bil je okvir v svoji prvi lazi: spričo obširnosti in negotovosti realizacije še vedno teoretičen. Ad informan-dum ga priobčujemo tudi na tem mestu:
Slovenska dramatika: L Vilhar — Večer v idrijski čitalnici; 2, Slovenska noviteta.
Jugoslovanska dramatika: Držič -Rupel: Boter Andraž; J. S. Popo-vič: Žlahtna buča; -Nušič: Žalujoči ostali; Najman: Odhod; Marodic: Na dnu kelihov; Tišma: Cena laži.
Svetovna klasika:
L v !
Misel o ustanovitvi zberuvodske šo:c v Kopru :ii nov t. Porajala se .it, delj časa na ra::ii: nih sejah in sestankih. Potreba po taki obliki pe\ovodskega izabra »Vanja je bila nujna saj število pevskih zborov neprestano pada, ne samo v koprskem, temveč tudi v drugih okrajih. Ko smo iskali vzroke temu upadanju, je postalo jasno, rta je glavna, čeprav ne vsa krivda pomanjkanju dobrih, izve/banih pe-vovodij. Kljub trem tečajem, ki so bili v preteklih letih v kopr kern okraju, je sedanje stanje precej klavrno prav zaradi tega, ker okoliški nevovodje nimajo dovolj strokovnega znanla. niti ne zn:iio animirati sovaščanov za zborovsko petje. Zadostuje samo dejstvo, da je pred leti na tem r.odročju delovalo okoli 30 pevskih zborov, danes jih je pa samo pei ali šest, ki še predstavljajo pomembnejši kul-turno-prosvetni aktiv. Iz treh pe-vovodskih tečajev v koprskem okraju sta izšla le dva zborovska in en godbeni dirigent, ki dejansko še delujejo. Vsekakor ,ie bil usoeh prilično majhen. Krivda je bi!?, prav gotovo v tem, da so bili ti tečaji prekratki, v strokovnem pogledu precej šibki, zato je jasno, da niso mogli doseči posebnih uspehov.
Triletna zborovska šola, ki se sedaj ustanavlja pri Glasbeni šoli v Kopru, pod okriljem Ljudske pro-
JNekaj
četrtem večeru Turistično-olepševahiega društva
Turistično-olepševalno društvo v Kopru si je zadalo za poletno sezono hvalevredno nalogo: prirejati umetniške večere, ki naj bi jDoka-zali rast naše kulture in zanimanja zanjo. Koper je sklep tega društva' pozdravil, saj je tako daleč od središča Slovenije, da ni niti misliti na to, da bi s'i tam ogledali kako prireditev. Začetki prireditev Turistično-olepševalnega društva so bili zares spodbudni. Tudi nanovo odkrito in urejeno okolje na muzejskem vrtu, je pri prvem in drugem večeru prišlo popolnoma do izraza. 2o na tretjem večeru pa smo bili malce razočarani, kajti ta večer ni IJrinesel tistega, kar bi človek pričakoval od ansambla, ki je gostoval v inozemstvu.
V četrtek, 4. av.gU9ta, pa je Turistično-olepševalno društvo najavilo nov program: Večer španskih narod-nib plesov in pesmi. Zanimanje zanj je bilo precejšnje. Tudi ime ansambla Mme Thores je privabilo marsikoga, saj je obetalo, da bo res u-metniško doživetje. To pot pa je nekako sumljivo delovalo okolje. Prostor, ki je bil izbran za prireditev absolutno ni odgovarjal, saj ne smemo pričakovali, da bodo gostje v gostišču hotela Triglav obzirni do kulturne prireditve, ki naj bi bila na hotelskem vrtu. Temu je jDrisko-
1.
in ciroMz
ANSAMBEL »KOLO« POJDE NA KITAJSKO
Zadnjič smo pisali o velikem u-spehu, ki ga je bil deležen ansambel jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi »Kolo«. Sedaj se bo ansambel »Kolo« odzval jiovabilu kitajske vlade in bo gostoval v vseh večjih kitajskih kulturnih središčih z jugoslovanskimi narodnimi plesi in pesmimi. Tam bo ostal približno mesec dni.
USPEH NASE PEVKE V LONDONU
Marijana Radev. prvakinja zagrebške opere, je doživela v znanem londonskem opernem gledališču »Opera Convent Garden« velik uspeh kol Carmen v istoimenski Bizeovi operi. Sprejela je tudi angažma za več drugih predstav.
R. vno sedaj pa se zadivuie v Jugoslaviji primadona nc.vvorške metropol itanske opere — Eleanor Si -ber. Z,c maja letos je gostovala v Beogradu in Zagrebu. sedaj pa bo peta na poletnih igrah v Dubrovniku.
SNG IZ TRSTA
PRAZNUJE DESETLETNICO
Slovcn-ko narodno '•'edaii.5 iz
najboljših slovenskih gledališč, praznuje letos desetletnico svojega obstoja in uspešnega dela. Kljub težkim pogojem v katerih dela, je dalo v desetih letih 151 premier.
«PLAVAJOČE GLEDALIŠČE» V PARIZU
Skupina mladih igralcev prikazuje v Parizu, v »plavajočem« gledališču celo vrsto dramskih predstav: od klasičnih pa do najmoder-nej ih del. »Gledališče« je sestavljeno" iz dveh čolnov. V enem stanujejo igralci z vsemi igralskimi pritiklinami, v drugem pa je urejena dvorana. Baje je vedno razprodana. Ko pa ne bo v Parizu več obiskovalcev, bo gledališče odpotovalo dalje po Seini na jug.
1NDTJSK T UMETNIK JE RAZSTAVLJAL V- ZAGREBU
Prevnji mesec je bila v Zagrebu odprla razstava slik in skulp-: ur poznane-'.a indijskega ume tnika Damodara Prasada Ambas'lhe. Slikar ima za seboj razgibano življenje: rodil se je v Patni (Indija), Sntdir: l v Madrasu, raz?'avli/.:• v Sovjetski zvezi, Vzhodni Nem-• iii. • v. ki. /D \ in drugod. Lani
Tr
V
ki
je
iljubl .1- u
je prisi znal ju
v
i,

o. da hnikri
Dl
čil na pomoč še dež, tako. da je morala biti prireditev v hotelu samem.
Ce smo se na predzadnjem večeru spraševali, ali je na mestu, da nudimo poslušalcem koreografsko umetno izdelane plese, se sprašujemo po tem večeru, koliko je bilo sploh narodnega v programu. Morda so še najbolj odgovarjali živo-barvni narodni kostumi. Glasba je bila od raznih španskih skladateljev kot Vivas^sa, Mostake, Albenil-za, Sentisa, Monreala, Kastillanosa, Ravela, Bizetta in drugih. Vsi ti skladatelji imajo v svojih delih zelo močan poudarek na narodni motiviki, vseeno pa ta glasba ne odgovarja naslovu večera. Španskih narodnih pesmi na večeru sploh niso izvajali. Kakor glasba, tudi plesi niso bili originalni. Ga. Thores jih je v svoji koreografski zamisli več ali manj posrečeno stilizirala. Večer je izpadel precej drugače, kakor smo si obiskovalci želeli. K originalnosti izvedbe bi imel pripomniti š; to, da španski narodni instrument »kastanjete« nikakor ne odgovarja spremljevalnemu instrumentu klavirju. Ce so izvajalci poudarili ritmični element s kastanjetami, zakaj niso temu dodali še narodnega instrumenta »banjo«, ki bi napravila vsaj originalnejši videz.
Umetniški ansambel španskih narodnih plesov vodi ga. Grgič—Thores, po rodu iz Dubrovnika. Njen mož je znani španski plesalec, sedaj član baletnega ansambla pariške opere — Thores. V parizu se je seznanila z lepoto španske folklore. Tam je odprla svojo prvo baletno šolo. Z možem sta bila tudi dlje časa v Španiji. Tu se je ga. Thores dodobra seznanila s španskimi plesi in pesmimi.^Njen mož je vodil skupino španskih narodnih plesov, ki je gostovala ]50 Franciji, Angliji in drugod. Ze pred prvo svetovno vojno je prišla v Beograd, 'kjer je organizirala ansambel španskih plesov. Seveda je vojna prekinila delovanje, a so po vojni z delom spet nadaljevali Vsi plesalci, člani te plesne skupine so mladi ljudje, ki imajo veselje do španskih plesov in pesmi. To je edina skupina na Balkanu, ki -e ukvarja s le vrste plesi. Ker pa je Španski kolorit precej odmstaljen našemu, je težko vliti v posamezne plese tisti španski temperament, ki se odraža v všakem "ibu. Ce torej na tem večeru ni milo vse t; ko. kot bi moralo bili. moramo to pripisovati amaterskemu sestavu skupine.
Se skromna opomba prirediteljem Pri ornanizaeri kulturnih prireditev, pa naj bodo to konrer'i, li-!•>!•!>rni večeri .•li i"id- bni iri>,-tn'šk> večeri, bi pričakovali, da bndo oni izbrali prostore, ki bodo v vsem odrov rj-Mi namenom prireditev. Poskrbeli morajo, da bo vsak obiskovalec s prireditve nekaj odnesel, ne
pa kakor se je zgodilo sedaj, saj je le dvajset ljudi videlo plese, ki so jih izvajali, vsi ostali pa so se morali zadovoljiti s tem, da so plačali visoko vstopnino. Čudno se nam zdi tudi to, da Turistično-olepševal-no društvo ne preštudira programa, preden ga sprejme v repertoar u-metniških večerov. Ce je bila o-pazna selekcija pri prvem in drugem večeru, zakaj ne more to biti še naprej? Le tako, da bo društvo nudilo res umetniške večere, lahko pričakujemo, da bodo ti skromni večeri nekoč postali tradicija, ki bo dala prirediteljem možnost organizirati poletne festivalske prireditve. Zdravko Gošperlin
Iz nai
svete Slovenije, bo vsekakor morala imeti namen, usposobhi podeželske glasbenike za kulturno-prosvetno delo na vasi, obenem jim pa nudili tolikšno glasbeno izobrazbo, da jim nihče ne bo mof.el očitati di-Ietantizina. V trimesečnem tečaju ne more noben, čeprav ie tako nadarjen glasbenik, postati dirigent, oziroma pridobili si znanja, ki je potrebno za vodstvo zbora posebno Se, če nima priložnosti -. i praktično delo, V treh letih pa je to že mogoče, ker bi novoustanovljena šola nudila svojim učencem (udi praktični pouk, razen vseh za zborovodjo potrebnih pred. e'ov. Tako bodo na šoli poučevali klavir, osnovne pojme harmonije, oblikovanja glasu, izgovorjave, predvsem pa dirigiranja in spoznavanja slovenske in jugoslavanske zborovske literature.
S to šolo bodo absolventi postali resnični nosilci ljudske kulture na vasi, organizatorji plemenitejših oblik zborovskega petja, ki bodo znali tudi drugim vcepiti ljubezen do slovenske narodne in umelnc pesmi,	L. V.
ZAGREBŠKI BALET JE GOSTOVAL V GENOVI
Zagrebški balet je sodeloval na mednarodnem festivalu v Genovi, ki je trajal ves mesec julij. Nastopali so z deli Frana I.hotke «Vrag na vasi«, z. zakljušnim kolom opere »Ero z onega sveta« in z »Ohridsko legendo«. Z vsemi predstavami so želi veliko uspeha.
ZUPANČIČEVE IN KOSOVELOVE PESMI V RUŠČINI
Ze leta 1937 je začel Aleksej Sur-Ikov izdajati v »Literni sazeti« prevode Zupančičevih ni Kosovelovih pesmi. Sedaj so isti prevodi izšli v Surkovem izbranem delu.
POLETNE IGRE V DUBROVNIKU
Od 1- julija pa do 15. septembra so v Dubrovniku vsako leto poletne igre. ki s'e jih udeleži poleg domačih tudi veliko število tujcev, zlasti Angležev, Nemcev, Avstrijcev, Američanov, Dancev, Francozov in Švedov. Leto;nje poletne igre so že šeste, pokroviteljstvo nad njimi pa ima predsednik republike — Maršal Tito. Število obiskovalcev na igrah vsako leto narašča. Od 10.000 v letu 1950. je število naraslo lansko leto na 50.000.
m
TRI LJUBEZNI — Omnibus filmi so sedaj nekako v modi. Pri nas smo jih gledali že več: Tri prepovedane zgodbe. Zgodbe iz predmestja. Encore, naš film Tri zgodbe in druge. Več zgodb, združenih pod istim motivom, naj bi dalo gledalcu skupno sliko. Glavni motiv Treh ljubezni je, kakor že naslov pove. ljubezen. V zgodbah nastopajo znani igralci: Moira Shearer in James Mason v prvi, Leslie Caron in Farley Granger v drugi in Anna Maria Pierangeli in Kirk Douglas v retji.
Film nudi brez dvoma umetniški užitek. Značilni zanj so nekateri, nam novi režiiski prijemi.
ZEMLJA SMEHLJAJA — Tudi s filmom Zemlja smehljaja z Martho Egerth in Janom Kiepuro, nemški povojni film ni prebrodil krize, v katero je začel. Princ Su je prišel iz Indonezije na Dunaj in se tam seznanil z lepo pevko Lisi. Ko se je
poleni vrnil domov, je vzel s seboj
tudi Lisi, s katero se je prej poročil. Toda njegov svetnik Chang ne mara tujke in se je skuša za vsako ceno iznebiii. Končno prisili Sua, da se ljoroči še z neko indijsko princeso. Lisi ne more razumeli, da lahko več žena živi ob istem možu in se s svojim prijateljem, ki je prišel z Duneja, vrne domov.
Film. ki je v agfakoloru. se odlikuje po lepih barvah in glasbi.
LJUBAVNI ZANOS — Italijanski film. ki se mu močno pozna vpliv italijanskih neorealističnih filmov, posebno Vittoria de Sica, je film Delirio ali kakor so ga pri nas prevedli: Ljubavni zanos. Vsebina filma je že velikokrat obdelana zgodba s konvencionalnim tri-ikotom: žena — mož — ljubica. To naj bi bila psihološko-ljubezenska tragedija. Glavni vlogi v filmu imata Ralf Valone in Francoise Arnoul. Oba sta dala ob svoje strani vse, ostal le povprečen.
Prizor iz filma :.I,jut
n fi p
< i. Ii r¡
JMii;l!MPM8
ppLja L
i S% % if tf$ i i m >■;■ !:i íl*
Bilo je 2, XI. 1918. Vojne je bilo sicer konec, toda zavezniško vojno ladjevje se še ni pojavilo v Puli. Narodni svet v Zagrebu je poslal v Pulj svojega predstavnika dr. T.-ešič-Pavičlca. V Pulju je 1»1 že nekaj dni. Tega dne se je dr. Tresio odločil, da bo šel z ladjo v Dalmacijo. Pravi razlogi mi niso znani, zdi se mi pa, da so morali biti zgolj propagandni. Za vožnjo je bil odrejen rušilec »Warasdiner«\ Na vojnih ladjah so ostale samo še zelo zde-cimirane posadke jugoslovanske^ narodnosti, vsi drugi — Nemci, Čehi, Madžari in drugi •—• so že odšli ali odhajali v svoje nove domovine. Nobena ladja ni bila v stanju, da bi izplula s tistim malim delom posadke, ki je na njen ostal. To ]e
K A F O PE&HAOC
veljalo tudi za »Warasdinerja«. Ze zgodaj zjutraj so iskali po drugih ladjah pomorščake, ki bi bili voljni nastopiti Ito vožnjo. Največ je primanjkovalo strojarjev. Iz raznih ladij so se javili prostovoljci, med njimi tudi jaz, in ob 9. uri je bila posadka »NVarasdinerja« izpopolnjena. Kotli so bili podkurjeni, para je piskala v strojarni. Malo pred 11. uro se je zbrala vsa posadka na krmi rušilca. Dr. Tresič-Pavičič je govoril. Opisal je, da nas bo pot vodila v Split, prej pa se bodo ustavili .na Reki in v Zadru. Orisal nam je položaj: četudi je bilo 31. X. objavljeno po radiu, da vojne ladje pod jugoslovansko zastavo niso več v vojnim stanju z antanto in obenem poziv, naj pride antanti-no ladjevje v Pulo, se doslej še ni nobena ladja pojavila. Včerajšnja potopitev »ViSribus unilisa« nam zgo-
Sip.
m	-h
Tako se zgodi ladji, ki naleti na mino
vomo priča, kaj jel vse v stanju napraviti naš sosed z druge strani Jadrana. Zanesljivo lahko sklepamo, da je sedaj večje število podmornic na naši obali, posebno še pred Puljem. Zatorej naj vsa posadka skrbno oprezuje po morski površini za podmornicami. Mi teh podmornic ne bomo napadali, one pa gotovo ne bodo štedile torpjJa na mas, zato se jim bomo pa po možnosti rajši izogibali.
Ob 11. uri smo izpluli iz Pulja. To je bila prva ladja, ki se je pojavila pod jugoslovansko zastavo na odprtem morju. Rušilec »Warasdi-ner« je bil grajen leta 1913, dolg je bil 07 m, širok pa 6,2 m, Največja brzina mu je bila 29 milj.
Pluli smo s hitrostjo 20 milj. Morje je bilo mirno. Vsak periskop bi opazili že od daleč na gladki površini morja.
Na Reko smo prispeli pred 14. uro. Sprejem je bil nadvse prisrčen. Ljudje niso vedeli za naš prihod, toda ko so opazili, da se približuje neka vojna ladja, je bilo v kratkem na pomolu toliko ljudi, kolikor jih je mogel ta sprejeti. Navdušenju ni bilo ne konoa ne kraja. Dr, Trešič je držal zbranemu ljudstvu govor. Na Reki smo se zadržali samo pol ure.
Sledeča luka je bila Zader. Bila je že skoraj noč, ko smo se bližali mestu. Še kako miljo pred mestom
smo opazili, da je obala nenavadno močno razsvetljena. Pričakovala nas je velika množica ljudstva. Vedeli so za naš prihod. To je bilo razumljivo: prvič konec vojne in drugič nova narodna država. Žal se tedaj ni uresničilo, da bi prišel Zidar / sklop te nove države.
Približali smo se obali in vrgli vrvi. Ljudje so mahali, pozdravljali in prepevali. Rušilec še ni bil dobro privezan, ko je množica naskočila ladjo. Vsi prostori, mornarski in častniški, kotlarne .in slrojar-ne, vse je bilo nabito polno ljudi. S stiskanjem rok, objemanjem .n poljubljanjem so izražali svoja čustva, ki so bila zgovomejša od besed.
Dr. Trešič je spet govoril.
Okrog polnoči smo prejeli radio poziv, naj se vrnemo v Pulj, odkoder naj bi prepeljali naše predstavnike na Krf, kamor so jih pozivale _antantine vojaške oblasti.
/>. d-ugl dan je zg.>daj zji uaj »Warasdiner« obrnil svoj .premec preti Pulju. Na vožnji p i se nam je pokvaril levi glavni stroj. Z ra-diogramom smo obvestili Pulj, da bomo rabili dva dni za popravilo.
Okrog poldan smo prispeli v Pulj, Tam smo zvedeli, da se vožnja na Krf ne more odložiti. Zato sla bili odrejeni dve torpedovki s turbinami. Po končani misiji na Krfu sta se torpedovki vrnili v Boko Kotorsko in bili uvrščeni med enote bivše jugoslovanske mornarice (tip TS).
»Warasdinor« je pivi nosil jugoslovansko zastavo na Jadranu, obenem je to bila njegova zadnja vožnja. Ne vem, katera antantina sila ga je podedovala, ko so delili avstrijsko floto, gotovo pa je, da je šel v staro železo, ker je bil že zastarel tip rušilca.
Antantina mornarica jo priplula v Pulj. Italijanske vojne ladje so prevladovale, ker je po dogovoru med antantiniimii silami italijanska mornarica zasedla vse trdnjave in prevzela vse laclje. Naše poveljstvo se je moralo seveda pokoriti temu ukazu zmagovalcev, vendar je opozorilo, da lahko pride do spopadov med jugoslovanskimi posadkami in italijansko vojsko, za kar pa ne more prevzeti nobene odgovornosti. Naši mornarji so namreč menili, da so te ladje sedaj pod jugoslovansko zastavo in dokončno njihove. Razen tega se ni dalo kar tako čez noč izbrisati in zavesti dejstvo, da smo se borili tri leta in pol proti Italijanom, in so jih imeli naši ljudje še vedno za sovražnike. Nemalo je takemu proliitalijanskemu razpoloženju mornarjev pripomogla neopravičljiva potopitev »Viribusa unitisa« in žrtve, ki so pri tem'nastale.
Italijani so začeli prevzemati ladjevje z ¡zvijačo. Prvi dan so .prevzeli samo nekaj trdnjav in zadnja dva še preostala drednota »Teget-hof« in »Princ Evgen«. Obenem so zatrjevali, da nimajo namena prevzeti še drugih ladij. Dva dni kasneje so prevzeli križarke in zopet isto zatrjevanje. Potem še druge trdnjave. Čez nekaj dni rušilce itd., dokler niso v desetih dneh imeli vse v svojih rokah. Na ta način je šlo vse brez ikrvi. Mornarji' so se pri takem načinu prevzemanja selili z ladje na ladjo, dokler se niso končno znašli na pomolih. Tedaj so

¡ggf

M
■

italijanski; oblasti izdale ukaz, da morajo vsi pomorščaki zapustiti Pulj do 20. XI. S tem je bila okupacija Pulja dokončna.
Bilo jo 17. XI.. ko som zvedel, da iščejo mornarje za izpopolnitev posadke neke lorpedovke, ki je imela pluti še ta dan na Roko. Javil sem se. To je bila neka torpedov-ka s turbinami. Nosila je številko 84. Prispela je iz Roko v .Pulo dan pTej z nepopolno posadko in admiralom Pričo na krovu.
Izpluli smo okrog poldan in po dveh dobrih urah smo bili na Roki. To je bila. zadnja vojna ladja, ki je v istem času izplula iz Pulja poel jugoslovansko zastavo.
Tudi tokrat smo imeli na Reki sjjrejem. toda ne od našega ljudstva, marveč od j>ripadniikov italijanske mornarice, čim se je admiral Priča izkrcal, je prišlo na ladjo kakih 50 oficirjev in častaikov in podčastnikov vseh mogočih mornariških strok. Strojniki so prišli v strojar-nc in kotlarne, toipedisti k torpedom, topničarji k tojjovom itel. V trenutku so prevzeli ladjo v svoje roke. Se danes mi je nerazumljivo zakaj so začeli njihovi strojniški podčastniki, čim so prišli v strojar-no, snemati glavne ventile za manevriranje s turbinami. Hoteli so vsekakor onesposobiti torpedovko za dolgo vožnjo. Toda zakaj? Saj se jim ne bi mogli upirati, ker je bilo tedaj na Reki že več večjih vojnih ladij. Zc nekaj ur po našem prihodu so nam dali nekakšne »lascia-passare« in nas enostavno izkrcali na pomol.
Na pomolu smo se spogledali. V eni roki »lascianjiassare«, v drugI mornarsko vrečo. Zadeli smo si vrečo na ramo — in šli širom nove domovine .iskat nove ladje.
Zasedba Pulja je bila 20. XI. 1918 končana. Trajala jc skoraj 27 let. Maja meseca 1945 so bili naši mornarji zopet: na puljskih tleh. Po težkih bojih, Id so jih vodili skupaj z našimi suhozemskimi enota-
«fll
• : ÉSl¡;¡::	■ife,:.- Iii
■MHM
mi, so spet jirišli v luko. ki jo od nekdaj pripadala naši domovini. V tem pristanišču so njihovi očetje služIli tuji sili in v dnevih prevrata 1918 so gledali na trdnjavah in ladjah svojo zastavo, toda samo za kratek čas. Sinovi in sinov sinovi j»a jo boelo sedaj gledali do konca sveta.
1.	V 'knjigi 'Puna je Pula« piše, da je odšel dr. Trešič ob 4. uri z neko torpedovko, kar ni točno.
2.	Prav tako no odgovarja resnici trditev v »Puna je Pula« na strani 345, da je odplula na Krf torpedov-ka iz 72 (bivši Kormoran). To torpedovko je poganjal parni stroj, medtem ko sta odšli na Krf elve torpedovki s turbinami.
3.	Glede admirala Priče pa ne drži trditev na strani 347, da je prispel iz Zagreba samo do Roke, da pa v Pulju ni bil, ker so bili tam že Italijani. Ker sem se dobro spominjal, da smo pripeljali admirala Pričo iz Pulja na Reko, sem mu o tej zadevi pisal v Opatijo, kjer sedaj živi. Iz odgovora, ki sem ga prejel, je razvidno, da je bil v tem času dvakrat v Pulju in sicer prvič od 6. XI. do 7. XI. in drugič od 14. do 16. XI. Obakrat se je vozil s torpedovko v obe smeri. Ko sc je imel drugič vrniti na Reko, se ic italijanski admiral Cagni protivil, da bi šel s torpedovko, s katero je prišel. Ponudil mu je, naj se vozi z italijanskim rušilccm »Cesarc Ros-sarol«. Ta rušilec je izplul dan pred nami iz Pulja In zadel blizu rta Merlera na mino ter potonil. Samo energičnemu postopku admirala Priče, ki je admiralu CagnI-ju izjavil v prisotnosti poveljnika francoske vojne laclje »Condorcet«, da bo s svojo torpedovko in pod svojo zastavo odjjlul na Reko, kamor je tudi prišel, se ima jnipisati, da je do te vožnje sploh še prišlo. Verjetno pa je admiral Cagni tedaj izdal italijanspi mornarici na Roki povelje, naj torpedovko, čim prispe na Reko, onesposobijo za daljšo vožnje in posadko izkrcajo.
t
Silil
Potem, ko je počil strel, ki je naznanil start četrtega državnega prvenstva »slok«, so po gladini zdrsele jadrnice — kakor galebi. Reg a ta se je začela. Ves Koper je slovesno pozdravil njen začetek. Še na nobeni regati ni bilo na obali toliko gledalcev, kot letos. Kako tudi ne: to je bilo prvo državno prvenstvo na tem delu jugoslovanske obale, na tem delu naše domovine, ki so dolgo odrekali pravico, da bi se združili s svojo matično državo.
Pokroviteljstvo nad četrtim državnim prvenstvom »Slok« je prevzel član Izvršnega sveta ■— tov. Zoran Polič, častna naloga prvenstvo organizirati, pa je pripadla dosedanjemu državnemu prvaku — »Jadro-klubu« iz Kopra, ki je še naprej obdržal ta .častni naslov.
Na sliki: Prizor iz prve regate na skivenski obal<: pred startom (zgoraj) in regata (spodaj)
Vroči poletni meseci privabijo iz podzemskih skrivališč pisano druščino velikih in majhnih plazilcev. Med temi tudi strupena gada in modrasa. Ob teh imenih se marsikateremu dvignejo lasje na glavi in se hitro ozre, če se ta strupeni plazilac ne nahaja v bližini njegovih nog.
Strah pred kačami je človeku kot vcepljen, saj ga že v rani mladosti opozarjajo, naj se kačam izo-giblje. No. med nami pa živijo tudi taki, 'ki kače iščejo in jih lovijo. Pred leti smo v Hruševju na Postojnskem spoznali tovariša, ki je nad petdeset let lovil kače. V razgovoru nam je povedal marsikatero zanimivost iz svojih srečanj z modrasi.
PRVO SREČANJE Z MODRASOM
Mladina in tudi odrasli radi berejo pravljice o kačah in o zmajih. Lepše in zanimevejše so »pravljice« vzete iz življenja narave, to so
iffe
PP

<:■> «S rt s .■m WSÄi. i
M-
'k

Rušilec »Warasdiner«
tiste, ki s'o se v resnici dogodile. Nekaj takih resničnih »pravljic« bom v naslednjem povedal.
Rodil sem se pred 66. leti v Hruševju, na kraju, ki mu pravijo »Pri skali.« Moja mati je tisti kraj imenovala »Modrasje gnezdo«. Imel sem komaj dobrih pet let, ko sem se prvič srečal z modrasom. Bilo je ob košnji. Mati, oče in ostali v družini so odšli stišil seno, mene pa so zaprli na skedenj. Pred odhodom mi je oče dal nekaj igrač in med temi tudi malo sekirico. Nekaj časa sem se igral, pa s'em kmalu naveličal. Tedaj je mojo pozornost pritegnil velik pisan modras, ki se je priplazil na skedenj pod vrati. V svoji otroški pameti sem s'e veselil pisane živali, ki se mi je vedno bolj bližala. Lezla je tik mojega stegna proti majhni luknji v podu skednja. Ko je v luknjo vtaknila glavo, sem hitro zamahnil po njej s sekiro. To sem potem ponovil večkrat, da sem modrasa dobesedno sesekal na kose. Kmalu jotem je prišla domov družina. Ves' vesel sem začel kričati: Pridite pogledat! Ubil sem lepo pisano žival. Seveda so se vsi čudili. Mati je očetu nekaj natiho poše-petala. Oče pa je vzrojil »Molči s tistimi babjimi čenčami. Fanta bo pa le enkrat piknil.« Menda je mati nekaj omenila o »duši, ki se vica v modrasovi podobi.« Verjela je namreč v vraže in jo je skrbelo, kaj bo z »dušo«, ko sem modrasa ubil.
Kakih sto metrov od hiše se je v gostem grmu skrival velik modras. Oče je večkrat na skrivaj odšel tja in skušal modrasa ubiti s kolom. Nc-koč sem ga skrivaj opazoval. Videl sem, kako je dvigil kol in udaril. Modras pa je kot že večkrat prej srečno ušel v luknjo. Ko se je čez čas vrnil, sem se natihoma splazil proti tistemu grmu. Kmalu sem zaslišal ostro sikanje in ojiazil velikega modrasa, ki se je dvigal
iz goste trave. Menda se mu nisem zdel nevaren, ker me je samo gledal in sikal. Jaz sem visoko nad glavo dvignil zežak kamen in ga treščil na modrasa. Zadel s'em ga na sredo života, da se je razpočil in je kri pordečila skalo. Takrat me je obšel velik ponos. Stal sem in ga gledal kot Martin Krpan obglavljenega Brdavsa. Od takrat naprej je bilo moje geslo: Smrt modrasu, kjerkoli ga dobiš!
BORBA PSICE JUNDRE Z MODRASOM
Ko sem malo odrasel, sem moral iti za pastirja. To pa je bilo kot nalašč zame, ker sem imel veliko priložnosti stikati za modrasi po skalah in grmovju. Neka teta mi je podarila majhno psičko. Dal sem ji ime Jundra ter jo začel vaditi v lovu na kače. Komaj štiri mesece stara je že prijela prvega modrasa. Tisti dan je bila silna vročina. Povedali so mi, da je v Ka-eletovi ogradi zelo velik modras. Poklical sem Jundro in liajd nad modrasa. Čeprav sva se natihoma približala, naju je modras' kmalu opazil. Psička je začela besno lajati, modras pa pihati. Kdo bo zmagal? Stopil sem korak bliže in tedaj je modras hotel pobegniti. Psička pa ga je hitro pograbila za rep in začela srdito otresati z njim sem in tja, da bi ga omamila. Kljub temu se je modrasu posrečilo, da jo je usekal v rebra. Psička je močno zacvilila, izpustila modrasa, napravila nekaj opotekajočih korakov, nato pa se kol mrtva zgrudila na tla. Jaz sem hi' ro ubil modrasa, nato pa vzel psičko v naročje tsr stekel k bližnjemu -tudeneu. Vrgel sem jo v vodo in clej čudo. Psička je oživela in skočila iz vode. Pustil sem jo. da se ie dobro ohladila, nato pa sem jo še enkrat vrgel v vodo. Iiitro je prilezla ven, ei!a in zdrava. Odšla ie za mano domov, Ikot da se ni nič dogodilo. Dve leti
potem jo je znova pičil velik modras v spodnjo čeljust, V dveh minutah je padla na tla in obležala. Tudi tokrat sem jo hitro odnesel in vrgel v mrzlo vodo. Ze po eni minuti je pričofotala na suho zdrava in čvrsta. Na pičenem mestu se ji je še nekaj dni poznala oteklina velika kot droben oreh, ki pa je kmalu izginila. Trinajstkrat jo je pičil modras v štirinajstih letih, pa je vedno kmalu ozdravila.
Mislil .sem, da-s'e bo po večkratnem pičenju začela bati modrasov in se jim izogibati. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Ko sem šel z njo na lov, je postajala vse bolj oprezna in previdna. Modrase pa je davila in trgala kot hijena. Le s težavo sem jo odvadil, da jih ni več poškodovala in sem jih lahko neranjene prodajal naprej.
Sklenil sem, da se bom ob pomoči tako izšolane psičke lotil »Modras jega gnezda,« Vse dni sva jih zasledovala okoli hiše, pp vrtu in v bližnji okolici. Največ sem jih polovil v poletju leta 1905. Neki dan sem imel posebno srečo. Deset modrasov sem imel zvečer v kletkah. V nekaj letih sva tako očistila teren in bližnjo okolico, da je postalo bolj varno.
Tiste čas'e je prišel s Hrvatskega neki agent, ki je iskal lovilce .kač. Kupoval je modrase in za živega, odraslega plačal pet ikroii. To je bilo za tiste čase veliko, saj je en delavec za pet kron dobro živel cel ■teden- Tistemu agentu sem potem prodal veliko modrasov.
KAKO SE MODRASA nPANA«?
Ker sem imel toliko opraviti z modrasi, se je pri ljudeh razširilo mnenje, da znam modrase »panati« — zagovoriti. Starejši pa so govorili, da imam črne ali hudičeve bukve. Seveda .sem se takim govoricam smejal, čeprav so mi nekako godili. Rad bi bil postal tako »slaven«, kot neki mož
Naraščajoči razmah narodnoosvobodilne borbe na Primorskem in posebno v Brdih je zahteval ogromnega materiala, propagandnih letakov, brošur, glasil OF in drugih množičnih organizacij, učnega gradiva za aktiviste in številne druge tiskovine, katerih nismo mogli pogrešati m ki jih je bilo treba dobivati po kurirskih poteh preko Soče. Kmalu je postalo jasno, da bo treba nekaj ukreniti, da se zadosti tem potrebam na preprostejši način in sicer z ustanovitvijo nove tiskarne oz. tehnike na levi strani Soče.
OK KPS za Brda je postavil to nalogo kot nadvse perečo in je u-stanovil v poletju 1943. ciklostilno tehniko, prvo v Brdih, na levem bregu Soče. Obstajala je sicer že 1. 1942. mala tehnika v Steverjanu (na Sčednem) pri tov. Tonetu Sošolcu, pa ta ni zadoščala potrebam, ker je njena zmogljivost bila omejena 'le na razmnoževanje najnujnejšega propagandnega materiala, (pesmarice, brošure, letaki itd.), pa tudi to tehniko je bilo treba ukiniti zaradi povečanja kontrole okupatorja.
Novoustanovljena tehnika, ki so jo imenovali »Matajur«, je bila o-premljena z 1 pisalnim strojem in 1 ciklostilom in je bila le nekak sestavni del propagandnega odseka pri OK KPS za Brda. Vodil jo je referent za Agitprop. tov. Lado Ma-rovt, pomagali pa so mu ostali člani OK, in sicer sekretar tov. Kraje Jože, tov. Filip iz Bres'tja, tov. Slavko (Vitez) iz Anhovega, tov. Planinka iz Avč, tov. Veljko iz Z-a-potoka, da omenim vsaj nekatere. Tehnika je delala noč in dan, skrita v skalnati strugi potoka, čigar šumenje je preglašalo ropot pisalnega stroja, Kljub temu je bilo treba delo večkrat, prekiniti zaradi varnosti, posebno ponoči. Ce so se namreč Nemci pojavili kje v bližini, bi jih že majhna lučka opozorila nase. Zato je bilo treba misliti na bolj varno zatočišče — barako, v kateri bi lahko nemoteno in varno delali tudi ponoči. Medtem so se morali seliti vs'ak večer v vas in v zaupnih hišah delati celo noč pod varstvom straže. Ta vas je bila Za-potok.
Razen tega je nastala potreba po novih ljudeh za delo v tehniki. Sami člani okrožja namreč tega niso več zmogli, ker so imeli ogromno dela na terenu. Prišle pa so tudi druge težave: Medtem ko sta za potrebe.orožja zadostovala dva ku-
od Dilc, Jakob Fečur, o katerem je sel glas, »da zna coprati.« Bil je divji lovec in sem mu še kot mlad fantiček pomagal pregnati marsikatero žival pod cev. Bila sva kar dobra prijatelja, zato sem ga neki dan zaprosil:
»Stric, ali bi bili tako dobri, da bi mi povedali, Ikako se »pana« modrasa?«
Začudeno me je pogledal in odgovoril:
»Modrasa ne zna panati nihče na svetu, pač pa se ga lahko umetno ulovi. Ulovljenega se lahko brez skrbi dene v nedrije, ali pa spravi v žep.«
Se isti dan me je povabil, da sva Sla na lov nad modrasa. Na sončni strani sva ga že po četrturnem iskanju zagledala na skritem kraju. Mož je bliskovito stopil nanj in dejal:
»Vidiš, modrasi s"e love z nogo in ne z roko. Tako si potc-m ti gospodar "nad njimi m narediš kar hočeš. A'ko mu pustiš glavo izpod čevlja, ga lahko brez skrbi primeš za vrat tik za glavo. Kdor lovi modrase, mora biti korajžen in odločen. Ne sme se bati in mora imeti dobre živce. To se pravi »panati« modrasa.«
Človek lahko zagospodari tudi nad strupeno kačo, le da je gibčen in hiter. To sem kasneje neštetokrat poizkusi.
KACE — IIIPNOTiZERJI
Kače pa imajo prav tako neko posebno moč nad majhnimi četve-ronožci in ptički. Ce leti ptička nizko nad zemljo in pri tem prileti nad kraj, kjer preži modras, pade kot kamen na tla. Modras jo je s svojimi živimi očmi hipnotiziral. Prav tako se zgodi krtu, miši, rov-
(nadaljevanje prihodnjič)
rirja, jih je tehnika rabila več za odnašanje izdelane literature m za donašanje papirja in drugega materiala. katerih poraba je iz dnevu v dan neverjetno rasla. Meseca oktobra 1943. je na tehniko -irišhi prva tovarišica za izključno tehnična dola, t. j. sestavljanje in tipkanje okrožnic, matric za vsa glasila in brošure, sestavljanje letakov v italijanščini in nemščini itd, Tedaj je okrožje lahko pričelo z izdajanjem glasila OF za Slov. Benečijo — »Matajur«.
Sedaj je pot tehnike »Matajur« ¡šla naglo navzgor. Po kapitulaciji Italije je občutek svobode sprostil v ljudeh voljo do dela in bran,a, naši časopisi in brošure so si utrli pot malone v vsako hišo. Tehnika je zato delala s polno paro. Dobila je dva dobra razmnoževalna stroja in še 1 pisalni stroj in 1 cikiosiil.
Novembra 1943 so člani okrožja in tehnike (1 tovarišica in 3 kurirji) začeli graditi novo barako v majhnem borovem gozdičku levo od vasi Zapotok. V nekaj nočeh je bilo vse pripravljeno in tehnika se je obenem z okrožjem preselila v novi dom, ki je poslal prav udobna in svetla delavnica- Januarja 1944 se je personal povečal za 1 tovarišico
Vlagalka o partizanski tiskarni
(Ponikvar Fančka) in dva kurirja (Bernik Tine in Tonče, oba iz Ve-lendola).
V tem času se je okrožje ločilo od ■tehnike in se pomaknilo nižje v Brda v bližino vasi Nožno. Tako je Itehnika »Matajur« v Zapadno primorskem okrožju postala samostojna enota.
Tehnika je tedaj izdelovala vsa naročila okrožja, razmnoževala je tudi tisoče izvodov glasil in brošur, Iki jih je dobivala od' Pokrajinske ■tehnike, glasilo »Matajur«, razne o-brazce in tiskovine za gospodarsko komisijo, obveznice ljudskega posojila itd. Poleg tega je dnevno izdajala radio-vestnik.
Za vse to je porabila ogromnega papirja in črnila, tako da so kurirji komaj donašali. Včasih je za te potrebščine prav trda predla, ker jih je bilo treba prinašati iz Go-
rice, Krmi na in Vidma, kar je bilo zvezano z nevarnostmi in težavami. Kljub temu pa so požrtvovalne tovarišice s terena vedno našle kak način, da so zadostile našim potrebam.
Tačas je bilo na tehniki vsega 12 ljudi, in sicer: Kurirji tov. Žarko in Duško iz Zelinja. Bernik Tine in Tonče (Saško) iz Velendoia, tov. Pepi iz Brc, intendant tov. So-čan iz Brc, vodja tehnike tov. Jer-išin Tone (z Dolenjske), lov. Fan-či Ponikvar iz Ljubljane, tov. Ziv-ka iz Viijolž, tovarišica Vasilija iz Kuščerjev (kuharica), tov. Slavko Stoka iz Trsta in tov. Graunar Milko (Mladenko) iz Steverjana.
Januarja 1945 se je naši tehniki pridružila še tehnika Briško-bene-(škega odreda s svojim inventarjem iri dvema tovarišema — tov. Vc-r-gilom iz Cerovega in tov. Maksom, iz Trsta.
Tehnika s'e je iz varnostnih razlogov morala večkrat seliti, vendar je bila vedno v bližini vasi Zapotok, Zarščina, Mišček, Zelinj ter Velendol. Ljudje v teh vaseh so bili zelo dobri in zvesti in so nam šli na roko v vsakem pogledu, tudi v časih hudih sovražnih ofenziv, tako da nismo utrpeli nikakih izgub. Edino decembra 1944 so Nemci odkrili neko skrivališče papirja in ga uničili, medtem ko se je tehnika z vsemi tovariši in vsem inventarjem prejšnjo noč premaknila v bolj skrit kraj.
Julija 1944 je Zapadno Primorsko okrožje zadela cela vrsta hudih izgub: sekretar tov. Kraje je obenem s tov. Srebrničem m tov. Filipom utonil v Soči dva dni kasneje sta na Vrhovljah padla v zasedo tov. Marovt Vlado in tov. Sever. Seveda je tudi tehnika bridko občutila to izgubo, saj so ti tovariši imeli največ zaslug za njeno ustanovitev in obstoj. Nismo si še opomogli od tega udarca, ko so v partizane preoblečeni domobranci ujeli v vasi Senik naša dva tovariša Pepija in Sočana in ju odgnali v Trst, kjer so ju obesili. Kljub stalnim nevarnostim in mnogim ofenzivam, je tehnika imela samo ti dve žrtvi, ostali člani so srečno dočakali svobodo.
Tako je tehnika živela in se razvijala v važen činitelj narodnoosvobodilne borbe na skrajni zapadni meji, gradila in izobraževala je .tovariše. ki so v njej dajali svoj prispevek za osvoboditev, širila je med ljudstvo naše ideje •— čeprav z drugačnim, a ne manjvrednim orožjem (kakor naše brigade — pomagala zadajati okupatorju udarec za udarcem do končne zmage.
Tako je tudi tehnika »Matajur« izpolnila svoje poslanstvo in dosegla svoj namen. Ta zavest naj bo spomenik na grobu onih tovarišev, ki niso dočakali, preživelim pa naj bo vzpodbuda za nadaljnje delo v korist svobodne domovine.
Jeršin živka

^V&'V-áF* -I^IÍ V: t*
- • i Hi «p s ;

.... Af*'
|	Ko sem se spomnil tega, "mi je postalo še teže. Me-
|	glono sem pogledal žensko, ki je čakala mojega odgovora
g	»Ali ima otroke?« jo sililo iz mene. Zdelo se mi je, da se
|	še ganiti ne morem, tako je leglo na mene. Tiktakanje
|	stenske ure mi je udarjalo na uho kakor nabijanje kova-
e	škega Idadiva.
|	»Ali imate kaj otrok?« sem končno tiho spravil iz sebe,
s	čeprav sem hotel govoriti glasno.
■»Ne, otrok nisva imela,« jc odgovorila. Zdelo se mi
i	je, da je pri tem ralilo vzdlhnila,
|	Oddahnil sem se. »Zdaj ji bom laže povedal,« me je |	prešinilo. Pograbilo me je, da bi ji v eni sapi vse povelj	dal, da bi bilo čimprej konec. Toda ko sem odprl usta, g	besede niso hotelo iz mene. »Njegova žena je,« so me za-|	grabile misli. Ljubila ga je in najbrž ga še zrnera ljubi. |	Ljubila ga je takšnega, kakršen je bil. Rekli so, da je bil s	že prej zaprt, a ga ni nehaja ljubiti. Ko je bil v parti-|	zanih, ga je hodila obiskovat, čeprav je vedela, v kolikšno |	nevarnost se s tem podaja. In zdaj je prišla sem, da po-|	izve, kako je z njim. Morda .prav tako pričakuje tolažilne |	besede od mene, kakor jo je pričakovala tista mati, .ki je M	prišla spraševat po sinu edlncu.
T=	Morda je moj molk trajal samo kratko minuto, meni
§	se jc zdc-lo, da traja celo večnost, Prekinila me je ona:
|	»Rekli so mi, da ste bili zraven, ko je... padel,« je
|	še enkrat ponovila. Pred besedico padel, je obstala, kakor
|	da se ji je zataknilo, in izgovorila jo je mnogo tiše kakor
=	prejšnje.
i rftmt.<ntist»«[ifiitrfiiiihtiiiiii>.iiiiii. iiiiiii<iiniiuiiinhrffifiiMiinii»rnnh<fiiih.<iinii..iinik.iiiut>jifim.(iiini
= Karel Grabeljšek:


Partizanski tisk
(Odlomek iz istoimenske novele, ki je izšla v zbiTld «ŽIVE BRAZGOTINE« pri Primorski založbi »Lipa« v Kopru.)
I ,l[|lll,,l||||l"l||ff',liril||HH,H||H"tf|^'ll||||l''l||||l''l[||il"l||||l"l||[|l 'll!l|l"l||||l"l||||l"l|H|||H"l||||l'
|	»Najbrže ve, kako je bflo z njim,« me je spreletelo.
|	Da bi bilo čimprej konec te mučne napetosti, sem hitro.
|	dejal:
|	»Da, zraven sem bil. Ni padel. Usitrelili smo ga za-
=	radi...«
|	Zmanjkalo mi je glasu. In čim bolj sem napenjal mo-
|	žgane, manj sem bil zmožen misliti in nisem vedel, kako.
|	naj ji razložim vzrok njegove smrti. Ona pa je po krat-
|	kem molku tiho dejala na moje besede:
g	»Vem ... Povedali so ml.«
|	Po teh besedah je zopet zavladal molk. Slišalo se je
g	tiktakanje stenske ure in hupanje avtomobila za vogalom
i	sosednje ulice.
|	»Nihče noče pričati o njegovi smrti,« je čez nekaj
|	časa dejala zamolklo, V njenem glasu ni bilo žalosti ne
|	jeze, 'temveč le stiska človeka, bi si ne zna pomagati.
|	»Vsakdo se izgovarja, da ni bil zraven, da ne ve natančno,
|	kako je bilo. Pa ni treba nič drugega, kakor da potrdi,
|	da je mrtev. Zdaj sem se obmila še na vas. Rekli so mi,
g	da ste bili poleg, ko... ko je umri.«
=	»Zakaj hoče, da bi pričal o njegovi smrti,« sem po-
|	mislil. »Ali bo prosila za podporo, pokojnino? Toda, ali
|	ima pravico do tega? Če 'bi Volk padel od sovražnikove
|	krogle, ne bi rekel, toda tako?« A že se mi je porodilo.
|	drugo vprašanje: »Ali moremo šteti Volka v isto vrsto
|	kakor tiste, ki smo jih ustrelili, ker so se povezali z Ita-
|	lijani?«
|	To vprašanje me je zmedlo. Nisem si znal odgovoriti,
1	»Ali, saj nima otrok, ne bo prosila za pokojnino,« sem se
|	skušal na lice bojazen, da je tudi k meni prišla zaman.
|	ženski na lic« bojazen, da je tudi k meni prišla zaman.
|	. »Zakaj pa želite, da bi pričal o moževi smrti?« sem
s	vprašal.
|	Ni mi takoj odgovorila. Zdelo se mi je, da. jo je
3	vprašanje spravilo v zadrego, čeprav je morala biti nanj
1	pripravljena.
š	»Omožlla bi se,« je končno tiho odgovorila.
1	Presenečeno sem jo pogledal. Beseda »omožila« me je
s	nekako neprijetno zadela, čeprav me je hkrati rešila na-
§	pc-tosti, ki je bila v meni ves čas najinega razgovora.
|	Olajšano sem zadihal. Nikakršnih podrobnosti o Volkovi
|	smrti mi ne bo treba pripovedovati. Saj ni mislila nanj
§	več 'z bolečino, temveč ji je bil le še ovira v novo živ-
S	ljenje.
»Poleg ^sean bil,« sem odgovoril po kratkem premisle-
|	l<u, min pričal bom,«
|	Vesel blesk ji je zagorel v očeh. Vzela je fotografijo
|	in jo dala v torbo, ne da bi se ozrla nanjo. To fotogra-
|	fljo jc jjotrebovala le še za dokaz njegove smrti,
g	»Ali je bil ta?« me bodo vprašali na sodniji, kažoč mi
g	sliko.
i	»Ta,« bom potrdil,
In preteklost se bo zanjo končala. Nič več ne bo mislila na Volka, ki, smo ga ustrelili nekega oktobrskega ju-
g	tra leta dvainštiridesetega med Italijansko hajko.
|	Ostal sem sam. Pred mano je bilo delo, a se ga nisem
|	mogel lotiti. Duh mi je bil vznemirjen, misli so mi nene-
|	bom a uhajale k Volku. Tako živa je bila v meni njegova
g	podoba, kakor da sedim v bataljonu In je nenadoma pri-
g	šel s svojim vodom k nam, »Glej, Volk,« stikamo glave. Ti«
|	sli trenutek se ne spomnimo njegovih rekvizicij in dragih g ■ samovoljnosti, niild tega, da je dal ustreliti Bogdana. V
g	mislih nam je Ic to, kako je sredi trga, polnega italijan-
=	skih vojakov, pri belem dnevu ustrelil izdajalskega trgovca,
g	kako je z mitraljezom v rokah jurišal na italijanski obroč,
g	kako jc s 'tremi borca napadel in pognal v beg celo ita-
g	lijansko četo.
|	Da, še vedno je bil v meni nekaj tistega občuclova-
g	nja do Volka, ki sem sc ga naleze! od tovarišev v bata-
I	lionu. ■Niiti njegova ®la dejania ni'.i njegova smrt mi niso
|	tega povsem pregnala iz duše. Kakor da sta žn-eh dva
|	Volka. In kakor da mislim lo na prvega, pri tem pa mi
g	Te žal tudi drugega,
i	Kdo bi to razumel?
Zakaj posvečajo v inozemstvu poklicnemu svetovanju toliko skrbi?
Kapitalisti so kmalu spoznali, da se jim poklicno svetovanje zelo izplača. Spoznali so, da človek, ki je našel pravo torišče dela, «ustrezno njegovi sposobnosti, lahko več ustvari.
Delo, ki ga radi opravljamo, nam ni težko, čeprav mu posvetimo mnogo časa in napora. Tako delo nas ne utruja, nam ne dela preglavic. Če smo za tako delo odkrili v sebi že zadostne sposobnosti ,bomo postali mojstri svojega posla. Uspeh je tu!
Zato je v inozemstvu poklicno svetovanje že desetletja znana in uvedena stvar. Ponekod je celo zakonsko predpisano, tako da nihče ne more iti v poklic, če ni bil prej preizkušen, ali ima za določen poklic sposobnosli, ne samo veselje.
Pri tem pa so važni naslednji interesi:
a)	interes posameznika,
b)	«interes proizvodnje,
c)	interes družbe.
Interes posameznika zalo, ker najde v svojem poklicu zadovoljstvo, in srečo, proizvodnjo zato, ker je storilnost večja, stalno raste, zbolj-šuje delovni postopek, družbe pa zato, ker ji ni vseeno, ali proizvodnja, katere glavni faktor je človek, raste, se razvija, zboljšuje, ali s tem raste družbeni standard in se izboljšuje gospodarski položaj.
Kapitalistu ne gre toliko za človeka, kakor za profil'. Socialistična družba pa je zainteresirana na preobrazbi družbe, proizvodnih odnosov, prevzgoji človeka in dvigu proizvodnje. Zato smo pri nas zelo zainteresirani na pravilni poklicni izbiri.
Pri napačni izbiri poklica lahko govorimo o nekih zgrešenih življenjskih ciljih, ki se jih sicer ne zavedamo, ker smo se na delo, ki nam ne ustreza, privadili, kot pravimo, da nas je slučajno vrglo v nek poklic, za katerega morda nimamo smisla niti sposobnosti, pa vendar ga opravljamo do neke mere zadovoljivo, ker smo se ga privadili. Vse drugače pa bi delali, čc bi nam delo »ležalo«, če čutimo, da ga lahko obvladamo, Najboljši dokaz za to sta nam dva mojstra, ki sta Se učila pod enakimi pogoji, pa z različnimi sposobnostmi. Eden v delu napreduje, drugi je obstal, nikamor ne more dalje. Interesi prvega so pri poklicnem delu, drugega pa samo pri zaslužku. Prvi razmišlja o izboljšanju dela, drugi za to nima ambicij, njegove želje so drugje, njegove sposobnosti so usmerjene drugam.
Gre torej za uresničenje načela, naj bo vsakdo zaposlen po svojih sposobnostih in nagnjenju, da se postavi! pravi mož na pravo mesto.
Seveda je to velikokrat teoretično. Zakaj? Zato, ker sposobnosti in nagnjenja prihajajo večkrat v nasprotje, prav tako pa so mnogokrat v nasprotju potrebe po določenih poklicih in sposobnosti.
Poklicni svetovalci ugotavljajo sposobnosti, ki so v popolnem nasprotju z interesom otroka. Obenem pa so tudi potrebe družbe druge. Zdravnikov, inženirjev, avtomehani-kov bi hotelo biti več mladincev, kot pa jih potrebuje družba. Zato gre zopet naloga poklicnega svetovanja v smer, kjer s svojimi nasveti usmerja mladino in odpravlja to nesoglasje. Po nekaterih — kot pravimo — modnih poklicih je velika ponudba, k: pa je ni mogoče uresničili zaradi premajhnih potreb (zo-botehniki avlomehaniki, elektrotehniki itd.).
ALI IE VSAKDO RES SPOSOBEN
V NAJVIŠJI MERI ZA VSAK POKLIC?
Tisti, ki so nasprotniki poklicnega svetovanja .bodo pač zagovarjali načelo, da poklicnega svetovanja niso nikoli videli niti občutili, pa so vendarle dobri mojstri. Do neke mere lo tudi drži. Imamo mnog;» dobrih, pa tudi slabit ali povprečnih mojstrov. Vsak povprečno .nadarjen otrok se lahko nauči kakršnega koli ročnega poklica, nihče pa ne bo tako nespameten, da bi dejal, da je storilnost tudi vseh enaka, da ¡e njihova razvojna pot, ki Z dovršilvi-jo učne dobe še ni zaključena, povsem enaka za vsi\ Mnogi zaostanek), njihova razvojna pot je šibka, uspeh! zelo povprečni. To pa ni interes niti cilj človeka. Vsakdo naj
o
Ü
i
rim

BSfcUC
bi postal mojster svojega dela, človek, ki ga njegova stroka zanima, ne samo kot vir za preživljanje, pač pa kot življenjski cilj, ki mu je treba tudi marsikaj žrtvovali.
Stremeti bil morali, da dosežemo v poklicu ne le povprečnost, marveč mnogo več. Zato moramo gledati že otrokove osnove, t, j. sposobnosti, ki jih zahtevajo določeni ppklici. Pri leni pa moramo, če otroku želimo srečo ,njegove sposobnosti spoznati. Ne siliti z glavo skozi zid. Vedeti moramo, da več koristi sebi ■in družbi človek s poklicem, o katerem morda menijo nekateri otroci v svoji malomeščanski miselnosti, da je vreden manj, kakor pa slab intelektualen poklic, pa naj bo to s fakultetno izobrazbo.
ZAVEROVANOST STARŠEV V SPOSOBNOST OTROK
Pri odločitvah za poklic se staršem poraja misel, ali v ročni poklic, ali naj otrok študira dalje. Odločitev je težka, posebno še spričo dejstva da je odnos nekaterih staršev do mnogih poklicev nepravilen. Ne glede na to, da študij dela otroku težave, se morda starši odločijo za nadaljevanje študija, kar je v nasprotju z vsemi pametnimi načeli. Ne bi hotel podcenjevati ročnega dela tudi ne podcenjevati intelektualnega, kakor je to pri nekaterih ukoreninjena navada. Nekateri, so mnenja naj gre v strokovno šolo tisti ki v gimnaziji ne more izdelati. Toda strokovna šola zahte-va 'e-like napore prav z intelektualne strani, razen teh pa še ročnost in spretnost. Gre torej za to ali ima otrok več sposobnosti za strokovno šolo kot za nadaljevanje študija in za teoretično delo. Proizvodnja ne potrebuje gimnazijcev, ki so zdrknili, obrti niso potrebni tisti, ki se no znajdejo nikjer drugje. Obrt hi industrija potrebujeta mladino, ki je razumna, sposobna in ima voljo za delo. Tistii starši, ki se še oklepajo krilatice »Za obrt boš dober«, naj vedo,' da so zelo zaostali in da se poklic ne izbira samo po spričevalu, ki ni edino merilo znanja in sposobnosti, pač pa po stvarnih otrokovih sposobnostih,
So starši, iki vedno krivijo šolo za neuspeh svojih otrok, ker jih smatrajo za najbolj pametne, ne priznavajo pa, da snovi m: zmorejo in bi bilo morda bolje, da si izberejo njihovim zmogljivostim primeme>o zaposlitev. V vsaki šoli imamo nekaj otre/k, ki jih nekateri starši s silo potiskajo iz razreda v razred, ker jih je sram, da bi jih dali učit ročnega poklica, č°š "kaj bodo rekli ljudje, če bo moj sin vajenec«. Morda bo lak učenec ludi zlezel, kako se^bo udejstvoval, pa je drugo vprašanje. Seveda so izjeme vedno možne, to pa ni urejen sistem, to ie še vedno loterija, ki žonglira s slučajnostmi. Zato naj velja načelo, da otroka ne silimo zaradi svoje trme k študiju na višji gimnaziji, ker ga ne zmore, nima veselja in ne volje, veseli ga pa široka.
Razgovor s šolsko upravo, z razrednikom nam laliko dosti pomeni, ni pa odločilen. Končno .besedo imajo seveda starši, ki olroka poznajo in so zanj prvi odgovorili. Na
vsak način pa bili miselnosti,
se ne smemo zne-da je zahteva po temeljili predizobrazbi za vsak poklic nujnost, pa naj bo ročen ali umski.
Včasih, kakor pravimo, pri nekaterih otrocih težnje po ustvarjanju kar silijo iz njih, Težnja po ustvarjanju je pri raznih otrocih zato različna fn tucl: pestra in seveda zavisi od karakterja otroka, posebno če so poprej razni motivi že vpli-vali na otrokovo odločitev (LT, krožki, ekskurzije, pripovedovanja itd). Prav zaradi lega je zelo važen problem poklicna vzgoja, ki se pri nas ne ceni dovolj resno, tako da otroci prihajajo v poklice nepripravljeni in pred]7ok|iono nezreli,-Tudi šola sama bo morala k temu prispevati svoj del, saj je ustanova, ki lahko največ pripomore k reševanju določenih problemov.
IZBIRA POKLICA
Izredno zanimiva so nagnjenja otrok za poklice, čim mlajši je otrok, tem bolj pestra je njegova izbira. Zato se mnenja šolske mladine o poklicih naglo spreminjajo, če se menjajo vlisi, ki delujejo na otroka. Nikakor no moremo trditi, da bi se 1-1—15 letni otrok lahko dovolj zanesljivo sam odločil kljub nagnjenju, ki ga ima, če ne vemo, od kod nagnjenje izvira. Predšolski iin šolski otrok razumljivo drugače vrednotita poklice, kolikor o upravičenih argumentih za poklice sploh moremo govoriti. Vplivi —■ kot rečeno — na odločitev so zejlo pestri, posebno če niso organizirani in so le slučajni. Med organizirane vplive "•štejemo načrtno uvajanje otroka v miselnost določene stroke, kar se da urediti z raznimi krožki Ljudske tehnike, z obiskom podjetij, obrtnih delavnic itd. Dalje razgovor o poklicih, v katerega nameravamo otroka usmerjati, ko smo začutili njegovo nagnjenje in sposobnost. Močan načrten vpliv je očetov poklic, o katerem se starši pogovarjajo in vcepljajo otroku osnove za razmišljanje.
Slučajni vplivi pa so tisli, ld prir liajajo otroku ipri različnih situacijah, ti nimajo večkrat tudi globljega odziva, ne puščajo večjih vtisov, ker se takoj umaknejo naslednjemu motivai, ki prihaja prav tako po naključju.
Otroci se radi ogrevajo za poklice, v katerih vidijo veliko razgibanost, ki jih zadovoljuje ali j)a budi in krepi njihovo fantazijo, ne da bi dosti premišljevali o težavah, ki v poklicu so. N. pr. otroci zelo radi govore, da bodo šoferji, piloti, mornarji, zdravniki, učitelji, profesorji itd., ne ozirajo pa se na velike zahtevnosti in ležkoče, ki jih 'ti poklici zahtevajo.
Za začetek je veliko, če se nam posreči pri starših in oirodh vzbuditi mišljenje, da je poklic pereča in odgovorna stvar, da se ne smemo igrati 7. ognjeni in da pustolovščine niso na meslu. Življenje je trdo, zato se moramo nanj z vso skrbjo tudi pripravljali!. Nedvomno je treba pred odločitvijo za jjuklic temeljito premisliti, vprašaiue če gre vse to v tis'.i smeri, zasleduje poklicno svetovanje.
ie
ki
!r
M/"
Makedonske komi tke
o
avgusta 1903 se je make-narocl uprl turški oblasti.
ra revohi-
Dne (Ionski
Idejni vodja makedonske; denarnega pokreta Goce Delcev je sicer mislil, da je ta vstaja še pre-uranjena, vendar se je vseeno boril in je v tej borbi tudi padel. Večina upornikov je padla v borbi s premočnim sovražnikom. Toda kljub temu so v osvobojenem Kruševu 1. avgusta 1903 proglasili prvo svobodno makedonsko republiko. Po treh mesecih so zažgali Turki 135 vasi, porušili več kot 10,000 hiš, ubili nekaj tisoč upornikov in mirnih državljanov, v svoje hareme pa so odpeljali 2000 žena.
Kljub neuspehu Ilindenske vstaje, ni nehala živeti v narodu želja po svobodi. Desetletja pozneje so Makedonci uresničili ta svoj ideal, ko so sodelovali v narodnoosvobo-
borl
pod vodstvom tovariša
c!'!:i Tita.
Ze v samem začetku formiranja makedonske revolucionarne organizacije VMRO, prvih komltskih skupin, so pri revolucionarnem delu sodelovale tudi žene iz vseh slojev. V nobeni drugi balkanski državi ni bilo tako masovne udeležbe žena v borbi proti turški sužnosli. Takrat so se prvič imenovale žene kot direktni udeleženci v četah. Oblačile so grobe četniSkc obleke, nosile puške, na dolgih laseh pa so imele kape »šubare«. Znani makedonski ■ revolucionar Gjorče Petrov piše, da so na pivih sestankih komiteja razpravljali o tem, ali naj sprejmejo v organizacijo tudi ženske člane. Petrov prizna, da je bil sam temu nasproten, drugi člani komiteja pa so bili razdvojeni. Nekateri so glasovali za sprejem, drugi proti. Končni rezultat je bil pozitiven.
Sc-le po lotu 1903 so se makedonske revolucionarke izkazale v borbah. Do takrat so samo prenašale pisma in poročila, skrivale so cele čete in vojvode, iprale in kuhale so za komite. To so bile najbolj predane članice organizacije. Nekatere med njimi so bile že sivolase starke. Vsi so takrat poznali starko Paro Grozdanovsko, ki so jo imenoval: »komitska mati«. Revolucionarji so priznavali, da za njih bolj skrbi kot za svoje vnuke, ki juh je zelo ljubila. Dolga leta je bila njena hiša zatočišče članov komiteja, ti-
si.h. za katere so Turki razpisali tiralico. Starka Para je vedela, kaj jo bo doletelo, če odkrijejo pri njej komite. »Zanka na drevesu... . je rekla. To je bilo preko sodišče, brez. sodnika in brez zagovornika, za takšne kol je bila ona. Para pa je znala odlično pripravljali maske in obleke za zakrinkanjc. Včasih je posel tako uspel, da še sama ni spoznala svojega revolucionarja. Pod svojimi širokimi krili pa je neštetokrat prinesla orožje in strelivo za komite.
V znani Vihički aferi, ko je padlo Turkom v roke 4S3 revolucionarjev, več kot 500 pa jih ju pobegnilo v planine, takrat so se pojavile žene, na čelu s Paro Štefanovo, Rizo Manovo dn nekaterimi drugimi, pred inozemskimi konzuli v Skopju in so zahtevale zaščito proti turški nasilnosti. Nekoliko pozneje, v času Valandovske afere, so bile žene tiste, ki so onemogočile ubijalne načrte Mehmed-paše in Kjazim-bega. Svojo delegacijo so poslale v Solun, obenem pa so se pismeno pritožile pri vseh inozemskih konzulatih. Konzuli so jim ugodili toliko, da so o tem obvesLi-Ji Visoko Porto, ki je zločince aretirala.
Najvidnejši nosilci revolucionarnega duha pri ženah so bile učiteljice, Najbolj sta se Izkazali članici ženske organizacije v Ohridu, učiteljici Vasilka Ramzova in Konstantina Bojadjeva. Te žene so opravljale svoje delo v največji tajnosti. »De,lam za svobodo. Če postanem izdajnik, zahtevam smrt...: To so bile njihove besede. V ohridski ženski organizaciji je za časa Ilindenske vstaje delalo 17 skupin s 300 ženami - revolucionarkami.
Med prvimi ženami, ki so svoj pogum dokazalo s puško, sta bili Donka Stavreva in Srebra Aposlo-lova iz bi [oljske vasi Lera. Imeli sta komaj 19 let, ko sta ubili turškega vohuna. Potem sta obe pobegnili v kcmitsko četo ,turške oblasti pa so ju obsodile na dosmrtno ječo. Na zastavi borbenih komitk so bile na črni svili izvezene besede: »Smrt ali svoboda.«
Svojo željo po svobodi, svoje junaštvo in požrtvovalnost so dokazale Makedonke že pred dvalnpetde-setimi leti.
Kamilice so nam vsem prav dobro znane, prav tako kot njihova zdravilna vrednost. Vendar pa jih marsikje nepravilno sušijo, hranijo, pa tudi čaja ne kuhajo tako, kot bi bilo jjotrebno.
Kamilice trgamo po dežju ali v rosi s čim krajšimi peclji, Cvetove sušimo na čistem papirju na zraku, vendar v senci. Med sušenjem jih ne smemo mešati, ker jih preveč zdrobimo. Popolnoma posušene kamilice stresemo v papirnate vreoi-cc ali aluminijaste škatlje, ki jih postavimo na suh in čist prostor. Tako posušene kamilice lahko hranimo več let.
Kamilični zlasti zaradi
k. ?
•V' i
' 5
W:
limmm
■ - m . . , . . . . ■. . \
čaj je zelo zdravilen eteričnega olja, ki ga vsebuje. Posebno zdravilno vpliva na vneto sluznico črevesja in drugih organov. Kamilčni čaj pijemo tudi, če nas napenja zaradi težko prebavljive hrane, pri krčili v želodcu in črevesju, dobro pa je piti kamilice tudi pred spanjem, ker pomirijo živce. Ker niso strupene, jih lahko pijemo v neomejeni količini.
Posebno važno pa je, da znamo kamilčni čaj pravilno skuhati. Mnogi ga kuhajo tako, kot vse druge čaje in tako dobijo samo toplo, rumenkasto vodo brez prave zdravilne vrednosti. Dniga napaka pri kuhanju je la, da vzamemo premalo cvetov. Za j)ol litra vode je Ircba vzeti polno žlico kamilic, ki jih stresemo v lonček. Posebej zavremo vodo in poparimo kamilice, lonček pokrijemo in pustimo, stati na robu štedilnika. Voda ne sme ponovno zavreti. Tako potegne voda iz kamilic vse zdravilne snovi. Čez nekaj časa čaj precedimo, ga oslaelimo in pripravljen je za pitje.
Če kuhate ali pečete na olju, rado v ponvi poka in prSi na vse strani. To boste preprečile, če daste o ponev rezinico kruha, ki popije vodo v olju. poka.
Zaradi vode namreč olje
■■"•»WM.J'V«^
:'..-<. '.i i: ■•:.,:■.:„ „V,	, ;	. .v.-'.„■; v . . ..
Stirie modeli lepib in praktičnih poletnih oblek za
io priložnost
Če se vam radi delajo gnojni rno-zoljčkit se umivajte z milom, ki vse huje kisline. Če imate občutljivo kožo. uporabljajte gliccrinovo milo, za mastno kožo pa bo primernejše ka-tranovo milo.
*
Kadar kuhamo sadje, mu dodajmo ščepec natrona. S tem mu odvzamemo oster okus po sadni kislini in prihranimo na sladkorju.
Eno najbolj perečih vprašanj občine Marezige jc bilo vprašanje vode in vodnjakov. Ce je poleti manjkalo dežja le dober meječ, so bili prebivalci te občine prisiljeni dovažati vodo iz oddaljenih potokov. Bili so srečni, če so jo d.ibili. V nekdanjih starih vodnjakih in vaških napajališčih. je bila voda vse prej kot zdrava. Bilo je celo nekaj primerov smrti, zaradi slabe vode. Občinski ljudski odb >r in ljudje sami so se pred nekaj leti odločno lotili dela in gradnje primernih vodnih rezervna';ev ob izvirih manjših studencev, kjer pa teh ni bilo, so skušali napeljati vodo s streh. Tako so zgradili rezervoarje v Topolovcu, v Glemu, v Laborju in v Skrljevcu.
Letos pa so začeli graditi vodne rezervoarje še v tistih vaseh, kjer je bila napeljava vode pomanklji-va. Tako gradijo vodni rezervoar v Babičih na ovinku ceste pod vasjo. Tam je dober izvir vode, ki so ga že pod Italijo zajeli, toda so delo tako opravili, da se je med čisto vodo mešala vsa nesnaga, ki je pritekala po obcestnem jarku iz vasi. Zdaj bodo vodo speljali po ceveh, kamor ne bo mogla pritekati deževnica iz cestnega jarka. Zraven rezervoarja bodo zgradili še '¡korito za napajanje živine. Občinski LO Marezige je za ta dela dal 760.000 din. Vaščani Babičev so sami začeli z asanacijo okoli tega izvirka, zato je občinski LO podprl njihovo delo. Prav bi bilo če bi tudi potem, ko bo rezervoar zgrajen lepo uredili okolico rezervoarja, saj bo to za vas velika pridobitev.
Tak. rezervoar gradijo tudi na Montinjanu pri vasi. Ves gradbeni material morajo voziti iz Vangane-la, zato bo gradnja zahtevala še več dela. Tudi za gradnjo tega rezervoarja je občina prispevala 360.000 din.
Nov rezervoar so začeli graditi tudi v Boršt.u na »Konfinu.« Tu imajo več izvirkov, zato bodo zgradili še en podoben rezervoar tudi na kraju »Stupica«. Gradbena dela bodo zahtevala manj stroškov in bodo za izkop potrebovali manj delovnih dni, ker je teren mehak. Občina je za gradnjo obeh rezervoarjev prispevala 650.000 din.
Pomanjkanje vode so občutili tudi v Marezigah. Sedaj pripravljajo načrte za gradnjo rezervoarjev »Na piščetki«, za Sabadini in med Krmci in Bernetiei. Manjši rezervoar bodo zgradili pri osnovni šoli, ■kamor bodo napeljali vodo s strehe.
Za Rupo-Boršt pripravljajo načrt za gradnjo vodnjaka in istotako za gradnjo rezervoarja pri zadružnem domu, Vodne rezervoarje bodo gradili tudi pri šoli v Babičih in Tru-škah. Na Vršiču bodo gradili re-
zervoar pri studencu pod vasjo. V Glemu so zamenjali cementne cevi z železnimi. V Skrljevcu pa jih bodo zamenjali, ko bodo končana dela v Glemu. V obeh vaseh so cementne cevi odpovedale, ker so na več mestih puščale, da je v vodnjake pritekala nesnažna voda. V Laborju, kjer so že lani zgradili velik rezervoar, so letos' podaljšali še korito za napajanje živine.
Ko bodo zgrajeni vsi vodnjaki, bo v občini Marezige rešeno vprašanje dobre in zdrave pitne vode-Prebivalci ne bodo več v skrbeh, da bi jim sredi največjega dela zmanjkalo vode, kot se je to dogajalo skoro vsako leto. Po vseh vaseh že imajo električno luč, zadružne in kulturne domove pa v Marezigah, v Borštu, v Laborju • in Glemu.
ooo
V tej občini so imeli nadpovprečno žitno letino. Pri Babičih sta Oskar Babic in Gaudencij Belina dosegna izredno visok pridelek stotov na hektar.	J. E.
V	Ravnu imajo lepo urejen sol-s'ki vrt, ki meri 1300 kvadratnih metrov in nov 1100 metrov velik Šolski vinograd. V šolskem vrtu pridelujejo razno zelenjavo, krompir ter potrebna vrtna semena. Letos so prodali za 29.000 din krompirja in zelenjave. Ta denar bo vodstvo osemletke porabilo za šolsko kuhinjo. Šolski vinograd bo letos dal prvi pridelek grozdja.
Vodstvo osemletke namerava urediti za praktične potrebe šole vzoren sadovnjak. V svojem vrtu bo vzgojilo potrebne sadike.
Za poslopjem osemletke gradijo ■klet in shrambo za pridelke. Klet bo imela za streho balkon, ki bo služil kot galerija gledalcem športnih prireditev, ker bodo zraven nove kleti uredili še precej veliko igrišče.
V	jeseni bo prosvetno društvo organiziralo kmečki praznik od 6 do 11 novembra. Ob tej priložnosti bodo priredili razstavo vseh kmečkih jn-idelkov, odprli novo klet in letno telovadišče.
Z novim šolskim letom nameravajo začeti z rednim poukom na (kmetijski šoli. 2e do sedaj je ta Išola pokazala lepe uspehe. Taka (kmetijska šola bo prebivalcem tega kraja prinesla velike koristi, zato naj bi mladina pokazala z obiskom svoje zanimanje do napredka.	g.

isisii
V četrtek 18. avgusta praznuje Leopold Caharija, sedanji predsednik LOMO Koper petdesetletnico rojstva. Kot sin kamnoseka iz Na-brežine pri Trstu je moral po svetu s trebuhom za kruhom. S seboj je odnesel vse kar je imel — borbeno miselnost delavca-proletarca. Leta 1928 je postal sekretar prve mestne četrti v Buenos Airesu. Kot tak se je udeleževal vseh stavk in demonstracij. Tamkajšnja policija ga je večkrat aretirala in tudi mučila. Ker mu je bilo onemogočeno vsako nadaljnje politično delovanje, je ilegalno odšel v Španijo in se tam udeležil borbe proti Fran-kovemu fašizmu. Tam je dobil čin poročnika. Iz Španije se je skupno z mnogimi drugimi borci umaknil v Francijo. Tamkajšnje oblasti so ga izročile Italiji. Bil je nato zaprt v Trstu, obsojen in odpeljan v kon-finacijo na otok Ventotene. Ob zlomu fašistične Italije se je pridružil partizanom, kjer se je ponovno boril proti nacifašizmu. Iz vojske je preveden v rezervo s činom majorja.
Tovarišu Cahariji ob njegovem jubileju iskreno čestitamo.
Splošno gradbeno podjetje »Slo-venija-ceste« gradi v Valdoltri štiri stanovanjske četvorčke. V nedeljo je na strehi srednjega četvorčka zaplapolala zastava v znak, da so že pod streho. Cetvorčki bodo imeli vsak po štiri družinska in eno samsko stanovanje.
Gradnjo teh četvorčkov financira bolnica v Valdoltri, ker bodo stanovanja služila za osebje, ki je zaposleno v bolnici. Računajo, da bodo vsi štirje cetvorčki dograjeni do konca septembra in se bodo družine lahko vselile že prve dni oktobra.
V nedeljo je bila v Kopru prva seja predsedstva OK LMS Koper, ki ji je prisostvoval tudi sekretar CK LMS Tone Kropušek.
Člani predsedstva so na seji razpravljali o trenutnem stanju mladinske organizacije na terenu in o njenih nalogah. Zadnji plenum CK LMS v Bohinju je dal smemicc za delo med delavsko in kmečko mladino. V kratkem se bo sestal celoten plenum OK LMS Koper, ki bo na osnovi omenjenih zaključkov in zaključkov okrajne konference sprejel program dela za vse komune te skupnosti.
Predsedstvo jc bilo mnenja, da bo treba posvetiti mnogo več pozornosti širjenju in utrjevanju organizacije ter dviganju mladinskega kadra. To vprašanje je posebno pereče za občine v sežanskem okraju, zato bo mladinski komite organiziral za mladinske voditelje poseben seminar.
Predsedstvo je z veseljem pozdravilo pobudo CK LMS, da pozove vse komune v Sloveniji v šestmesečno tekmovanje na vseh področjih dejavnosti Ljudske mladine. To bo precej poživelo delo osnovnih organizacij.
Marija Vogrič
Dela pri adaptaciji poslopja za tovarno elektro-radio-mehanike ELMA Šmarje bodo končana do 'konca avgusta. Prve dni septembra se bodo delavci že lahko preselili iz zadružnega doma v nove prostore.
2e sedaj je pri sestavljanju ra-diosprejemnikov zaposlenih nad 60 delavcev in nameščencev. S premestitvijo v nove prostore bo tovarna zaživela. Zaposlila bo nad 200 delavcev, večinoma žensk. Ljudje so zelo zadovoljni nad to pridobitvijo. V tovarni bo dobilo delo in zaslužek večje število domačinov, ki bi sicer morali iskati zaposlitve drugod.
Pred kratkim je bila v Šmarjah sanitarna inšpekcija iz Kopra. Pregledala je spanje gnojišč in gnojnič-nih jam v vasi. Več gospodarjev se je obvezalo, da bodo zgradili gnev jišča z greznicami po načrtih, ki odgovarjajo vsem higienskim in zdravstvenim zahtevam.
V vasi je še vedno polno ruševin požganih hiš. Ljudje bi jih radi odstranili, toda čakajo, da bodo začeli graditi novo cesto, kjer bodo vse ostanke ruševin koristno uporabili,
Dg.
V nedeljo so v Ilirski Bistrici odprli novo ribogojnico, opremljeno z valilnico za postrvi. Nova ribogojnica je 10 metrov dolga in šest. metrov široka. Vodo so napeljali iz struge Bistrice, kjer je prej stala stara žaga. Ribiško društvo
je samo financiralo vsa dela in je za naprave in delo potrošilo 200.000 din. Veliko pa so člani društva prispevali s' prostovoljnim delom. Ribištvo ima v Ilirski Bistrici že staro tradicijo, saj je skoro sleherni Bistričan član tega društva, ooo
Furnirnica »Javor« je v soboto odprla novo skladišče. Gradnja skladišča se je zavlekla zaradi nastalega požara, ki ga je povzročila slaba električna napeljava.
Za gradnjo novega skladišča so porabili 32 milijonov dinarjev. Iz lastnih skladov so dali 10 milijonov dinarjev. Stavba skladišča je dvonadstropna in je opremljena z dvigali, kar bo delavcem zelo olajšalo prekladanje lesa iz oddelka v oddelek.
Novo skladišče bo služilo predvsem za sortiranje furnirja. Računajo. da se bo stavba amortizirala že v šestih letih. Perspektiva podjetja »Javor« je predvsem ta, da zaradi omejitve izkoriščanja gozdov preide na proizvodnjo dokončnih izdelkov. V novo skladišče bodo lahko Shranili nad 400 kubičnih metrov furnirja razne kakovosti. S tem bo tudi rešeno vprašanje notranjih prevozov, ki so bili precej dragi in
so povišali ceno furnirja za skoraj 1/6 dejanske proizvodne cene.
Otroci padlih borcev iz Tolminskega v Valdoltri
Okrajni odbor Zveze borcev Tolmin je tudi letos organiziral taborjenje sirot padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na položi-ni nad bolnico v Valdoltri so postavili 25 šotorov- Tu so zbrane sirote od 12 do 20 let iz vseh vasi tolminskega okraja. Med temi so tudi taki, ki so iz zdravstvenih ozi-rov potrebni oddiha pri morju. Skoro vsi so dijaki nižje in višje gimnazije, ali pa vajenci za razne obrtniške poklice, kot mizarski, mehaniški in podobno. Nekateri so prvič pri morju, ki je nanje napravilo velik vtis'. Sem so prišli tretjega avgusta, odpotovali pa bodo nazaj 25. avgusta. Taborniki imajo s seboj harmoniko in razne igre, da si krajšajo čas, kadar je slabo vreme. V ' taborišču so postavili celo mrežo za igranje odbojke. Pridno se kopljejo v morju in son-čiju na obrežju.
Okrajna zveza borcev Tolmin je poskrbela za šotore, osebje, denar in hrano. Vsi, ki so prišli k morju, občutijo veliko skrb, ki jim jo posveča oblast.	P. T.
Ob sedmih zjutraj je cerkveni zvon vabil vse prebivalce k maši. Prazniki na čast detetu Jezusu so bili zelo slovesni, sprevrgli pa so se navsezadnje v samo veseljačenje, medtem ho je bila slovesnost žrebanja igra, pri kateri je bil na kocki vsakdanji kruh za celo leto v primeru, da bi bil lov bogat.
Zato so pri maši drugo nedeljo v juliju — molili vsi bolj pobožno. Niti ni bilo potrebno, da bi žene iskale svoje može in jih priganjale k izpolnjevanju verskih dolžnosti. Vsi ribiči so bili v cerkvi in mislili bolj na lov kot na mašo, njihova domišljija pa je blodila v negotovi sreči. O, da bi jim gospod priskrbel dober predel! . . ,
Mala cerkvica s pobeljenimi zidovi in z okni, ki so jih pokrivale zelene zavese, ni mogla sprejeti vseh vernikov. Vrata so ostala odprta in mnogo ljudi se je zbralo na trgu; bili so razoglavi pod pekočim julijskim soncem. Mlado obličje deteta Jezusa, vaškega zaščitnika, je gledalo z oltarja. Bila je to komaj ped visoka podoba. Kljub temu pa je znala v viharnih nočeh napolniti čolne z jeguljami tistim, Ki so imeli boljše predele, pa še bolj presenetljive čudeže je znala delati, kakor so to pripovedovale žene iz Palniara...
Na belih zidovih so visele podobe, ki so bile nekoč, last kakega samostana; bile so velike lesene plošče s celimi roji pogubljenih in z angeli, ki so imeli kot papige pisano perje in so pogubljence preganjali.
Na stebru z blagoslovljeno vodo je bil napis v gotici:
Ce dovoljeno grešili ni iz ljubezni do Boga, ne smeš tudi pozabili: »Tu nikdar ne pljuj na tla!«
Palmarčani so občudovali te verze, ki so bili delo, kakor je pripovedoval Paloma, duhovnika iz njegovih časov. Vsi so jih bili poskušali razčleniti med neštetimi mašami, katerim so prisostvovali v svojem življenju kot dobri kristjani. Občudovali so sicer verze, niso se pa po njih ravnali. Ribiči so brez slehernega spoštovanja do hiše božje pljuvali po tleh.
Duhovnika, kakršen je bil Don Miguel, niso v Palma.u še nikoli imeli. Govorice so krožile, da so ga tja poslali za kazen; on pa je, tako je vsaj zgedalo, sprejel to z velikim razumevanjem. Bil je neutrudljiv lovec in ni še dobro končal maševati, ko si je že natika! čevlje iz ličja, si nadel polhovko in v spremstvu psa koračil v Deheso ali pa veslal s čolnom med ločje, Moral si je pomagati, kajti živel je zelo revno. Da ni s štirimi pesetami na dan umrl od lakote, je moral marsikdaj prijeti za puško. Straže v Dehesi so to opazile, a so zatisnile eno oko. Tako je duhovnik lahko jedel meso sleherni dan. Ženske so občudovale njegovo moškost, možje pa so bili zadovoljni z njegovo širokogrudnostjo in so mu spregovorili, če je bil povešen v izvrševanju dolžnosti svojega stanu. Bil je rojen duhovnik-lovec. Pa tudi župan je dajal Don Miguelu vso oblast vsakokrat, ko je sam ostajal čez noč v Valencii. Ponosen na toliko čast, je duhovnik ob taki priložnosti takoj poklical desetarja orožnikov in mu dejal:
— Zdaj sva edina predstavnika oblasti v vasi: paziva!
Hodila sta celo noč s puško prek ramen in prsi. Vstopala sta v beznice. Pogostoma sta se pomudila v župnišču ter popila šilce žganja. Tako sta dočakala dan. Tedaj je Don Miguel odložil orožje in obleko tihotapca ter šel v cerkev maševat za ribiče.
Ob nedeljah je med obredi skrivaj opazoval ljudi, da bi videl, kateri moški so pljuvali, katere žene klepetale in kateri oiroci drug drugega suvali, Ko se je potem obrnil, da bi podelil blagoslov, je kot strela švignil z očmi po krivcih, ki so se kar stresli od strahu. On je bil tudi tisti, ki je odslovil Sangonereia. potem ko ga je tretjič ali četrtič zasačil, da je pil v zakristiji vino. Celo med svetimi obredi se je jezil; o tem je vedel kaj več povedati Sangoneretov naslednik.
Njegova sila preprosta morala je bila v želodcu. Pokora, ki jo je dajal spovedancem, je bila vedno ena in ista: več bi morali jesti! Satan jih je z lahkoto lovil v svoje mreže, ker so bili vsi bledikasti in mršavi.
—	Bolje jejte, pa manj grešite! — je priporočal.
Ce je kdo iožil nad svojo revščino, se je duhovnik vzne-voljil in ušla mu je psovka:
—	Recordons!
Kako je vendar mogoče, da so ubogi, ko pa prebivajo v enem izmed najboljših kotičkov na zemlji? Ali ni bil on zadovoljen s štirimi pesetami na dan, pa je le živel kot kak patriarh! V Palmar so ga bili poslali, da bi delal pokoro, on pa bi sedaj ne zamenjal tega mesta, razen z mestom kanonika v Valencii.
Čemu pa je Bog usvaril sloke v Dehesi, ki jih je bilo kakor muh, in vse jezerske ptice? Ali so pa morda albuferski prebivalci čakali, da bi jim divjačina sama že oskubena letela v lonec? ... To, kar jim je manjkalo, je bila ljubezen do dela in strah božji! Nikakor nI bilo dovolj loviti jegulje in kot ženske čepeti po ure in ure v čolnu, potem pa jesti belkasto meso, ki je imelo okus po blatu.
—	Kdor je v resnici mož — je pogostoma rekel Don Miguel — recordons! si mora priskrbeti hrano, kakor si jo jaz: s puško! . . .
Po binkoštih, ko je ves Palmar spraznil v spovednici bisage grehov, je strel za strelom odmeval po Dehesi in stražniki so kol nori hodili z enega konca na drugi in niso vedeli, komu bi pripisali krivdo, da se je lov s psi tako raz-pasel.
Ljudstvo je po končani maši napolnilo tnali trg. Ženske se niso vračale v koče, da bi pripravile obed, marveč so se ustavile skupaj z možmi nasproti šole, kjer se .ie imelo vršiti žrebanje. Bila je to najlepša in edina dvonastropna siavba v Palmaru. Slovesnost so imeli v zgornjih prostorih in skozi odprta okna je bilo videti slugo, ki je s Sangonerovo pomočjo pripravljal mizo in stol predsedniku, ki je imel priti iz Va-lencie, ter šolske klopi za ribiče, člane odbora.
Starejši so se zbrali pri skrivenčeni oljki, ki je bila edini


Veliki barvni lepaki so naznanjali, da bodo primorski študentje, ki so na višjih šolah v Ljubljani in drugod, imeli v dneh 6. in 7. avgusta svoj prvi tabor v Tolminu. Organizatorji so zamišljali, da naj bi bil tabor na visokem Poreznu, pa so se pozneje premislili, ker bi se ga precej študentov ne moglo udeležiti,
Nas je v prvi vrsti zanimalo spoznali mlade študente, ki bodo po končanih študijah zavzeli važna mesta in pomagali kot kulturni delavci, gospodarstveniki, znanstveniki. politiki, itd. pri razvoju Primorske. Ko so letos ob desetletnici osvoboditve priredili svoj prvi kulturni festival in obiskali vsa večja središča in vasi na Primorskem, ter imeli skupno 42 kul-turno-umetniških in športnih nastopov, smo se jih odkrito razveselili. Pred gostovanjem so v priložnostni brošuri zapisali: Nihče nam ne more zameriti, če smo tako navezani na deželo ob bistri Soči in sinji Jadran in če se včasih zanjo čezmerno navdušujemo. Trdno smo prepričani, da ravno s tem še bolj ljubi--mo svojo slovensko in jugoslovansko domovino.
Res, lepa je taka navezanost na rodno Primorsko in jim te navezanosti ne bo — in ne sme nihče zameriti! To ni nikakršen lokalpa-triotizem, marveč je odkrito izpovedovanje ljubezni do nove Jugoslavije, Saj je tudi Cankar zapisal; Vrhnika, prečuden kraj, pa ni nikomur prišlo na misel, da bi ga zato imenoval lokalpatriola.
No. da ne bomo dolgovezni, naj povemo, da študira v Ljubljani na univerzi 250 študentov iz vseh krajev Primorske,' iz Trsta in Gorice. Ti štulenti so organizacijsko povezani v Klub primorskih študentov, Postojnski akademski klub. Klub koprskih visokošolcev in Klub zamejskih študentov. Največ študentov je iz Goriškega, najmanj pa iz sežanskega in koprskega okraja.
Med posebno nadarjene visokošol-ce štejejo Alojza Srebotnjaka iz Postojne, ki obiskuje Glasbeno akademijo in je uglasbil že več pesmi Srečka Kosovela. Njegove skladbe z uspehom poje Zbor slovenske filharmonije v Ljubljani, ki ga vodi Rado Simoniti. Na mednarodnem Festivalu mladih glasbenikov v Nemčiji, so bile skladbe mladega Srebotnjaka izmed vseh jugoslovanskih najbolj toplo sprejele. Bil je .tudi nagrajen na tekmovanju skladateljev.
Drugi nadarjeni šiudent na ljubljanski univerzi je mladi pesnile. Ištudent slavistike Lojze Kante iz Smarij na Vipavskem. Njegove pesmi objavlja Socialistična misel, Bes'eda, koprski Bori in Obzornik Prešernove družbe-
Moški pevski zbor Kluba primorskih študentov »Vinko Vodopivec« išteje danes 50 članov. Vodi ga nadarjeni pevovodja Anton Nanut, slušatelj glasbene akademije. Svoj
prvi javni koncert je imel 29. maja 1054 v Kanalu ob Soči, kjer je doživel nepozaben sprejem. Nastopil je tudi na Slovensko-hrvatskem mladinskem festivalu v Kopru, kjer je častno zastopal našo visokošolsko mladino.
Klub ima še igralsko družino primorskih študentov, igralsko družino postojnskega akademskega kluba, igralsko družino tržaških študentov, akademsko-srednješolski klub »Simon Gregorčič« Gorica in (literarno glasbeno skupino primorskih študentov. Od tržaških študentov je Humbert Kale napisal komedijo »Taki smo«. Komedija je doživela lep uspeh.
O Klubu zamejskih študentov (Tr-žačanov), ki študirajo na ljubljanski univerzi, naj navedemo besede, ki jih je F. Sedmak zapisal v prej omenjeni brošuri: Kakor ni mogel fašizem uničiti našega Kraševca, ki je pokazal, da ga ne more streti nobeno še tako besno raznarodovanje, tako tudi Tržačan s krepko oporo tega ponosnega in žilavega kmeta v zaledju ni klonil. Ko se je nevihta odstranila in so se časi razvedrili, je pomladek pognal in dokazal moč ter življenjsko silo Slovenca v Trstu.
Tabora v Tolminu se je udeležilo le kakih trideset študentov. Da udeležba ni bila številnejša je vzrok, ker mnogi prakticirajo na raznih krajih. S kolesi so prišle ekipe iz Kanala ob Soči. iz Nove Gorice, Zalega hriba. Prvačine in Vipave. Veliko korajže so pokazale tri tova-
rišice. ki so prispele iz Solkana na kolesih. Prijetno utrujeni so se zbirali v gozdičku pri Dijaškem domu Petra Skalarja ob Soči, Ko se je stemnilo, so na »Brajdi« pri športnem igrišču zakurili taborni ogenj. V jasno in toplo poletno noč se je pri tem oglasila pesem primorskih Študentov. Vodil je pevovodja KPS tovariš Toni Nanut. Ko je taborni ogenj ponehaval, so po stari navadi začeli skakati čez plamene, Nato so se zbrali na družabnem večeru v hotelu Krn in preživeli nekaj veselih ur.
Naslednji dan v nedeljo so na skupnem grobišču padlih borcev priredili občuteno komemoracijo, Trije člani so v imenu Kluba položili na spomenik lep _yenec, ki so ga darovali študentje idrijske sekcije. Zapeli So nato nekaj pesmi. Popoldne so napravili izlet v Cerkno in obiskali bolnico »Franja«. V spominsko knjigo so zapisali: Naš najdražji spomenik iz narodnoosvobodilne borbe. Na izlet in obisk bolnice »Franja« so povabili tudi mladino iz Tolmina.
Tabor je tako kljub manjši udeležbi vendarle uspel. Primorski študentje so hvaležni Okrajnemu LO Tolmin, oziroma predsedniku tovarišu Skoku za njegovo pomoč. Priznanje pa zasluži tudi član pripravljalnega odbora Boris' Fili iz Tolmina, Prav bi bilo, da bi se vsako »leto zbrali na podobnem taboru, kjer bi utrjevali svojo zavest in se !Še bolj spoznali med sabo in z ljudstvom,
O.
Pismo uredništvu
ALI JE TAKO PRAV, TOVARIŠI PRI SLAVNIKU?
Med ivsemi avtobusnimi progami, hi jih vzdržuje avtopodjetje »Slavnih« iz Kopra, je \proga 'Koper — Sv. Anton najbolj zanemarjena. Na te.j progi se dogajajo nerodnosti že vseh deset let po osvoboditvi. Ne ,žgpdi, se ,poredko, da mora človek čakati na avtobusni postaji eno ali dve uri. Vprašanje je, če je sploh komu kaj mar za to progo. Dogodi se, da stoji avtobus na postaji, potniki \pa morajo jčakati, da bo šofer »blagovolil« odpreti vrata avtobusa. Posebno se je 'to razpaslo v ~-'.d-njem času.
Ali je prav, da mora delavec, ki dela od 6. do 14., čakati na avtobusni postaji do 15.30, ali .celo do 16. ure, ko je po urniku odhod ob 14.30. Kako naj ;si uredimo življenje in urnik, če so pri »Slavniku« tako nemarni, in brezbrižni, da ne javijo niti zamude, I ki jo bo imel avtobus (kajti dnevni red, ki visi na postaji, nam služi samo za ugotavljanje zamud). Že deset let nas tolažijo z novimi avtobusi, ki jih bodo baje vlobili.. Od tedaj, ko so nam začeli to obljubljati, so dobili že
precej novih avtobusov, stanje pa je vedno slabše.
Razumem, da moramo postreči turistom, |fci pridejo k nam. Toda vprašanje jc, koliko lahko strežemo njim, če gre to na škodo delovnega človeka? Kajti tovariši pri »Slavniku«, aH menite, da je prav, da delavci in vajenci (med šolskim letom tudi dijaki), ki jih je iz naših treh vasi nad 100, živijo tako neurejeno življenje, saj kosijo šele ob 16. ali 16.30P
Ze deset let urejamo to vprašanje, ali. jih bo treba še novih deset, da ga bomo uredili?
In ko smo že pri »Slavniku«, ali imajo ¡vajenci tega podjetja neke posebne pravice, da nikoli ne odstopijo mesta starejšim ljudem o avtobusih? Zelo lepa slika je, ' ko se šestnajstletni frkolin ozira skozi okno, samo 'da bi ne videl starejše osebe, ki |stoji poleg njega. To sicer 'ni. krivda podjetja, vendar pa bi jih o tem le lahko kdo podučil. Predvsem imajo pravico do sedeža potniki, ki plačajo vozovnico, in šele Inato, če so prosta mesta; tudi »S'avnikovo« osebje, ki se itak brezplačno prevaža.	Potnik.
V prijaznem zalivčku in na gozdni jasi Martinj nam potekajo veseli. doživetja, razvedrila in počitka polni dnevi. Zbrani smo iz vsega postojnskega okraja. Štiriindvajset šotorov, štiriindvajset hišic in prav toliko družinic, ki se ob lepih večerih strnemo v eno samo veliko družino. Sedemdeset glav posluša pripovedovanje dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe, iz sedemdesetih grl zadoni borbena partizanska pesem. Ob tem se v nas utrja zavest in hotenja, postati vredni nasledniki očetov, ki so za svobodo darovali svoja življenja.
Po jutranji telovadbi zaživi ves labor. Vsak ima svoje določeno delo, vsakdo dela po svoji volji m vsi tako, da ne bi trpela skupnost. Eni se kopajo, drugi čolnarijo, tretji lovijo ribe, četrti se pripravljajo na izpite, ali pa pripravljajo spored za taborni ogenj. Kuharice in dežurni vod skrbijo, da ne bi padla »morala«. Vse teče študentu sedmošolcu, ki v isti vrsti pomiva posodo in se s pomivalko v roki počuti prav tako dobro kot s knjigo.
Razen domačih prireditev ter tabornih ognjev, se pridno udejstvu-jemo v kulturnem življenju izven tabora. Tako smo v taboru železni-čarske vajenske mladme preživeli lep večer, v Omišlju pa na prostranem trgu dan vstaje republike Hrvaške.
Ko smo zapustili naše platneno naselje, nam je bilo kar težko. Prijetni dnevi polni razvedrila in zabave, nam bodo ostali v trajnem spominu. Okrajnemu odboru Zveze borcev Postojna se vsi taborniki zahvaljujemo za skrb, ki jo izkazuje nam, sinovom in hčeram padlih borcev.
M. M.
in uspešnejše delovanje novega odbora so izvolili več komisij. Ker je občina Vipava izrazito kmetijska, bo moral novi občinski odbor posvetiti vso skrb za dvig in .izboljšanje vinogradništva in živinoreje.	J.
V ponedeljek je imel novi občinski odbor svojo prvo sejo. na kateri so za predsednika izvaliti Ivana Kuninčiča iz Idrskega, za podpredsednika pa Albina Lebana iz Stanovišč. Za tajnika pa so imenovali Zvonka Uršiča. dosedanjega tajnika občine Kobarid.
Nova občina Kobarid obsega dosedanjo občino Kobarid in Breginj ter vas Kamno, ki je prej spadala pod občino Tolmin.
A. S.
Jelšane
V prvi polovici septembra bodo v Jelšanah pri Ilirski Bistrici odprli novo šolo, ki bo imela dve veliki, svetli in zračni učilnici ter telovadnico. Pred šolo bodo uredili lepo igrišče za telovadne nastope. Ob tej priložnosti bo prosvetno društvo »Sloga« slavilo 90-letnico svojega obstoja.	B. G.
Gradnja novega vodovoda dobro napreduje. Ze smo skopali jarke in položili vodovodne cevi. Pri delih je zaposlenih 50 delavcev, ki delajo v dveh skupinah. Uprava goriških vodovodov je doslej porabila za gradnjo tega vodovoda okrog 6 milijonov dinarjev. Novi vodovod bo tri kilometre dolg in bo povezoval naselja od Vitovelj do Sempasa. Računajo, da bodo kasneje povezali ta vodovod še s Hubljem. da bo dajal dovolj vode.
V.
Na prvi seji novega občinskega ljudskega odbora, ki ima 20 odbornikov, so odborniki soglasno izvolili Antona Semeniča — Medveda, znanega prvoborca iz Zgornje vipavske doline in nosilca partizanske spomenice iz leta 1941. Za podpredsednika so izvolili dosedanjega predsednika občinskega LO Josipa Kostanjevica, za tajnika pa so imenovali Martina Jelačina. Za boljše
Ze večkrat smo se Idrijčani pritoževali na sestankih, v časopisih, po gostilnah in na ulici, da ob nedeljah ne dobivamo časopisov, ker nam jih nima kdo pripeljati. To stanje traja že nad dve leti in mislimo, da bi bil vendar čas urediti to vprašanje. Ce hoče Idrijčan v nedeljo v Logatec, mora iti peš ali pa s kolesom, ki je edino nedeljsko prevozno sredstvo. Je pa vendar precej naporno, saj je Logatec 30 km oddaljen od Idrije. Mislimo, da je treba upoštevati, da živi v Idriji več tisoč ljudi, ki radi berejo, Saj je naša mestna knjižnica med najbolj o-biskovanimi. Naj bi odgovorni za zveze pri avtobusnem podjetju upoštevali naše želje.. Upamo, da bo to vprašanje pomagal rešiti novi občinski ljudski odbor.	I.
Burja naredila veliko Škodo
Zares nenavadne so letos vremenske spremembe. Po hladni in deževni pomladi, smo pričakovali gorkega poletja. Skoro. da smo se ušteli. Res smo imeli konec julija nekaj zares toplih dni, toda bilo jih je le nekaj. V ponedeljek dopoldne pa se je nebo zelo pooblačilo, nakar je začela pihati močna burja, ki je v posameznih sunkih dosegla 100 km na uro. Temperatura je v nekaj urah padla na šesl stopinj nad ničlo. Popoldne ob 18. uri je bila temperatura znova 15 stopinj. Neurje z burjo je povzročilo veliko škodo na koruzi in čin-kvantinu, ker sta popolnoma polegla. Burja je divjala po vsej Vipavski dolini.
okras trga. Pod to drevo, ki je bilo podobno okostnjaku, iztrganemu gori, da je životarilo v blatni zemlji, se je zbirala cela vas. Tu so odločali o vsem, kar je zadevalo življenje vasi. Pod vejami te oljke so se pogajali za ribolov, izmenjavali čolne, prodajali mestnim špekulantom jegulje. Ce je kdo našel v vodi zapuščen m o r n e 1 1 s, veslo ali katerikoli drugi predmet, ki je služil lovu, ga je položil pod oljko. Ljudje so hodili mimo in lastnik ga je takoj spoznal po posebnem svojem znamenju, kakršna so ribiči vrezovali v svoje orodje.
Pogovarjali so se samo o bližnjih praznikih z ganjenostjo onega, ki zaupa svojo usodo slučaju v roke. Cez eno uro kvečjemu bi bila odločena usoda slehernega od njih za celo leto. Po kočah so govorili o prvih šestih mestih, o šesiil.' najboljših r e d o 1 i n s. Te so zadeli oni, ki so izvekli iz torbe prvih šest številk. Bili so to predeli v Sequioti ali Sequioti najbližji; predeli, v katere so v viharnih nočeh vdirale proti morju bežeče jegulje.
S skrivnostnim glasom so ponavljali imena srečnih ribičev, ki so imeli v lasti predele v Sea.uioti. Ti so v eni sami viharni noči zajeli več kot šest tisoč kilogramov jegulj. — Sest tisoč kilogramov po tri sto pesov stoti... Oči so se jim svetile od Iakomosti. Prišepetavali so si in ponavljali skrivnostne številke v strahu, da bi jih ja ne slišal kdo, ki ni bil iz Palmara. Vsi so se že iz otroških let z redko solidarnost.jet priučili prirojeni navadi, da lov le slabo donaša, da bi jih Financa — nepoznana in nenasitna gospa — ne obremenili z novimi davki.
Paloma je pripovedoval o minulih časih, ko se družine niso množile kakor zajci v Dehesi in se je žrebanja udeleževalo kakih šestdeset ribičev. Koliko se jih je pa zdaj? Lansko leto se je žrebanja udeležilo nad sto petdeset ribičev. Ce bi naraščali v takem razmerju, bi število ribičev prekosilo število jegulj in tedaj bi Palmar zgubil prednost redolins, kar mu je dajalo neko premoč nad ostalimi vasmi ob jezeru.
Na živce je šla Palomu udeležba catarroških ribičev, ki so imeli skupaj s palmarskimi sogospodstvo nad Albufero. Priložnostni ribiči so — je trdil. Ljudje, ki jih je le lakota silila, da so lovili tedaj, ko ni bilo bolj dobičkonosnega po-1
djetja. Pa se prvi prebivalci Albufere bi hoteli biti! Po njihovem je slavni kralj Don Jaime, potem ko je osvojil Valen-cio, njim dal privilegij za lov v jezeru s pogodbo, da so dajali kroni petino lova!
—	Toda, preteio, kaj pa so potem počeli prebivalci iz Palmara? — je ironično vzklikal stari čolnar.
Ves ogorčen je postal, ko je čul odgovore Catarrojanov. Po njihovem je bil Palmar v tistih časih samo s palmami pokrit oločič; od tu tudi njegovo ime. V daljnih časih so se nanj spuščali prebivalci iz Torrenta in drugih vasi (ljudje, ki so prodajali metle) in ko so se oskrbeli za celo leto s palmami, so se vračali v svoja našelia. Nekaj družin pa je ostalo. Tako so najstarejši izdelovalci metel spoznali, da bi , imeli od ribolova večje koristi. Postali so ribiči. Bistri in podjetni kot so bili, so odkrili redolins in dobili kraljev privilegij na račun ribičev iz Catarroje, preprostih ljudi, ki se niso nikdar oddaljili od Albufere...
Ko so nasprotniki ponavljali podtikanja, se je še bolj razburil,
—	Palmarčani, najboljši ribiči na jezeru, naj bi izhajali od izdelovalcev metel, doma iz Torrenta in drugih krajev, kjer ni živo bitje še videlo ene same jegulje?... Zaboga!... Za vse manjše stvari se ljudje ubijejo! To je gola laž! Hoteli bi vedeli bolje kot jaz?...
Ko so ga kot mladega moža imenovali skupnosti za J u-r a d o, tedaj je prenesel na svoj dom vaški zaklad, ribiški arhiv: skrinjo, natrpano s knjigami, ukazi, registri, kraljevimi privilegiji, s stvarmi, ki so ob vsakih ponovnih volitvah prehajale iz koče enega J u r a d o v kočo drugega in ki so jih ti hranili vedno pod blazinami iz strahu, da bi se jih sovražniki ne polastili.
Stari čolnar ni znal brati. V tistih časih se niso brigali za nekatere stvari; jedli pa so bolje. Toda neki duhovnik, njegov prijatelj, mu je bil razbral one čačke, ki so napolnjevale zbledele strani, On pa se je spominjal vsega do pičice natančno.
Prvi dokument se je bavil s privilegijem, ki ga je podelil don Jaime, pokončevalec Mavrov. Ribič ga je iz spoštovanja,
ker je bil podaril jezero ribičem, klical za svetega, pa čeprav je malo čislal njegovo oblast. Sledile so nato" koncesije don Pedra, donne Violante, don Martina, don Fernanda, kraljev in blagoslovljenih božjih služabnikov, dobrotnikov feve-žev, ki so vselej kaj prepuščali ribičem. Toda to so bili drugačni časi! Kralji so bili odlične osebnosti in so se zadovoljevali s petino od vsega ribolova, ne pa kakor dela zdaj Financa in druge iznajdbe ljudi, ki odnesejo vsake tri mesece pet kilogramov srebra. Ko pa ga je kdo opozoril, da predstavlja ta petina veliko več kot pet kilogramov srebra, tedaj se je Paloma v dvomu počehljal po glavi.
— Ze prav! Postavimo, da je to več. Toda včasih nismo plačevali v denarju in se nam je zdelo laže pa manj.
Nato se je vračal na prejšnji pogovor. V krvi je imel to. Dokazano je to, da v starih časih ni bilo v Albuferi drugih ribičev razen onih, ki so živeli v senci catarroškega zvonika. In v tistih oddaljenih časih ni bil omogoče živeti blizu morja. Surovi pirati so prihajali na roparske pohode, ljudje pa so se morali zatekati v notranjost dežele, če niso hoteli pasti v suženjstvo. Toda polagoma so se časi ustalili in resnični ribiči, ki jim ni ležalo obdelovanje zemlje in so to smatrali za njih nevredno, so se zgostili v Palmaru. Kie neki izdelovalci metel! Palmarčani so bili tu od nekdaj, prej kot vsi drugi.
Da so bili najstarejši prebivalci kraja in najbolj prekanjeni ribiči, je potrjevala iznajdba redolins; presenetljivo odkritje, do kakršnega se ne bi mogli nikdar prikopati prebivalci Catarroje. Ti reveži so lovili na trnek in z mrežo in tudi v izrednih časih osajali vedno v revščini,
Prebivalci Palmara pa so bistroumno proučili navade jegulj. Ko so opazili, da se te ponoči približujejo morju, ob divjanju neviht pa švigajo kot brez uma, zapuščajo jezero in se skrivajo v kanale, so zviti ribiči pomislili in pregradili kanale, tako da so potopili mreže, porazdelili zraven sake mrežastih m o r n e 11 s in m o n o t s. Na ¡a način so se ribe ujele.
m
A
(Nadaljevanje s 4. strani)
<to tudi v gospodarskem pogledu posameznih krajev pospešilo rast in napredek področja novoosnovanih občin.
V svojem poročilu, ki ga je podal odbornikom novoizvoljeni predsednik divaške občine Janko Va-lentinčič, je potem, ko se je zahvalil za zaupanje tudi v imenu podpredsednika, zlasti poudaril, da še nikoli doslej ni bilo tolikega zanimanja, razprav, sej, množičnih sestankov in zborov volilcev, kot je to bilo za formiranje novih občin. Sprva so bile povsod zamišljene teritorialno večje občine z močno gospodarsko osnovo. Nadaljna proučitev pa je pozneje pokazala, da talka rešitev ni najboljša in da lah-!ko obstojajo tudi manjše občine, ki so zaokrožena celota s svojim prometnim in gospodarskim središčem, če imajo perspektivo za nadaljnji razvoj. Na tej osnovi je bila predložena tudi občina Divača.
Nova divaška občina obsega 17.368 ha površine, od tega 881 ha obdelovalne zemlje, 3134 ha gozda, ostalo pa so senožeti in pašniki, razen 1563 ha nerodovitne površine. Na tisoč ha obdelovane površine odpade 270 kmečkih prebivalcev. Nova občina ima 22 katastrskih občin. 36 naselij in 10 zaselkov s 5290 prebivalci. V industriji dela 257 ljudi, v kmetijstvu 2644, v gozdrastvu 17, gradbeništvu 127, v prometu 860, v trgovini 130, obrti pa 285. Večjih podjetij je v občini 5 in sicer: Kurilnica Divača z okrog 400 delavci, rudnik »Timav« v Vremah s 53, mizarsko podjetje v Divači s 123 .in mizarsko podjetje v Senožečah z 51 delavci. Razen teh sta na območju nove občine 2 obrtni delavnici socialističnega Sektorja in 39 privatnih delavnic. Vseh gostinskih obratov je 13, od teh so le 3 gostilne privatna last. Kmetijskih zadrug je v novi divašlci občini 5, privatnih [kmečkih gospodarstev pa 810. Ves narodni dohodek je bil leta* 1954 158,141.000.— din ali 32 tisoč din na enega prebivalca. V občini je 7 osnovnih šol in dva otroška vrtca. Razen tega sla na območju nove divaške občine dve splošni zdravstveni ambulanti in en dom počitka.
Tovariš Janko Valentinčič je nato odbornikom orisal perspektivo gospodarskega razvoja občine. Predvsem je dejal, da bo potrebno investirati nekaj sredstev v že obstoječa podjetja, da bi izboljšali in dvignili proizvodnjo. Zlasti je nujno povečati proizvodnjo mizarskih podjetij v Divači in Senožečah, ki se s svojimi izdelki vedno bolj uveljav-
ljata. Tudi gradbena dejavnost ima (široke perspektive z ozirom na graditev novega poslopja za zdravstveni dom in vrsto drugih objektov. Za razvoj turizma pa bo predvsem potrebno usposobiti Škocijanske jame z napeljavo električne razsvetljave in ureditvijo primernega gostišča pred vhodom v jamo. Na vse to in še na marsikaj bo moral misliti novi odbor divaške občine. Za uspešno uresničenje vseh nalog pa bo potrebno veliko dela in nujno Sodelovanje vseh članov novega odbora. Tega se odborniki dobro zavedajo. 2e na prvi seji so iznesli nekatera vprašanja. Načeli so vprašanje mlačve žita v Vremah, ki je v zastoju.
Razpravljali so še o sodelovanju z občino Herpelje za rešitev nekaterih prometnih in kmetijskih vprašanj, |ki so obema občinama skupni. Prav tako so se odborniki zavzeli tudi za ureditev zdravniške službe v Senožečah.
NEDELJA, 14. 8.: 8.15 Slovenske narodne pesmi; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraj: in ljudje; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 20.00 Glasba po željah v hrva-gčini; 20.35 Jurina in Franina; 20.50 Glasba po željah v hrvaščini (II. dc-1); 21.00 Radijska igra; 22.10 Plesna glasba; 23.40 Glasba z alahko noč.
PONEDELJEK, 15, 8.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: Si-gman '— Winkler: »Odgovori mi« poje Frankie Laine — spremlja orkester P. Weston; 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Prekmurske narodne pesmi v priredbi D. Gru-ma, poje mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 20.00 Prijetne melodije z orkestrom A. Kostela-netz; 20.40 Primorske narodne pesmi iz okolice Reke — poje duet Rozanič — Brdar; 21.00 Naš tedenski program; 21,10 Operetna glasba; 21.30 Morja široka cesta; 21.45 Rah-manionov: Variacije na Chopinove teme — izvaja pianist Robert Gold-sand; 22.00 Plešite z nami; 23.40 Glasba za lahko noč.
TOREK, 16. 8.: 7.25 Vaša najljub-fia popevka tega tedna: Sigman — Winkler: »Odgovori mi« — poje Frankie Laine -— spremlja orkester P. Weston; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno življenje na Primorskem; 14,50 Pesmi s planin.; 20.00 Prijetne melodije in ritmi s triom »J. Vlahovič« iz Zagreba; 20.30 — Massenet: »Werther« opera v 3, dejanjih in 5. slikah; 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA, 17. 8.: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: , Sigman
2e nekaj dni pred državnim prvenstvom v jadranju v Kopru, so postavili na zahodnem pomolu častno tribuno in okrasili obalo z zastavami. V četrtek so začele prihajati prve ekipe, ki so pred čolnarno razkladale s kamionov svoje jadrnice. To jc bilo že četrto državno prvenstvo v tekmovanju jadrnic vrste »Sloka«. »Sloka« je manjša jadrnica, ki je /primerna predvsem za tekmovanja v zalivih. Ta vrsta jadrnic se je zaradi svoje praktičnosti, in ekonomičnosti razširila iz Amerike po vsem svetu. Med prvimi v Jugoslaviji jih je dobil tudi »Jadro« klub iz Kopra.
Dne 5. avgusta kmalu po deseti uri dopoldne je bila slavnostna otvoritev državnega prvenstva. Na častni tribuni so bili med drugimi član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS —- pokrovitelj letošnjega državnega prvenstva tov. Zoran Polič, sekretar OK Zveze komuni-
stov koprske komunalne skupnosti Albert Jakopič - Kajtimir, član Okrožnega odbora SZDL koprske komunalne skupnosti Martin Greif in številni kulturni in športni delavci. Po pozdravnem govoru člana Izvršnega sveta In predsednika koprskega jadralnega kluba »Jadro«, je imel daljši govor pokrovitelj tekmovanja tov. Zoran Polič. Povdaril ije vzgojni pomen športnega udej-sLvovanja in spregovoril o velikem pomenu državnega prvenstva, ki je v Kopru prvič, odkar je bil ta del priključen matični domovini.
Po tem se je začelo državno prvenstvo. Proti startu je drselo dvajset jadrnic. Nastopali so klubi »Istra« iz Lovrana, »Orion« iz Mo-ščeniške drage, »3. maj« iz Reke, »Galeb« iz Reke, »Sidro« iz Maribora, Jadralni klub iz Pirana, »Burja« iz Izole in domači jadralni klub »Jadro«.
Ob 11. je počil s sodnijskega
V sredo je tudi na Pivki prvič imel svojo sejo novi občinski ljudski odbor. Zasedanje je odprl najstarejši odbornik, ki je pozdravil vse odbornike in goste. Po verifikacij-ji mandatov so odborniki prisegli. Nato so izvolili predsednika in podpredsednika ter imenovali tajnika. V svojem in v imenu podpredsednika se je za izkazano zaupanje odbornikom zahvalil novi predsednik Milan Zakrajšek, ki je nato na kratko orisal naloge, ki čakajo novi odbor v novih pogojih upavljanja z občino.
Občina Pivka obsega območje dosedanjih občin Pivka in Dolane ter dele občin Knežak (Bač), Laže in (Senožeče), in del katastrske občine Snežnik. Obsega 27.449 ha, za katere je značilna velika zakraselost. Pivka sama je pomembno cestno in železniško vozlišče. Občina šteje 9000 prebivalcev. Industrija je naj-mo&nieješe zastopana s tovarno Javor, Id na področju občine zaposluje nad 500 delavcev, ima pa svoje obrate tudi drugod. Občina ima tudi eno grosistično trgovsko podjetje kovinske stroke ter nekaj drobnih trgovin. Gostinskih obratov je kar 37. Ima 13 osnovnih šol in nižjo gimnazijo. Treba pa bo okrepiti zdravstveno dejavnost.
Odborniki so .izvolili še razne komisije, Na prvi prihodnji seiji bodo obravnavali in sprejeli občinski statut ter izvolili svete in odbomiške komisije.
Enajslorica Stila po tekmi s Odredom
Winkler »Odgovori mi« — poje Frankie Laine — spremlja orkester P. Weston; 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 »GLASBENA KRONIKA«; 14.45 Narodne pesmi pojeta sopranistka Z. Gašper-šič in baritonist J. Triller; 20.00 Prijetne in znane melodije; 20.40 — Pesmi naše domovine — izvajajo solisti Radia Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo in Skoplja; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 A. Dvoržak: Godalni kvartet v F duru op. 96: 21.30 Iz domače in tuje književnosti; 22.00 Plesiia glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK, 18, 8,: 7.25 Vaša najljubša popevka tega tedna: Sigman — Winkler »Odgovori mi« — poje Frankie Laine — spremlja orkester P, Weston; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Slovenska narodna pesem v (klavirski literaturi; 20,00 Igra orkester Xavier Cugat; 20.40 Zagorske in medjimurske pesmi izvajajo pevci Radia Zagreb; 21.00 .Igra violinist K. Rupel, pri klavirju M. Li-povšek; 21,25 Glasbeni intermezzo; 21.30 "Slovenski samospevi; 22.00 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
PETEK, 19, 8,: 7,25 Vaša najljubša popevka tega tedna: Sigman ■— Winkler: »Odgovori mi« — poje Frankie Laine — spremlja orkester P. Weston; 13.45 Glasba po željah; 14.45 Poje moški zbor CD JLA iz Beograda; 20.00 V ritmu z majhnimi ansambli zabavne glasbe; 20.40 Z-borske skladbe jugoslovanskih skladateljev, izvajajo razni zbori; 21.00 Iz jugoslovanskega opernega repertoarja; 22,00 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč.
To nedeljo je bila v Ljubljani prvenstvena polfinalna tekma za mladinsko prvenstvo Slovenije. Gornji rezultat je pravo presenečenje za vse nogometne strokovnjake in pomeni kljub porazu' velik uspeh za mladinsko enajstorico »Stil« iz Kopra, Neizkušeni Koprčani so nastopili prvič na velikem stadionu Odreda. Začetna nervoza Stilovdh igralcev je trajala kakih 15 minut, zato tudi ni čudno, da so dobili prvi gol že v trideseti sekundi igre. Potem so se znašli in s pametno obrambno igro obdržali rezultat ne-izpre.menjen vse do konca prvega polčasa. V drugem de^u igre se je položaj na igrišču bistveno spremenil. Vsa Stiiova er, a ¡Slonica je zaigrala ofenzivnejše. V trenutku, ko je bilo izenačenje že v zraku, je levi branilec Kofol poslal žogo v lastno mrežo. Čeprav je vodil Odred zdaj že z 2:0, Stil ni klonil. Po lepi kombinaciji Verčon, Bembič je padel v 25. minuti prvi gol. Cez pet minut je izenačil levo krilo Brec, ko je z lepim in ločnim udarcem glave poslal žogo v Odreclovo svetišče. Pri rezultatu 2:2 se je začela ogorčena borba za zmago. Šele nekaj minut pred koncem je povišal Odred rezultat na 3:2.
Zadnje minute so potekale v popolni premoči Koprčanov, ki pa te prednosti niso znali izkoristiti. V
SOBOTA, 20. 8, 7,25 Vaša najljub-ga popevka tega tedna: Sigman — Winkler »Odgovori mi« — poje Frankie Laine — spremlja orkester P. Weston; 14,00 Ali veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 14.40 Tržaška kulturna kronika; 14,50 Venček slov. narodnih igra godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane p. v. R. Stariča; 20,00 Ritme za ples izvaja orkester Radia Zagreb; 20,40 Oddaja za ljubitelje s'rb-skih in bosanskih narodnih pesmi; 21.00 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe; 21.30 Radiiska igra; 23.40 Glasba za lahko noč.
nedeljo bo v Kopru povratna tekma, po njej pa nogometno srjča-nje med prvim moštvom Odredi in reprezentanco Kopra,' ki jo bodo ojačili igralci Jadrana iz Dekanov.
umi f\r	1 A t	
		t I
• ST • "5.S5 SSL -	! "T m \ -	m
		
VOJVODA Ivan, posestnik iz Sko- ' fij št. 222/a, rojen 9. VII. 1899 v Truškah je izgubil osebno izkaznico, potrdilo o identiteti in dovoljenje za prehod bloka. Vse troje razglaša za neveljavno.
POCENI LAHKO KUPITE kleparsko in vodovodno inštalatersko orodje z vsem inventarjev v delavnici pri URBANC Jožef, ulica Ri-naldo Karli štev. 10 — Koper.
ZAVOD ZA GLUHO MLADINO v Portorožu razpisuje mesto ekonoma. Plača po uredbi o plačah uslužbencev in deliavcjev državnih organov. Nastop takoj. Interesenti naj se javijo pri vodstvu Zavoda med. 7. in 14. uro.
STEPANCIČ Gverino, rojen 12. S. 1.915 Košterlag 105 Izola, je izgubil osebno izkaknico,. izdano od Ljudskega odbora mestne občine Izola in jo razglaša za neveljavno.
Naroča/te se na vaš tednik

6<5
stolpa strel. Knmilarji so obrnili ja-„ drnice in v srednje močnem vetru, ki je pihal že vse dopoldne, so za-plahutala jadra. Štartno linijo so preplule prve jadrnice. Gruča jadrnic je postajala vse bolj raztegnjena. Iz te začetne borbe sta izšla kot zmagovalca Koprčana Zucca in Cerkvenik. Kakih sedem milj dolgo .progo sta prevozila v eni uri, 18 minutah in 42 sekundah.
2.	Dvojica Gašperšinic - Sirot-njak, »Istra« Lovran.
3.	Dvojica Stanko - Kravanja, »Jadro«, Koper.
Noben šport ni tako odvisen od vremena, kakor jadranje. Popoldne bi se morala začeti tekmovanja ob 14. url, za štart je bilo že vse pripravljeno, toda zrak je bil skoraj negiben. Sodniška komisija je zato sklenila, da bodo nekaj časa počakali. Čez kaki dve uri je potegnil veter, in v.si so se oddahnili. Štarter Kamilo Roič je dal znak za začetek druge jadralne regate. Medtem, ko je imela dopoldanska proga obliko trikotnika, so vozili tekmovalci popoldne določeno razdaljo v obeh smereh. Tudi ta proga je bila dolga blizu sedem milj. Prva je priplula skozi cilj jadrnica, ki sta .jo vodila Tomislav Arrnando in Anton Kmetic, člana »Orion« iz. Moščeniške drage. Zvečer je bila v Koprskem zalivu nočna regata.
Drugi dan, v soboto je bilo lepo vreme in pihal je precej močan veter. Ob desetih zjutraj so štartah tekmovalci na 3 milje dolgo progo, ki so jo morali pa prevoziti dvakrat. Zmagala sta Zucca - Cerkve-, nik, člana »Jadro« iz Kopra, medtem ko sta zasedla drugo mesto Vemturini - Kosmina tudi člana koprskega jadralnega društva.
Popoldne sta na četrti regati zmagala Mano Tonon in Sergio Furlan, ki sta člana jadralnega kluba ».Istra« iz Lovrana, na drugo mesto se je uvrstila dvojica Zucca-Cerkvenik, »Jadro« Koper; na tretje mesto Gašperšinic - Sirotnjak, »Istra« Lovran itd.
Pred zaključnim tekmovanjem, v nedeljo dopoldne, je bila na pomolu kratka spominska komemora-cija za padlimi športniiki-.pomorci Posebna delegacija sestavljena iz najvidnejših predstavnikov politič-nafjvtdnejših predstavnikov političnega in športnega življenja, je vrgla v morje-lovorov venec. Nato se je začela zadnja in odločilna regata. Štartah so vsi tekmovalci.
Končni vrstni red in rezultati IV. državnega prvenstva v jadranju z jadrnicami vrste »Sloka« v Kopru, so:
1.	dvozica Zucca - Cerkvenik, klub »Jadro« Koper — 1572 točk;
2.	dvojica Armando - Kmetič, klub »Orion«, Moščenlčka draga — 1542 točk;
3.	dvojica Stanko - Kravanja, klub »Jadro« Koper — 1324 točk;
4.	dvojica Venturini - Kosmina, klub »Jadro« Koper — 130S točk;
5.	dvojica Cetina - Ružinič, klub »IslTa« Lovran — 1254 točk
6.	dvojica Filippi - Grdonič, klub »Buruja« Izola — 1184 točk
Državno prvenstvo, ki je trajalo od 5. avgusta do 7. avgusta se jo tako končalo. Zvečer so razdelili tekmovalcem pokale in praktična darila.
Na štirih državnih prvenstvih, kolikor jih je bilo doslej za jadrnice vrste »Sloka«, jo doseglo koprsko jadralno društvo »Jadro« že tretjič, naš najvišji naslov — naslov državnega prvaka. Toda to še ni vse.
»Jadro« :e tudi edino, ki si je na Puljski regati osvojilo prehodni pokal v 'rajno last. Kar so dosegli koprski jadralci, ni jamo uspeh ki je včasih bolj Mi manj posied:.ca srečnega naključja, marveč mren rezultat njihove vztrajnosti, požrtvovalnosti In športnega duha.
Uspeli koprskih oioikanev
V torek je bilo v Kopru prijateljsko srečanje v odbojki med domačim Partizanom in članom slovenske odbojkarske lige Elektro iz Ljubljane.
Koprčani so zasluženo zmagali v 'štirih setih s 3:-. Najboljši igralec v domačem moštvu je bil bivši državni reprezentant Surkalovič, pri gostih pa bivši državni reprezentant Cirman.
.. .v. mtmM^
eijev števec
Chessman je danes gotovo najpopularnejši zločinec, loda ne toliko zaradi svoje krvoločnosti, kolikor zaradi svojih naravnost ¡genialnih advokatskih sposobnosti. Na vesti ima več kot 15 ostudnih zločinov nad otroki in mladimi ženami. Leta 194S jo bil obsojen na smrt, toda doslej si je še vedno uspel podaljšati življenje. V zaporu je odkril svoj pisateljski talent. Lansko leto je pritihotapil svojemu založniku rokopis autobiografskega romana »Celica smrti 2455«. Knjiga je poslala takoj »bestseller«, prevedli so jo na 13
m
fig*
M:
Mk
- \ V	., «I
; .	s;«?;
:v5i:5i.v v,-	¿^sas-i
"	r


Charles Cliessman
jezikov in znana ameriška filmska družba je za 100.000 dolarjev odkupila pravico za snemanje. Ameriško pravosodje je določilu temu zločincu zadnji dan njegovega življenja 15. julij. Ghcssman je pisal svojo drugo knjigo po 20 ur na dan, da bi jo mogel še dokončati. In štiri dni pred tem rokom je druga Ches-mannova knjiga »Trial bv Order« izšla.
Dan smrti se je bližal, o njej pravi zločinec - pisatelj: »Smrt je preveč mogočna, da bi jo mogli razumeti. Človeku se skrčijo želodčne mišice in smrtna obsodba ga ohromi. Polagoma pa doseže tisto točko apatičnosti in ravnodušnosti, ko se ne zdi pot v plinsko celico nič ibolj razburljiva, kakor če bi šel po ce-

m
Mi^!'-: i? m
lil Bš % -IS5; Mi:- v, S-
Vt::': V.itS:«' *» $
Stil
i t/-; i?s . „"'i/, ' - - ' i'*
,.....a ✓ Oiža
I®	s
"k \ <-i
i X
ilili»

Začudeni sla sc ozirali ti dve mladi živali, iko sta■ prišli v novo okolje v Bristolu. Doma sta namreč Južne Somalije v Afriki in od tam sla se »preselili« v živalski vrl v Man-chestru. To sta dva redk:i primera svoje vrste (Antilope), Obe skupaj sta stali okrog tri milijone našega denarja.
Atomska potniška ladja
Po uspelih poskusih prve atomske podmornice se že pripravlja neka ameriška ladjedelnica v Pitts-bc-urghu (ZDA) na gradnjo potniške ladje 'ki jo bodo prav tako gnali atomski motorji. Ladja bo aerodinamične oblike in bo razvijala hitrost: od 100 do .120 kilometrov na tero. Za ladjo je to vsekakor fantastična brzina.
sti, zavil okrog ogla in si v prvi trafiki kupil škadico cigaret.«
Toda izvršitev smrtne obsodbe so spet preložili. Chessmanu so tako že sedmič darovali življenje. Ameriško .javno mnenje je seveda razdvojeno. Nekateri ga opravičujejo, češ da njegove knjige poglabljajo človeško znanje o problemu zločina in kažejo, kako je treba zločine preprečiti še preden se zgode. Na drugi strani so pa ljudje, .ki ne najdejo vzrokov za njegovo pomilostitev: »Gre za izrodek človeštva, ki so mu dokazali 27 ropov in 17 posilstev. Pred zakonom smo vsi enaki in čemu Ibi potemtakem delali razjlike pri ljudeh, ki slučajno pišejo knjige?« Chessmanov primer bo obravnavalo sodišče v jeseni. Morda se bo zopet zmazal. Zločinec je pač ameriški državljan in tam ni nič nemogočega.
Včasih so dirjali za zlatom in izpirali rečni prod. danes pa iščejo, morda s še večjo zagrizenostjo uran. To je ruda, brez katere bi ne mogla eksplodirati nobena atomska bomba. Vendar je urana na svetu zelo malo in tudi njegova nahajališča niso kdove kako bogata. Za razliko od oslalih rudnin ga pa izdajajo radioaktivni žarki, pizik Gei-ger je izdelal aparat, ki ie za takšno žarčenje zelo občutljiv. Priprava je spravljena v majhni škatlici in ima »detektor«, s katerim »vohljamo« po zemljišču, ter služalke. Močnejše utripanje membran je znak, da smo na radioaktivnem področju. Geigerjev števec je neke vrste radar atomske dobe. V bodoči vojni (upajmo, da se ljudje ne bodo nikdar toliko spozabili) bo Geigerjev števec najmočnejše orožje pri odkrivanju atomskih podmornic in drugih podobnih ljubeznivih stvari.
Kadar slišimo besedo »vitamin«, prav gotovo kot sodobni ljudje pomislite na survo hrano, na sadje, pomaranče in dobre namene, ki ste jih imeli, da bi se popravili, pa ste jih prav kmalu pozabili. Toda ne bojte se, da bi vas s tem morili, Vitamini so posebno za zdravnike zanimivo raziskovalno področje, polno presenečenj.
Mnogi starši so zaskrbljeni, ker njihov otrok slabo napreduje. Univerzitetni profesor dr. Goe.tsch iz Graza je kmalu po vojni odkril pri brazilskih termitih vitamin T, ki nenavadno pospešuje rast. S pomočjo tega vitamina se je profesorju posrečilo vzgojiti velikanske živali. Posebne poskuse je delal tudi na ljudeh, vendar pa uspeh ni bil tako presenetljiv. Opazil je, da je pa kljub temu vitamin v nekaterih
V nekaj stoletjih bodo frizerji popolnoma odveč. Pred nedavnim je imelo ameriško medicinsko društvo kongres. Na njem so razpravljali o poraščenosti človeka. Ugotovili so, da bo človek čez nekaj stoletij popolnoma gol, če bo šel razvoj tako hitro, kakor je šel doslej. Marsikomu bo verjetno žal za temi fiziološkimi znaki barbarstva, kozmetika bo pa izgubila eno najbolj do-bičkanosnih področij.
Kjerkoli vidi človek kakšen su-perlativ, mu takoj zadiši po »Made in USA«. Mister W. Haussner iz Baltimora je poklonil ameriški legiji najdaljšo sliko na svetu »Pan-theon dc la guerre«. Na tej 20 metrov dolgi in 13 metrov visoki sliki :je do leta 1928 delalo nekaj najbolj znanih francoskih slikarjev. Slika je veličasten sjpameinik zavezniškim vojakom iz prve svetovne vojne.
v
mkJ i %
* 4
Si
primerih koristen: posebno priporočljiv je otrokom, ki so telesno .in duševno zaostali.
V	nekaterih ameriških šolah so naredili poskus z vitaminom, ki so ga odkrili šele pred kratkim. Otrokom so dali vitamin B 12. In la vitamin je postal kmalu slaven, ker pospešuje rast in ščiti pred reu-matičnimi napadi.
V	nekaterih zelenih bilkah so odkrili snov, ki so ji dali ime »vitamin K«. Kdor tega vitamina nima, lahko že zaradi najmanjše praske izkrvavi. S to njegovo značilnostjo bi se kar zadovoljili, če ne bi delal ameriški profesor dr. Fos-dick poskusov še dalje. Študentom, ki so imeli plombirane ali pokvarjene zobe, je dajal v določenem razdobju tega vitamina. Cez leto dni io opazili, da je' nadaljnje razpadanje zob prenehalo, vitamin T ščiti torej tudi zobe. In ne samo to, v najnovejšem času so odkrili, da je tako učinkovit tudi pri zdravljenju otroške hripe.

Cotovo se sprašujete, kaj je s tema dvema mravljinčarjema, ki vzbujala splošno ipozornost. Pa saj jo tudi zaslužila. Vzeli so ju iz zoološkega vrta •[? Berlinu, da bi pokončala mravlje, ki so vdrle o mesto. Toda oba sta se kot zmenjena izneverila svojemu poreklu in nista mravelj niti povohala. Najbrž sta se razvadila s sladkarijami o zoološkem vrtu.
mfim^
Gornja avtomobilska prikolica je n ajnovejši izdelek neke nemške tovarne 'in služi predvsem za turiste, ki. mislijo stanovati. |na prostem in nimajo ali pa nočejo za to uporabljali šotorov. Dolga je 2.40, široka J..55 in visoka 1.40. V njej lahko udobno spita dva človeka na gumijastih. blazinah. Popolnoma opremljena tehta 100 kg, lahko pa sprejme dvakrat toliko teže. Prikolica je dvoživka, saj jo lahko uporabljamo za prikolico avtomobilov ali pa čolnov. Pa tudi sama se lahko spremeni ti čoln na pesla, jadra ali na motor. Da se ne more potopiti, jamčijo oblika prikolice 'in pa votli blatniki. Pokrov se lahko delno ali popolnoma zloži. Ker je zelo lahka, jo lahko vlečejo tudi avtomobili s šibkejšimi motorji.
Na gornji sliki je na levi dobro vvidna razpoložljivost prostora, na des-sni. pa je prikolica na vodi. s vesli in krmilom
" U ' f - -SV ' »
Največja novost kopalne sezone v Berlinu je ta .izredno lahek motorni čoln, zgrajen iz plastične mase. Z motorjem 50 ceni. tehta lo 22 kilogramov in lahko doseže hitrost do 15 km iid uro.
Tudi jaz sem se sklenil malo sprehoditi vsaj po bližnji okolici, ko se v teh mesecih že vsi gredo turiste. Ko sem tudi od Juce izprosil iiazaj nekaj okroglih, sem jo kar peš mahnil najprej kar v okolico Kopra.
Srečal sem znanca iz Pobegov. Potožil mi je, da se vrača z dolgim nos'om iz Kopra, kamor ga je poslala gledat na uro domača zadruga, ki sama nima na zalogi rafije. Možak se je namreč namenil cepiti «na speče oko« nekaj sadnega drevja, zato pa je potrebna cepilna smola in rafija, Lani jo je tudi domača zadruga še imela, letos pa so prijatelja poslali kar v Koper po-njo. Pa glej smolo, tudi koprske prodajalne jo nimajo, rafije namreč. In če ima človek smolo, potem jo ima do kraja. Ko je namreč hotel kupiti vsaj očala, ker mu je nekaj vid opeval in mu jih je zalo zdravnik predpisal, jih tudi za vse denarje ni mogel dobiti. Dejali s'o mu, da jih lahko nabavi le v Ljubljani — še bolj se mu bodo zdela vredna, ko bo moral plačali zraven še 1000 din zn vožnjo in še drugih 1000 za vse drugo.
Zavil sem v Raven v šmarski občini. ker sem slišal, da se tamkaj ljudje nekaj pritožujejo čez cestno upravo — pa ne morda zaradi slabe ceste toliko, kolikor zaradi kažipotov. Ze dve leti je namreč, kar je Raven dobilo svoje sedanje, oziroma prvotno ime. pa kažipoti še vedno pripovedujejo potnikom, da gredo v — Sveti Peter.
Na cesti proti Ankaranu sem na nekdanjih solinah blizu živinskega hleva Zavoda za raziskovanje kmetijstva videl kosilni stroj, ki verjetno čaka tam na novo košnjo. Nekdo ga je lepo podložil in obložil s kamenjem, da se ja ne bi morda sam spravil kam pod streho, ko pa lahko na izmeničnem dežju in soncu tako lepo rjavi in propada.
Ob cesti me ni nič bodlo v oči vse do Vipave. Tamkaj pa sem kot nalašč spel naletel na del kosilne-ga stroja, velike strojne grablje, ki jih morajo vleči konji. Bile so na kaj pripravnem prostoru — že jih je namreč skoraj prerasla lepa detelja. da so komaj še gledale iz nje. Malo sem pobaral in so mi povedali, da so tam že od prejšnje košnje. So pa tam res brihtni. sem si mislil in pri tem skoraj pozabil pomisliti tudi to. kako bodo grablje izgledale, ko jih bo rja dobro' oglodala in razjedla.
V Ajdovščini sem se vsedel na dimastega lukamatijo in se odpeljal proti Gorici. Gledal sem med vožnjo skozi okno in občudoval lepo Vipavsko dolino. Skušal sem si tudi zapomniti vse postaje, pa se mi nikakor ni hotelo posrečiti, ker je bil na neki poslaji ves napis zaraščen z bujnimi ovijalkami.
Ogledal sem si malo Tolmin, na-t.o pa sem se sklenil vrniti domov, ker sem slišal, da je tudi v Kopru postalo hladnejše. V Mostu na Soči sem se lepo ponižno postavil v vrsto in čakal, kdaj se. bo odprlo
okence in bomo lahko kupili vozne listke. Nekako deset minul pred odhodom vlaka se je res odprlo in neki glas je vprašal, če je morda kakšen potnik za Podbrdo in Jesenice. Nikogar ni bilo in blagovolil je pristaviti, da ima vlak proti Gorici zamueto in imamo torej še čas za nakup karte. Na splošno zahtevo in na trikratno intervencijo nekega bolj korajžnega moža-5ca je končno uniformiranec v rdeči čepici le napisal na desko: 25 minut zamude vlak iz Jesenic proti Gorici Pri tem je nastal prepir, ker je oni pogumni mož očital železničarju, da jo zaradi takega postopka že trikrat moral plačati kazen v vlaku, kamor je moral vstopiti brez vozne karte, ker bi sicer vlak zamudil. Možu sem kar verjel, ker sem sam malo pred tem videl, kako je pritekla mala deklica in obupno trkala na okence, ki se ni hotelo več odpreti: »Dajte mi vozni listek za Podbrdo, zamudila bom vlak!« Ni kazalo drugače in sem svetoval mali, naj kar gre na vlak in naj sprevodniku pove. zakaj nima listka. Ko sem potem to pravil Juci doma, me ie presneto o-zmerjala, da' sem neki že tako star, pa še vedno tako neumen in naiven. Skoraj sem ji verjel, ko mi je dokazala, da je deklica gotovo vseeno plačala kazen, ker ji sprevodnik — ni smel verjeti, ker bi bilo proti predpisom.
Pozdravljeni za danes in še drugič kaj!
Vaš Vane