Stev. 16. V Mariboru 20. aprila 1893.\ Tečaj XXVII iN List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlUtvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Nekaj iz Srbije. Odkar je srbski knez Milan posadil kraljevo krono na svojo glavo, ni še dolgo in vendar je že postalo jasno, da to ni bila sreča ne za-nj, ne za njegovo državico. Ljudje so se prevzeli ter si v svoji domišljiji zidajo gradove v oblake in ker se ne morejo v le-te gradove preseliti, so nevoljni ter jim ni nič več po volji, kar se izgodi pri njih, v njih državici. Kralj Milan, ke-daj srečen knez, moral je položiti svojo kraljevo krono v roke treh »vladarjev«, naj jo dejo ob svojem času njegovemu sinu Aleksandru na glavo. Le-ti vladarji so bili torej za »jerobe« kralja Aleksandru, dokler bi ne dobil svojih let. To bi bilo dne 14. avgusta 1894. Tedaj bi Aleksander štel 18 let, torej dovolj, da vzame kraljevo žezlo v svoje roke. Ali to se je izgodilo prej. zadnji četrtek. Milan je kakor vedo naši bralci, človek »lahkega življenja« in torej liberalec v govorjenji in v dejanji svojem. Zato je tudi liberalcem, ko je iz Srbije odhajal, položil srečo svojega sina in tako tudi srečo cele državice v roke. Ljudstvo pa ondi ni in ne mara za liberalce in tako tudi zastopniki ljudstva niso bili za liberalne vladarje-Vsled tega s.; bile vedno napete strune in vladarji pa skupščina, državni zbor, niso se nič kaj lepo gledali. Nazadnje pa je eden »vladar« umrl in ostala sta še samo dva, liberalca od nog do glave. Ona sta sklenila torej odpreti na stežaje vrata liberalcem v skupščino in ker se to ni dalo iz lepa, rabila sta silo, ali z njo nista opravila veliko, kajti v skupščini še ni bila večina za liberalce in vendar sta jo hotela, če ne gre drugače, še z večjo silo. V tem jima je izpodletelo. V četrtek sta bila vladarja Ristič in Belimarkovič ter nju liberalni ministri pri kralji na večerji, kar ustane mladi kralj in reče: »Gospoda, Vi niste izpolnili, kar je moj oče upal od Vas ter ste spravili celo mojo državo v nevarnost. Zato prevzamem sedaj jaz vlado in se zanašam na pripomoč rodoljubov. Ristič je planil k višku ter vskliknil: Milost, to je nevarna stopinja! Belimarkovič pa je ugovarjal ter prijel za sabljo, ali adjutant kraljev je pomeril revolver na-nj, češ: Nazaj, gospod! V istem hipu pa vstopi v sobo general Milovanovič in več častnikov ter živahno pozdravi kralja! Na to pusti kralj vladarja in ministre pod stražo ter se poda v vojašnice ter vsprejme ondi prisego od vojakov. Med tem pa zbere dr. Dokič, vzgojitelj kralja, novo ministerstvo in natisne se kraljev razglas do ljudstva. Novica se raznese po bliskovo na vse kraje in že se vidi v glavnem in potem po drugih mestih veselje nad srčnim dejanjem kralja Aleksandra; nemira ni nikjer. Kako je vse to prišlo in tako naglo? Za gotovo ne more nihče znati vsega, ali najbližje resnici bode, če rečemo, da je dr. Dokič se dogovoril z Milanom in je potem z veljaki svoje stranke vse pripravil ter je tako le še čakal, da pride ugodno trenotje. Sedaj je že vse v redu in se sploh sodi, da je bilo prvo dejanje mladega kralja srečno in za-nj skrajna potreba. Skupščina je razpuščena in se za-njo izvršijo nove volitve do dne 16. maja, dne 1. junija pa se snide skupščina v posvetovanje: tedaj ji bode pač drugačnje lice, kakor je bilo zadnje! --- Deželni zbor. V seji dne 11. aprila se v dež. zboru v Gradci ni storilo druga, kakor da so odkazali razne predloge posameznim odsekom. V seji dne 13. aprila je vprašal poslanec Posch, kaj je z zapuščino K. Fax? Ona je sporočila 84.899 gold, za sirote pri usmiljenih sestrah v Brucku in dostavila, da se mora denar jim izročiti vsaj do konca leta in sedaj že teče deseto leto, pa še usmiljene sestre nimajo vinarja v rokah. Ces. namestnik je odgovoril, da ne zna o tej zapuščini. — Poslanec Jerman predlaga, naj dež. odbor izdela novo postavo glede na cerkvene stavbe in stroške za-nje. — Posl. Kaltenegger želi spremembe pri cestni postavi in posl. Morre novo postavo za kolesarje ali bicikliste. — Posl. dr. Heilsberg razloži, zakaj je zoper novo ceno pri južni železnici in posl. dr. Link, zakaj ne kaže nalagati davka na prevož-njino. Ta davek bil bi nepravičen ter bi državi ne prinesel veliko. — V seji dne 14. aprila so bile rešene prošnje nekaterih občin in posl. Jerman je predlagal, naj se sklene posebna postava gled6 na zapuščine na srednje velikih kmetijah. Prav, ali saj še ni tacih, vsaj ne po štaj. postavah! Cerkvene zadeve. Škofovska slavnost sv. Očeta Leona XIII. (Konec.) Veselo je citati po časopisih, kako se povsod vrši velika slavnost, po raznih krajih sveta, koder se oznanja mesijansko kraljestvo, povsod, kjer narode greje blesteče solnce sv. križa. Kako pa želijo sv. Oče sami, da se slavi jubilej? To izrazijo v lanski okrožnici o rožnem venci: »Od svojih sinov, katere vidimo tako vnete za Nas, ne pričakujemo tako častitanja in povzdigovanja, kakor pa zahvalo in pobožno molitev k Bogu. Naše največje veselje bo, če nam izprosijo, da bo vse, kar še imamo moči in življenja, veljave in vpliva, da bo vse v priti, cerkvi, posebno v zjedinjenje in spravo onih, ki še tičijo v zmoti in sovraštvu, katere že dolgo vabi naš glas. O da bi pri Naši veseli slovesnosti Naši ljubljeni sinovi zajemali darove pravičnosti, mira, blagostanja, posveče-nja in vseh drugih dobrot! To izprosimo od Boga, spo-minjajoč za njegovih besed: »Poslušajte me, vi otroci Božji! in obrodujte sad, kakor roža, ob potokih zasajena. Kakor Libanon dajajte prijeten duh! Cvetite, kakor lilija in duhtite in lepo zelenite, in pojte hvalno pesem in slavite Gospoda v njegovih delih. Poveličujte Njegavo Ime, in hvalite ga z glasom svojih ust in s pesmimi in s citrami — z vsem srcem in z ustmi hvalite in častite Ime Gospodovo.« (Sirali ;>9). To so želje sv. Očeta; kaj pa storijo katoličani ? Ge pridni qtroci ved6, da so oče v stiski in revščini, bo njih glavna, skrb, da njim samim po svoji moči pomagajo, spominjajoč se, kaj so oče v boljših dneh storili za nje; pa jim tudi pripravijo pomočkov, da oskrbijo še svoje mlajše nesamostojne otroke, njihove brate in sestre. Sv. Oče ne dobivajo od države čisto nič; zato je dolžnost katoličanov, da jim pritečejo na pomoč z obilnim »Petrovim novčičem«. Ljubi Slovenci! poslušajte glas višjega pastirja, mil. knezoškofa, ki so vas povabili, da radodarno darujete za sv. Očeta; pre-vzvišeni knezoškof bodo nabrani dar v Rimu sami izročili sv. Očetu, kateri vam ga po molitvi in ne-številnih drugih dobrotah povračujejo s tisočerimi obrestmi. Pridni otroci pa ne podpirajo samo očeta, ampak jim še nekaj izvanrednega daruje, če le more; to očeta prav veseli. To so rimskemu papežu že o njihovi zlati meši storili. Težki vozovi so dovažali v Rim od vseh stranij bogatega blaga in ladije so se veselo zibale proti laškim obalom, da tam izložijo predrage darove, katere so od vseh vetrov dobri otroci poslali svojemu sv. Očetu. Letos bo ravno tako. Otroci, ki očeta resnično ljubijo, pridejo, če le mogoče, od blizu in daleč domov, da njihov praznik z njimi skupaj obhajajo pod domačo streho in jim tam osebno častitajo ter sprejmejo blagoslov z njihovih rok. Zato hitijo romarji v Rim in Leon XIII. lehko govorijo: ^Vzdigni Jeruzalem (Rim) okrog svoje oči in poglej, vsi se zbirajo ter k tebi prihajajo; tvoji sinovi bodo od daleč prišli in tvoje hčerke bodo od strani vstajale«. (Iz. 60). Leta 1888 so tudi slovenski sinovi in slovenske hčerke hiteli v Rim. In letos? »Kdo so ti, ki letijo, kakor golobje k svojim linam?« To so rimski romarji, veliko tisoč iz vseh krajev sveta, celo iz Amerike. Sv. Pavel je tudi šel papeža gledal; sv. pismo pravi, da je ta apostel šel nalašč v Jeruzalem, da bi videl sv. Petra, ki je bil prvi papež. Slovence tudi mika v Rim, kamor jih je zapeljal poseben vlak, dne 10. aprila iz Maribora; (vožnja sem in tja v 3. razredu 25 gld., kadar se vračajo nazaj, lehko obiščejo Loreto, kjer je videti Marijina hišica iz Nacareta). Otroci pa, ki ne. morejo vstreči silni želji svoji, in iti k očetu, izražajo čutila svoje otroške ljubezen in vdanosti po pismih ali po srečnejših bratih — to so udanostne izjave katoliških društev in občin, katere zberejo v eno knjigo za vsako cerkveno pokrajino in jih položijo pred sv. Očeta. Nekaj pa je vsakemu mogoče, če tudi nič nima svojega: moli vsak lehko in Boga hvali; to bo po volji sv. Očeta: »Krščansko ljudstvo, ki rado kleči okoli Marijinih oltarjev, prosimo, da moli za preganjano cerkev in za Nas, ki jo vodimo, da-si smo že stari, od truda onemogli, od največjih težav stiskani, človeške pomoči oropani«. Marsikatera ponižna molitev stare babičke v gorski hišici bo pred Bogom več vredna, kakor zlatnina marsikaterega darovalca gosposkega stana. »Resnično vam povem, ta uboga vdova je več dala, kakor vsi drugi«. (Luk. 21, 3). Jubilej bo trajal celo leto. V Rimu se je začel že decembra s tridnevno pobožnostjo. Na sv. Treh Kraljev so sprejeli sv. Oče otroke katoliških družin z Rima, kateri so prinesli namestniku Kristusovemu dar nedolžnosti. Ta lepa slovesnost je bila zelo ganljiva: blizu 700 otrok je prišlo po vrsti k sv. Očetu in vsako je izreklo kratko častitko; sv. Oče so bili veselja ganjeni, enega otroka so vzeli na roke in jim je še enkrat pogumno povedalo svojo pesemco; vsakega so nagovorili in mu dali svetinjico; slednjič so vse blagoslovili. Kdo se tu ne spomni evangeljskega prizora: Pustite male k meni? — Kakor o priliki zlate meše, bodo sv. Oče tudi letos več služabnikov Božjih proglasili za svetnike; in kakor Pij IX. bodo povabili razkolnike v sv. cerkev. Sedaj se povsod prirejajo velike slavnosti, slovesni shodi, »Leonovi večeri«, skupna obhajila kat. društev, na tisoč prižnicah hvali se ime Leonovo; polagajo se ustanove za cerkvene in dobrodelne namene; zida se veliko novih cerkev, zlasti cerkev sv. Joahima v Rimu ob doneskih iz celega sveta. Koliko, sv. meš in koliko molitev za sv. Očeta se te dni Bogu daruje, za to ve le Bog sam. Tako se iz svetih nagibov proslavlja papežev jubilej. Sveti bodo tudi nasledki, ki se jih nadejamo iz te slavnosti. Složno se katoliki vesoljnega sveta shajajo na skali sv. Petra in v novem blišči se sveti znamenje cerkve Kristusove. Zato se smemo radovati s sv. Očetom, dasiravno so oropani prostosti in posestva; to je apostolsko mišljenje, da se sredi trpljenja veselimo zaradi Kristusa. V verigah je pisal sv. Pavel Filipčanom: »Veselite se v Gospodu, bratje moji, še enkrat rečem, veselite se«. Še hvalil se je z nadlogo in »pri vsej nadlogi je bil poln tolažbe in imel preobilno veselja«. Kakor sv. Pavel, gledajo Leo XIII. in vsak dobri kristjan »na začetnika in dokončalca vere, na Jezusa, kateri je za sebi predpostavljeno veselje križ pretrpel, in ni maral za zasramovanje in sedi (sedaj) na desnici sedeža Božjega«. (Hebr. 12, 2). Trpljenje se ve, da boli in peče, ali veliko, neizrekljivo zveličanje zraste iz njega! Tudi Leona in sveto cerkev čaka zmaga: »nič se ne bojte, jaz sem svet premagal«, je rekel Gospod in je šel krvavi pot potit in trpet brezmejne bolečine. Zato le > vriskaj Gospodu vsa zemlja«; pride enkrat jubilej, kojega ne bo konca na vekomaj! »Ker je v me zaupal, njega bom rešil in ga poveličal«. (Ps. 90). M. S. --+-- Gospodarske stvari. Naša vprežna živina in nje vabljenje. (Konec.) Nasproti treba je skrbeti, da ne bo voz pretežek, če se navzgor pelje in da dobijo konji tu pa tam priložnost, k sapi priti. Kedar pelješ konja iz hleva, stori to brez naglice in ne goni ga precej v začetku vožnje hitro, naj po malem svojo hitrost razvija. Ravnaj tako tudi, kedar jih nazaj v hlev peljaš, in če so mokri od dela, vodi jih nekaj časa okoli in jih potem dobro odrgni. Ko je delo, nujno delo pred vratrni, ne prizanaša se navadno konjem nič in ne pusti se jim potrebni počitek, češ, bodo pa potlej dan za dnevom v miru a to nikakor ni opravičeno. Le poglej takem zmučenemu konju čez nekoliko dni na noge, kako so mu otekle, da prestopiti ne more. Tudi v onih dneh, ko so konji brez dela v hlevu, naj se vendar malo zunaj vodijo, da jim noge ne za-stanejo in svoje gibčnosti ne zgube. Konji pa, ki so celi teden težko delali, naj imajo vsaj v nedeljo mir in nikakor ni prav, da se še sedmi dan v tednu vprežejo pred — kočijo; to že ni druga, ko Irpinčenje uboge živali. Kar se hrane tiče, naj se konjevi in goveji živini v obilici polaga, ne samo toliko, da pri življenju ostanejo, temuč več, da si močij naberejo, katere so pri delu zgubili. Se ve, da je stvar pri voli mnogo, preprostejša, kakor pri konju, ker vsako klajo prebavi; a v onih dnevih, ko mora težko delati, se mu brez škode priloži tudi malo ovsa. A drugače je pri konju. Ta ne more veliko množino klaje prebaviti, ker ima manjši želodec, kakor vol in bi ga prenapolnjen želodec le oviral; slednjič je treba še pomisliti, da konj veliko težja dela opravlja in s tem veliko več močij porabi, katere le zadobi, če se mu krepka, tečna hrana daje in to je oves. A samega ovsa tudi ne sme zobati, ampak tu pa tam se mu tudi druga klaja poda: seno in rezanica, a to le zmes, kajti če konj le seno in deteljo ima, začnejo mu kmalu moči pešati in pri delu je v kratkem času ves moker. Po zimi pa so konji brez težkega dela, tedaj jim že zadostuje samo seno ali detelja! Tudi ta ni prava: kajti konj pride pri taki klaji po malem ob vse moči, če tudi je brez težkega dela, ginejo mu moči, katerih bode že v prvi spomladi rabil in na enkrat se' mu te ne povrnejo, če ga prav s samim ovsom hraniš. Vsak dan naj se vprežni živini trikrat polaga, ob času težkega dela tudi po večkrat. Napaja naj' se živina večkrat na dan, le na to je paziti, da ni voda ni premrzla ali žival prevroča; voda mora biti čista, kajti smrdljiva voda iz stoječih mlak živini le škoduje. Slednjič naj kmet ne pozabi, da se mora vprežna živina pridno snažiti, ker le tedaj ostane lepa pa tudi močna. Illev naj bo čist, zdrav, a ne premrzel, stelje naj bo pod živino obilo, vsak dan naj se žival snaži in če kmet vse tako preskrbi, sme se nadejati, da ima lepo pa močno uprežno živino v hlevu, ki je za njega tolike vrednosti, ker mu vsa težka dela opravlja. Sadjerejstvo. Letno zborovanje »cesarjevič Rudolfovega sadje-rejskega društva za Spodnji Štajar« bode dne 30. aprila t. 1. ob pol štirih popoldne pri »Cestnem Jožetu« v Št. .luriji ob juž. žel. Dnevni red: 1. Letno poročilo predsednika. 2. Predavanje potovalnega učitelja g. Releta o trtoreji. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Sejinovi. Dne 20. aprila v Šentilji pri Slov. Gradci. Dne 21. aprila pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Dne 23. aprila na Ptuji. Dne 24. aprila v Apačah, v Ivniku, pri Sv. Juriji v Slov. goricah, v Št. Juriji na juž. žel., v Mozirji in v Slivnici pri Mariboru. Dne '¿b. aprila v Dobovi, pri Sv. Juriji na Ščavnici, v Št. Juriji ob Tabru, v Gotovljah, v Kostrivnici in v Vuzenicah. Dopisi. Iz Ribnice. (V spomin.) Vedno je resničen pregovor : Smrt ne zbira, le pobira. Še nismo položili v krilo črne zemlje trupla Ane Strajhar, že smo morali držati mrtvaško svečo prej čvrstemu in močnemu možu, kateremu bi glede na moč in starost 53 let vsakdo prisodil še par desetletij življenja. Ali razne bolezni, posebno v želodcu so mu že nad pol leta na tihem spodjedale zdravje, dokler ga niso okoli pusta položile na postelj. Nikdo takrat ni resno mislil, da bomo vrlega soseda Janeza Praznika, p. d. Vrhovnika, posestnika v Arlici, tako kmalo zgubili, ali zgodilo se je drugače. Bolezen v želodcu mu ni dala več prebavljati, temuč mu je še le prejšnje moči vidno spodjedala, tako da je slabel od dneva do dneva. Previdenega s sv. zakramenti je tudi njega rešila neizprosna smrt groznih bolečin, v nepopisno bol in žalost zapuščenej ženi in dvema hčerama v petek zvečer okoli šeste ure. Mnogo je skrbel in se trudil ranjki z marljivo svojo ženo, da je s po-četka kupil eno, pozneje pa še dve drugi kmetiji, kar je vse prav pridno obdeloval. Sedaj, ko mu je imel se bližati čas, ko bi si lažje oddahnil glede truda in na starost počival, ni mu bilo dano tega, temuč naglo mora vse pridelano in prihranjeno zapustiti in podati se na dolgo pot v večnost, kjer mu je dati račun od našega hiševanja. Upamo, da mu je bil lahek račun, ker njega sivi lasje in žuljave roke so pričali, da je ves čas svojega življenja se trudil, le skrbel in delal v potu svojega obraza! Na njegovem zadnjem potu v nedeljo spremila in zgrinjala se je, kakor deroča reka velika množica ljudstva. Ko so č. g. župnik jemali slovo od njega, privabil je spomin njegov mnogim solze z očij. Tužnega srca smo mu v slovo spustili grudico prsti na krsto, s katero smo mu poslali poslednji pozdrav. Od Št. Ilja v Slov. goricah. (Raznoterosti.) Minola je zima, minoli so tudi veseli velikonočni prazniki, a ne brez nesreče. Pri nas imajo fantje grdo navado, da o praznikih pri cerkv-i med božjo službo s pištolami streljajo. Na velikonočno nedeljo popoldne pri večernicah, ko je bilo darovanje za uboge, šla je neka mati s svojim 5 let starim sinkom iz cerkve, ko so ravno zunaj fantje streljali, in zadel je kamen iz pištole fantiča v nogo. Nekateri so celo tako predrzni, da nosijo majhne možnarje seboj k cerkvi in tam z njimi streljajo. Ko bi molitvene knjige in rožnivenec seboj jemali in v cerkvi pobožno moliti, ne bilo bi nesreč in bi se njim ne trebalo pred gosposko zagovarjati. Ker se iz Slovenskih goric viničarji selijo v. Ameriko (samo od nemških »gutsbezicarjev, od slov. kmeta še ni noben viničar šel), vzelo si je v nalogo tukajšnje noro — par-don — »ortsgruppe« društva »Siidmark«, da bode gospodo preskrbelo z nemškimi družinami iz Moravskega. Pretečene dni je že došla ena družina v naš kraj. Morali bodo pa biti s skromno hrano zadovoljni, ker eden teh »gutsbezicarjev« je rekel, da en delavni človek ima na teden tri litre koruzne moke in četrt kilo zabele zadosta. Je vse mogoče. S prihodom dveh novih učiteljev za nemško šulferanjsko šolo, nastalo še je pri nas le pravo Slovencem sovražno gnjezdo. Da je tem ljudem vse, kar po Slovenskem deši, zoperno, pokazal je imenovane šole nadučitelj. Eden tukajšnjih krčmarjev je naročnik »Slov. Gospodarja«; in ko je to človeče zagledal ta slovenski časnik v gostilni na mizi, zagrozil je krčmarju, da ako bode ta list še dalje v gostilni se nahajal, ne bode noben Nemec več k njemu zahajal v krčmo. In ubogi »Slov. Gospodar« moral se je v kuhinjo skriti. Tam mora zdaj paziti, da mačka pečenke ne ukrade. Tako očitno kažejo pri nas Nemci sovraštvo do nas. Ker dan za dnevom mrzel sever piše in deža ni, je že precej suho, ozimine ne rastejo od tal, jarine ne morejo prav kaliti, in po travnikih je še vse rujavo. Bog nam daj že skoro dobrega deža! Goričan. Iz Mislinje. (Z o p e r z a j c e.) Presrčna hvala našemu pohorskemu kmetu, kateri je misel sprožil z združeno močjo priškrniti zajcem zobe. Ne moremo se sicer ponašati, da smo izvrstni sadjerejci, vendar nam je še to, kar imamo, toliko težje, ker naši lovski najemniki zverino štedijo in streljajo sami gosposki lovci le tiste dni, kadar dojdeta gospodiča iz dalnjega Beljaka sem.. Pa ne le zajci, veliko več tudi srne, katere se koj v družbi, kakor naša drobnica, po odraslem žitu prosto sprehajajoč objeda, poležuje, in tako neizmerno škode stori. Tukajšnji kmetje se sicer pritožujejo zoper zajčji zob, in proti škodi v žitu, pa le malokateri dobi kaj povrnjeno. Začeli so se pa tudi oglaševati pri občini, da naj bi se našim poslancem priporočalo za prenaredbo lovske postave in če se ta opravičena želja kmalo ne izpolni, propade naša sadjereja tudi pri najmarljivejših kmetovalcih. Zatoraj občinski župani, zapomnite, da imate zravno hlapčevanja državni in deželni vladi poleg izpolnjevati tudi domače področje, pomagati kmetom in najnižjemu stanu k pravici in resnici; saj vam j znana verska resnica, da bodemo čez svoje hiševanje dajali natančni odgovor. Imel sem že večkrat priliko občevati z našimi gg. poslanci in vselej sem dobil naročilo, da naj se večkrat oglašujemo, pišemo in prosimo, kar nas teži, ker naši zagovorniki potrebujejo vedno naših sporočil, da potem zamorejo krepko in jedrnato govoriti rekoč: »Tukaj v rokah pokažem željo in pritožbo mojih volilcev, zato so me sem poslali, za-nje potego-\ati se je moja najsvetejša dolžnost!« Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Svitli cesar so vsprejeli nadvojvodo Bainer, predno je odšel v Rim, na srebrno poroko ital. kralja, ter so mu izročili pismo do ital. veličanstev. — Volitve v občinski zastop na Dunaji so se izvršile v zadnjem tednu še dokaj srečno za krščansko stranko ter je dobila pet zastopnikov in šteje jih torej ona sedaj 47, kacih 0 pa je še liberalcev. Češko. Mladočehi bi radi, da se vsi češki poslanci, ej tudi Staročehi in veleposestniki, združijo ter delajo ipaj za koristi naroda. Dobro, če jm je resnica, ali nam se dozdeva, da bi Mladočehi v tem radi imeli prvo besedo in če želijo to, potem ne bode nič iz take sprave. — V Kolinu so rabuke, ker se dolžijo judje, da so neko kršč. dekle umorili, potem pa ga vrgli v reko. Truplo deklečje so res našli v reki, toda ran neki ni bilo na njem. Štajarsko. Vsa je podoba, da se ločijo nemški narodnjaki v drž. zboru od nemških liberalcev. Za nas pa ne spremeni ta ločitev ničesar, kajti obe stranki ostanete jedini zoper koristi slov. ljudstva! — Na nemškem delu naše dežele se učitelji ne kažejo nič kaj prijaznih nasproti duhovnikom, še celo dekanu, ki pride na skušnjo iz kršč. nauka, radi katero podstavijo. O enem takem slučaji bode v dež. šolskem s\etu brž trpka razprava. Koroško. Občinska volitev v Črnem je potrjena, da-si so nemškutarji ugovarjali zoper njo. Gotovo je torej, da bode prihodnji župan slov. in katol. mož. — Iz Celovca se preseli domači pešpolk štev. 7 v Gradec in mesto njega pride polk štev. 17 iz Ljubljane. Ta sprememba ni po volji tamošnjim Nemcem, toda mislimo, da nimajo uzroka za svojo nevoljo. Kranjsko. Prevzvišeni knezoškof dr. Missia so se v nedeljo odpeljali na Dunaj. — Volitve v mestni zastop v Ljubljani vršijo se letos brez hrupa in prihaja le malo volilcev na volišče. — Vsa dežela je slovenska in vendar se c. kr. pošta drži slej ko prej samo svojih nemških pečatov. To je od nje velika trma in krivica za slov. ljudstvo! Primorsko. Mestnih volitev se slov. volilci v Gorici ne vdeležijo, ker ni upanja, da zmagajo njih možje, drugim pa ne marajo biti »za stolec« v mestno hišo! — Okr. glavar v Gorici vit. Bosizio je odgovoril občini v Ajdovščini, da ji rad ustreže ter piše, če ona želi, njej vselej slovenski. Koliko imamo tacih okr. glavarjev po drugod? — Veliko se ugiblje, kako da bode novo starešinstvo v Trstu po sedanjih volitvah, katere vodi c. kr. namestnija, ne pa laški obč. svet. Istra. V Marčanu pri 1'ulji so dobili novo bralno društvo, pri otvorenji je bilo veliko hrv. rodoljubov navzočih. Naj jim le ne izgine navdušenje za slov. koristi! Hrvaško. Kakor je podoba, je madjarska vlada zopet zavlekla imenovanje nadškofa v Zagrebu. Da se imenuje nadškof v Serajevem, dr. Stadler je bilo nekaj časa že toliko, kolikor gotovo, ali sedaj je to imenovanje neki zopet v uprašanji. — Kar bode v Ljubljani »Narodni dom«, to bode v Zagrebu »Starčevičev dom«, in darov za tega teče obilo iz vse dežele. O g e r s k o. Na slovesnost, da se ovenča spomenik honvedov v Budimpešti dne 21. maja, povabi se J neki tudi stari Kossuth. On sicer ne pride, ali že to, da ga vabijo, je blizo, da ne veleizdaja in vendar vlada ne gane niti prsta, da krene honvede po prstih! Kaj mora tako obnašanje boleti svitlega cesarja! — Cerkvenih predlog še ni v državnem zboru in težko, če jih prinese minister Wekerle, kajti od vseh stranij ugovarja ljudstvo zoper civilni zakon in z njim bi bili samo judje zadovoljni ali ne za-se, ampak želijo ga le — krščanskim prebivalcem! Vunanje države. Rim. V petek, dne 14. aprila so bili avstrijski, slovenski in nemški romarji pri sv. Očetu Leonu XIII. V jutro so imeli mil. knezoškof dr. Mihael Napotnik sv. mašo v cerkvi Sv. Petra in so med njo obhajali romarje: pri sv. očetu pa so kardinal Dunajski, dr. tiruseha poleg peterih škofov predstavljali romarje. Sv. oče pa so podelili vsem apostolski blagoslov. Italija. Dnes je v Kvirinalu srebrna poroka kralja Umberta in kraljica Margarete. Bleska je v tem pač obilo, ali apostolskega blagoslova manjka. —- Pri goljufijah pri banki »Romana« je bilo več mož, ki so sicer vladi jako blizo in zato brž ne pridejo pred sodnijo. Francija. Lani so zaprli necega Tupina, ker je iznašel melinit, smodnik brez dina, pa je svojo iznajdbo prodal v Anglijo. Že takrat se je reklo, da ni toliko 011 kriv, kolikor vojni minister Freycinet. Sedaj pa se trdi za gotovo, da je bilo tako, ali ministerstvo je djalo njega na tožnjo klop, da reši samo sebe. Taki so republike »veliki možje«. Belgij a. Nad 180,000 delavcev je odpovedalo delo, ker v državnem zboru niso vsprejeli postave za splošnjo volilno pravico. Pretepi in poboji se vrše vsak dan in skorej po vseh mestih, ker delavci ne ubogajo redarjev. Bati se je, da bode tudi dela za dinanut, kajti ukradli so ga delavci v Homvelu in čemu jim bode? Anglija. Home-rule ali irska ustava še je vedno »šiba na vodi« in ne zna se, jo-li spravi Gladstone srečno na suho. Celo Ircem ni več po volji, ker jim daje premalo pravic, toda »bolje je nekaj ko nikaj.« Nemčija. Cesar Viljem II. se je pred včeranjim odpeljal v Italijo, nazaj gredoč se mudi nekaj časa v Švici. S cesarjem je tudi cesarica. Za kralja Umberto imata seboj srebrno statvo, ki pomeni Italijo. — Cesar Viljem I. dobi v Berolinu velik spomenik, stal bode blizo cesarska palače. — Sedaj je jako verjetno, da dobi drž. kancelar, grof Caprivi v drž. zboru večino za svoje vojaške predloge ; mala bode, pa da le bode! Rusija. Na carskem dvorci so neki veseli, da je pri Srbih zopet kralj, ne pa le »vladarji«. — Veliki knez Vladimir je odpotoval v vunanje države, najbrž gre v Rim, k srebrni poroki. Rumunija. V Bukreštu je prišlo uni dan do nemirov, ker je ministerstvo predložilo načrt postave za nove davke. Na tisoče ljudij se je klatilo po ulicah ter klicalo: Doli s postavo! Večer je bilo zopet vse mirno. Bolgarija. Sedaj se pripravlja glavno mesto Sofija ali »Sredec« za vsprejem kneza in njegove mlade soproge. Dne 20. aprila pa bode zanaprej državni praznik. Srbija. Kralj Aleksander ne privoli, da se vladarja Ristič in Belimarkovič postavita pred sodnijo: kar je bilo, je bilo in Ristič ima zasluge za mlado kraljestvo, pa tudi za kraljevo rodbino. Turčija. Sultan Abdul Hamid hoče imeti svetovno razstavo v svojem glavnem mestu, v Carigradu. Kaj tacega še Turki doslej niso doživeli! Grecija. Na otoku Zante je bil silovit potres v ponedeljek ter je blizo celo mesto zasipalo. Veliko ljudij je ostalo mrtvih v podrtinah. Afrika. Tristo ruskih romarjev je hotelo peš iz Nazareta v Jeruzalem, pri mestu Hablus pa so prenočili na prostem in je 16 jih zmrznilo, drugim pa so ozeble vsaj roke ali noge. V tem času bi človek ne iskal ondi toliko mraza! Amerika. Iz New-Yorka je prišlo letos že precej zlata v Evropo, toda poslej ga ne dajo več odondot, ker se boje, da ga potem njim kje ne zmanjka. Zadnjih 21 2 miljona je prišlo v Pariz. ---- Za poduk iu kratek čas. S trebuhom za kruhom. Na širnem valovju oceana se je zibal laški parnik *) »Emigrante«, ploveč iz Genove v Brazilijo. Šest dnij je bil že med potom; dva dneva sta minila, odkar je za- ') ladija, katero žene parni stroj. pustil Gibraltar in dospel na široko morje. Kamorkoli je s krova dozrlo oko, ni se videlo drugega, kakor sama zelena in siva ravan, razorana v brazde in ogone, ki so se majali in penili, v daljini pa stekali z obzorom, pokritim z belimi oblaki. Na tem neizmernem vodnem polju se je parnik sedaj vzpenjal trudovito na valovje, sedaj zopet padal v globino, kakor da bi se utapljal, v časi je izginil izpred očij, v časi se zagnal na vrh valovja; vendar je šel naprej. Za njim se je valila bela cesta s penečo vodo, kakor velikanska kača. Veter je bil ugoden: parnik je torej razpel jadra in plul s poluparom. Vreme je bilo čimdalje lepše. Tu pa tam se je med razmršenimi oblaki videla nebesna sinjina. Odkar je »Emigrante« ostavil pristanišče Genovsko, bilo je vetrovno, ali brez viharja; sapa je vela proti jugozahodu: kadar pa je utihnila, upadla so sumno jadra, da bi se potem z nova razpela, kakor prsa labodja. Mornarji, oblečeni v tesne jopiče volnene, so nategovali jadrne vrvi velikega jambora, klanjaje se po taktu tožnega speva: »Ho-ho-o!« Lepo vreme je kar trumoma privabilo popotnike na krov. Nekateri so sedeli na klopeh in kadili iz pip ; drugi so polegli po tleh, ali pa gledali dol v vodo, oprti na krovno ograjo. Rilo je tudi več žensk z otroki v naročju. Nekoliko mlajših ljudij se je izprehajalo po krovu, trudeč se stati po koncu; popevali so: morebiti zato, da bi si pregnali žalost in skrbi. Izmed vseh sta bila dva zelo tiha: prileten moški in mlada deklica. Slednji izmed nas bi takoj uganil, da sta bila Slovenca. Možu je bilo ime Lovrenc Sekirnik, dekletu pa Micka; bila je njega hči. Selila sta se v Rrazilijo in se danes prvikrat drznila na krov. Na njiju obrazih, zbok bolezni shujšanih, sta se izraževala strah in strmenje. Plaho sta gledala na sopotnike, na mornarje, na parnik, na silno sopihajoči dimnik in na grozno valovje, ki se je peneč zaganjalo do krovne ograje. Lovrenc se je z jedno roko oklepal ograje, z drugo si je držal klobuk, da bi mu ga veter ne ugrabil. Micka se je pa držala za očeta, in čimbolj se je nagnil parnik, tem bolj se je stisnila k njemu in jeknila od strahu. Cez nekaj časa vendar reče starec: »Micka!« »Kaj!« »Vidiš?« »Vidim.« »Ali se čudiš?« »Čudim se.« Toda bolj se je še bala, kakor čudila; prav tako tudi stari Sekirnik sam. Na srečo poleže valovje; veter utihne in oblake predere solnce. Ko sta zagledala »solnčice zlato«, storilo se jima je lažje pri srcu, ker sta si mislila, da je ravno tisto, kakor v Ristrici. In res jima je bilo vse novo in neznano; samo ta obla solnčna, plameneča in žareča, se jima je zdela, kakor star prijatelj in dobrotnik. Med tem se .je morje gladilo čimdalje bolj, čez nekaj časa upadejo jadra; z visokega mostiča se razlegne piščal kapitanova in brž so začeli mornarji zvijati jadra. Pri pogledu teh ljudij, visečih nad breznom v zraku, poloti se znova začudenje Sekirnika in Micke. »Naši dnčki bi ne pogodili tega«, reče starec. »Kar znajo Lahi, znal bi tudi Ivan«, odvrne Micka. »Kateri Ivan? Samčev?« >Se ve, da Samčev.« »On je vrl dečko; ali ti si ga izbij iz glave! On ni za tebe; ti pa nisi zanj. Ti boš gospodinja; on pa ostane hlapec.« »On tudi ima zemljišče . . .« »Ima, ali v Bistrici.« Micka ni odvrnila ničesar; vzdihnila je le tesnobno. Med tem so bila jadra že zavita. Sedaj začne vijak ') silno razrivati vodo, da se je ves parnik tresel. V dalji pa se je videlo morje že gladko in sinje. Cimdalje več ljudij je prihajalo izpod medpalubja : delavci, viničarji, kmetje, laški postopači iz raznih mest primorskih, ki so potovali v Ameriko iskat sreče, a ne dela. Na krovu se je vse vgpjetlo; zategadel vsedeta Lovrenc in Micka v kot na svoje poleg ladijskega kljuna, da bi ljudje ne zijali v njiju. »Oče, peljeva se še dolgo po morju?» »Kaj jaz vem; kogar koli vprašaš, nihče ti ne ve povedati,« »Oče!« »Kaj?« . »Čuditi se je tu res marsičemu; ali v Bistrici je bilo mnogo mnogo lepše.« »Ne klepeči mi po poti!« Malo potem pa je vender dodal Lovrenc, kakor bi govoril sam s seboj: »Volja Božja. . .« (Dalje prih.) Sniešnica. Ženi so izporočili, da pride nje mož na vislice, ker je kriv ropa in umora. »Prav je tako«, odgovori žena, ali čez nekaj časa jo le začne skrbeti, kaj bode ter se poda na pot k možu v ječo. Ko pa pride tje, najde moža že na vislicah. »Kaj?« zagodrnja sedaj žena, »kaj, se-li splača tolika pot, če ga samo tako vidim?« Razne stvari. (Novi denar.) Od dne 1. maja dobijo se tudi denarji iz nikla po 10 in 20 vinarjev ter iz srebra po kroni. Znamenje pri novem denarji bode za krono k in za vinar v. Z dnem 31. maja so srebrni denarji po dva goldinarji in po četrt goldinarji iz veljave, drugi denar pa še ostane nekaj časa. (Železnica.) Od dne 1. maja velja za južno železnico novi vožnji red. Za nas je najbolj znamenita sprememba, ker postoji brzovlak poslej tudi na Pra-garskem in od todi do Ptuja vsprejema tovorni vlak ob 274. uri popoldne in od Ptuja na Pragarsko ob 123/4. uri popoldne še tudi popotnike. Tako je sedaj na tej progi trikratna zveza. (Društvo »Edinost«) ima v Vojniku dne 23. aprila svoj občni zbor v gostilni g. K. Vrečarja. Po zboru bode predstava veseloigre »Zupan«. (Šolsko bandero.) Ljudska šola v Mozirji je dobila novo bandero ter so jo vlč. g. France Dovnik, dekan v Gornjem Gradu, blagoslovili na belo nedeljo v pričo šolarjev in mnogih župljanov. Bandero diči podoba sv. Cirila in Metoda. (D i j a š k i kuhinj i) v Mariboru je daroval č. g. Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, 5 gold. in č. g. Fr. Klepač, župnik v Razvorji, 3 gld. (Samovolja.) Celjski mestni svet ne da Slovencu pravice do oštarije, še celo tedaj ne, če je že taka pravica dalje časa pri kaki hiši. Tako je krčma »pri mestu Gradec«, že nad 30 let pri eni hiši in sedaj, ko je prišla hiša v last slov. rodbine, župan dr. Necker-mann ji ni pustil te pravice, še le c. kr. namestnija v ') Dolgo let so parniki imeli kolesa na lopate ob obeh bokih ladijskih ; toda take ladije so pač pripravne za reke, a ne za morje Slovan Resel je torej izumil vijak; to je gibalo blizu krmila z dvema ali z večimi lopatami vijkasto zavitimi; parni stroj vrti vijak; ta pa žene parnik. Gradci ga je podučila, da on nima pravice odreči take pravice! (Spomin.) Dne 7. aprila je umrla Marija Mlakar, žena znanega rodoljuba Fr. Mlakarja, veleposestnika v Hošnjici pri Slov. Bistrici. Bolehala je blizo sedem let, a nosila je svoje trpljenje s kršč. potrpežljivostjo. Vsem znancem in prijateljem se priporoča v blag spomin! (Premeščenje.) (i. dr. Aleksander Globočnik, c. kr, okr. sodnik v Železni Kapli, pride na enako mesto v Slov. Gradec, na njegovo mesto pa gre g. Alojzij Rotschedel, c. kr. okr. sodnik v Slov. Gradci. (Ho s t a) se je unela zadnji četrtek ob koroški železnici pri Faalu. Gasilci so sicer hitro prišli gasit, vendar pa je hoste precej veliko zgorelo in enemu gasilcu posmodilo lase do kože. (Smodnik.) Na dvorišči c. kr. vojašnice v Radgoni se je v soboto unelo na enem vozu smodnika 20 do 30kg. Ranilo je v tem vojakov petero, šip pa je po-trlo na vojašnici, pa tudi na bližnjih hišah veliko. (Požar.) V nedeljo 16. t. m. okoli 4. ure popoldne nastal je v Središči požar, ki je v kratkem času uničil jednajst hiš z gospodarskimi poslopji vred. Tudi hiša, v kateri se nahaja poštni urad, je bila v veliki nevarnosti, toda spretnim ognjegascem Središkim, Ormoškim in Čakovskim se je posrečilo rešiti jo, da-si je zgubila gospodarsko poslopje. Ogenj se je baje zatrosil po neprevidni deci. Sreča je bila to, da se je vnelo po dnevi in da je bilo vreme brez večjega vetra, drugače bi gotovo ogenj uničil pol Središča. Zgorel je tudi štiriletni otrok, nadalje jedna krava in precejšnje število svinj. Gorelo je celo noč in še v pondeljek so imeli z gašenjem dovolj opravka. Škoda je velika razun treh bili so zavarovani vsi posestniki. (Ogenj) je uničil v nedeljo, dne 16. aprila pri 50 hiš in poslopij v Bukovcih pri Sv. Marku nižje Ptuja. Škode je do 80.000 fl. Pomoči so ubogi pogorelci silno potrebni. (U mrl) je g. Ivan Fischer, c. kr. notar v Gorenjem Gradu. Nekaj let je bil v Ljutomeru in je bil na glasu iskrenega rodoljuba. (Nesreča.) Na veliko noč so streljali fantje v Muti iz možnarjev, ali v tem se je razletel eden in je v tem Gašparja Zlatarja tako opekel, da je oslepel, pa tudi težko, če bode še kaj z rokama mogel. (Zupan.) V Slov. Bistrici so si dne 5. aprila izvolili g. Alberta Stiger, trgovca v Slov. Bistrici, za župana. Požarna bramba mu je napravila zvečer bakljado. Doslej pa je bil g. Miha Nasko župan tega nemškega mesta s slov. imenom. (O d v e t i š t v o.) V Budimpešti živi sedaj 1000 odvetnikov. To je zdatno število, koliko je le med njimi iz rodu krivonosov? (Lastna obsodba.) »D. W.« govori o vzgoji otrok ter obsoja, da »otrok še nežna prav maternega jezika, pa že se mora učiti tujega!« Prav tako se godi slov. otrokom po sedanjih postavah, saj se morajo učiti nemščine, predno znajo slovenski, ali ni, »D. W.«, tudi to neumno? (ličiteljstvo.) Gosp. Fr. Šorn, nadučitelj pri Sv. Juriji, je prišel na enako mesto v Št. Lovrenc na Dravskem polji in G. Fr. Šijanec, nadučitelj pri Sv. Lovrenci v Slov. gor., gre k Sv. Juriji pod Taborom. Gosp. Franc Šnuderl, podučitelj pri Sv. Lovrenci pri Dravskem polji, je premeščen k Sv. Martinu pri Slov. Gradci. G. Andrej Vrabelj, nadučitelj pri Sv. Lovrenci na Dravsk. polji, pa je stopil v stalni pokoj. I^oterijne številke. Trst 15. aprila 1893: 34, 74, 36, 43, 15 . Line » » 79, 88, 52, 59, 24 ■ ' Aa B 4 k «i * ncniškoga in sloven-* ^ "" ™ • skega jezika zmožen, z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v prodajalnici z mešanim blagom Jok!pit Uci liiiijCS v Holirni. 2-2 Piv« v stekIciiieali 1 in sodčckili. Pokorno podpisani naznani, da pro- % dava v obče priljubljeno, pri mnogih p razstavah v Avstriji premirano izvrstno § 1'araliiko pivo (tako zvano zdravstveno pivo) v stekle- Ž nicah ,/3, 3U in 1 liter in tudi v sodče- % K. Kraclto. zaloga Farahškega piva in gostilna v f> P «uj i. 5-8 I V Rogatci pri Slatini je na prodaj za 14.000 gold. ali pa se da tudi takoj v najem proti zmerni najmovini: jednonadstropna hiša sredi trga s štirimi sobami, kuhinjo, veliko po polnem opravljeno prodajalnico, magacinom in hlevom, zraven blizu dva vinograda v dobri legi z lepo hišo, kletjo in stiskalnico, dalje nekaj njiv, travnikov in gozda. Tik mimo pojde železnica. Več pove iz prijaznosti upravništvo tega časopisa. 2-2 Adolf Hauptmano to\arn;i oljnatih barv, iirnežev, lakov in kleja 10-10 L j n l> 1 j ¡t ti j». Zaupni mož v vsaki fari. V«levažno, £ez četrt stoletja obutojeve. po» sod iz\anredno znupanje in spoštovanje \živajoic domače «lenarstveno podjetje (poroštveni zaklad znaša rez 20 milijonov kron), česar glavni sedež je na Ilunaji, koie je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzo stvoin visoke e. kr. državne > lade iil čegar vsestransko priznano blagonosno delovanje se razteza po vseli pokrajinah naše avstrijske domovine, poolilušča v vsaki fari po jed nega zaupnega moža z nalogo pospeševati večje l-azširjenje tega podjetja v do-tieneiu kraju. Razumne, čislane in v denarstvenem ohzii-n popolno zaupanje vživajoče osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoči postranski zaslužek za mnogo let. blagovolijo naj pod znamko .201.191. Graz postlagernd" več poizvedeti. l-ir» Škropilnice zoper peroiiospofo prodaja JANEZ D1ALLER v Radgoni. Cena škropilnice 12 gold. Spričevalo. Vinorejska. družba v R a d g o n i potrjuje ključavničarju g. Janezu Dialler v Radgoni. da so njegove škropilnice zoper peronosporo izmed vseh doslej izdelanih škropilnic, ker izpolnjujejo vse potrebe, kar jih zahteva od njih izkušen vinorejec: 1. Nizka cena. 2. Ročna, jako priprosta in trda naredba. 3. Majhna izraba. 4. Lahka teža. 5. 'Veliko delovanje, ker teče tekočina lahko iz nje in v tankih nitih. G. Škropilnica se rabi lahko. Na dalje se potrjuje, daje po naših krajih že več tacih škropilnic v ra,bi in so one ti;i do štiri leta, pri mnogi rabi, še brez večjih popravil vrtino za rabo. Vodstvo društva more po takem to škropilnico vsacemu vinorejcu priporočati. V Radgoni dne 23. aprila 1892. Za vinorejsko družbo v Radgoni: Klotar Bouvier, Ozvat pl. Kodalitsch. tajnik. načelnik. 2-7 H------'----S 8 e s a 1 j k e ' solidne izdelave za različne potrebe; pivovarne, fabrike, rude, vodnjake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi'iz kovanega ' železa, cevi iz kčnopnine in gumija, kovinsko blago vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, po-prijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za nare- , janje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, hollanderje, pipe za narejanje pen na pivu naposled blago iz lite kovnine in mednine po obrazcih priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo ALBERT SAMASSA c. kr. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v X-ijiil»l jaui. D^T" Podrobne cenilnike dopoSilja brezplačno in franko. -2 K—--,-,---£ Išče se energičen gospodar za hribe pri Trbovljah, kateri govori, slovenski in nemški. Mesečna plača 20 gld., prosto stanovanje in drva brezplačno. Služba se lahko takoj nastopi. Pisma naj se pošiljajo M. Kirchuhlager-ju v Ljubljani. 2-3- Zoper peronosporo! Najboljše škropilnice zoper peronosporo, ki nikoli nobenega popravila potrebuje, priporoča, posebno za večje gorice, po fl. 7'50 brez brente, manjše pa se za nižjo ceno dobijo pri • 0foiH« Aiinif«-i« 2-3 na Ptuji pri mostu. Najbolj po ceni se kupujejo: najboljši molitveniki, šolske knjige, pisalne in šolske reči izvrsten konceptni in pisalni papir, vsakovrstni zavitki, pisani papir, svilnati papir v 65 barvah,' najboljše karte. Tiskovine za odvetnike in hilježnike, šole in občinske urade, trgovce itd. A. PLATZER, poprej Edvard Ferlinc, gosposke ulice štev. 3 v Mariboru. Knjigovezarska dela se točno in thkoj po ceni izvršujejo. Da ne bode nobena pomota, prosim, da na tanjko pazite na mojo tvrdko. 9 Veliko je tovarnikov, kateri ponujajo karbolinej za varstvo zoper vsakovrstni mrčes, gnjilobo in troli-nobo lesa, hišno in stensko gobo, pa le Dopfhpl nun izvrstni karbolinej ima vse dobre lastnostij v sebi, katere se Dal l!iCI"UVU 0(j takega sredstva zahtevajo. Tudi da lesenim stvarem orehobarvni namaz, tako da 3- ali 4-krat dolže obstojijo. Prospekti brezplačno. Kdoi ga poskuša, ga gotovo tudi kupi. 5 kilo težki zaboji gold. 1 30, 100 kilo 16 gold. iz Dunaja (Plzna ali Pasave.) Mali stroški, velik hasek. Michael Barthel in dr., Dunaj X. . 2—6 Keplerjeve ulice 20. Ustanovljena 1781. Priporočam svoje priljubljene 4V2 kilo težke, bakrene, pokositrane . valiva 11111 komad 14 Ji'lo»"u. s Mtazfjlas* Sledeče službe so definitivno ali tudi provizorično umestiti: a) A' Ptujskem šolskem okraju: 1. Na trirazrednici ]iri Sv. Lovrenci v Slov. goricah, nadučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilni vrsti. 2. Na petrazrednici pri Sv. Marku niže Ptuja, podučiteljsko mesto, IV. plačilna vrsta, prosta soba. b) V Rogačkem šolskem okraju: Na enorazredniei pri Sv. Roku, učiteljsko mesto, novo šolsko poslopje z lepim stanovanjem, IV. plačilna vrsta. Prosilci, slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje z zrelostnim ali tudi s po-sobnostnim spričevalom in z dokazom, da so avstrijski državljani, ter oziroma na prvo in tretjo službo tudi sposobni subsidiarično poučevati v katoliškem veronauku — opremljene prošnje vložijo predpisanim potom do 15. maja t. I, pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Ptuj in Rogatec dne 5. aprila 1893. 2-2 Predsednik: Scherer. Učiteljske službe. Na v trirazredito šolo razširjeni ljudski šoli na Cvenu (III. pl. vrsta) se učiteljska in podučiteljska služba stalno ali začasno namesti. Nemškega iu slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje obložene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva po službenem potu do 15. majnika t. 1. pri krajnem šolskem svetu na Cvenu blizo Ljutomera. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 30. inarcija 1893. 2-2 Predsednik: Attems. Dr. Otto Mayr, Maribor, glavni trg- 4, ordinira od 10. do II. in 3. do 4. ure. (Specijalist za očne bolezni.) Premiran z zlato svetinjo v Brusselu 1892 in s častnim diplomom in zlato svetinjo v Londonu 1893. Najboljše sredstvo za Z&m* želodec, katero želodec in opravila. prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel PICCOLI, lekar „pri angelju" v tjjubtjiiiti na Dunajski cesti- Cena 1 ML 15 kr. Izdelovatelj razpošilja ________to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 stekl. stane gld. 136; s 24 gld. 2 60; s 36 gld. 3'84; s 44 gld. 4'26; 55 stekl. tehta 5 Icy s poštno težo in velja gld. 5 26; 110 stekl. gld. 1030. Poštnino plača vedno naročnik. Depfit v lekarnah Bancalari in König v Mariboru. 15-30 £TiiMhtm siaiioi z dvema valčkoma, francoskim in zmesnim kamenom, hlev, kozolč in zidana shramba za žito, poleg 7'/, oralov zemlje blizo železniške postaje in trga na Spodnjem Štajar-skem proda se pod najugodnejšimi pogoji. Dopisi dopošljejo se naj uredništvu tega lista. l—3 fiigraili na prodaj! V občini R a d i zel j s k i na Pohorji prodaja po lastnovoljni sodni dražbi gospod Anton Badl na štiri oddelke po 4'/2—5'/3 oralov, (p- i vsakem 2—2'/j oralov vinograda) posestvo tako, da je na vsakem oddelku vsaj jedna viničarija, pri dveh tudi preša, pri jed-nem gosposka hiša. Vino tam pridelano po rajnem g. A. pl. K ri e hu b e rj u, tačasnem posestniku, doseglo je prvo odlikovanje leta 1873 na Dunajski razstavi. Oklicani bodo (rije oddelki po 1000 gld., četrti (z gosposko hišo) za 2000 gld. Dražba bode dne 8. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v Radizelji. Plačilni pogoji se raztezajo do tretjega leta, in se lehko pogledajo pri sodniji, ali pri dr. J. Sernecu v Mariboru. 1—3 Veliki živinski in kramarski sejem, bode dne 28. aprila 1893 pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Obč. urad Cerkvenjak, dne 14. aprila 1893. F. Tomšek, občinski predstojnik. Cementne izdelke kakor: plošče za tlak vsake velikosti in oblike v treh barvah, plošče za podstenja in k temu robne kamne, cementne cevi za mostove in kanale od lOcm do 40cm v znotranjem pro-meru, podboje za duri in okna, kompletne stopnice, pokrove za studence, štirivoglate in okrogle, velika korita (kopanje) in manjše predstavite za studence, svinjske korita troje velikosti in vsake dolžine, podstavke za žel. nagrobne križe itd. Vse to iz najfinejšega portlandcementa ima v zalogi in nareja na naročila izdelovatelj Josip Mursa tm Mirapji /tri t,jnl