ssm








MAREC 2018 ŠTEVILKA 65 ISSN 1331 - 548X
BaVv-1

NOVA KNJiGA
OB JUBiLEJU
i'' ni
ede

m			
ren		in	. i



<P VSEBINA 65/2018
slovenski dom - naš drugi dom
3	Kako uresničiti katalog dobrih idej?
3	Leto 2018: izzivi za slovensko skupnost na Hrvaškem
4	Zvočna razstava o Prešernu v popularni glasbi
4	Novi-stari predsednik: Staramo se, nujna je pomladitev
5	Veleposlanica: Zgolj vpis v ustavo Slovencem na Hrvaškem še ne zagotavlja vseh pravic
5	Knjiga o vrhunskem opernem umetniku Josipu Križaju
6	Marija Barbieri: Naslednja monografija? O Irmi Polak!
7	Dokumentarec o tipično slovenskem, o kozolcih
7	Novoletni koncert narodnih manjšin Mesta Zagreb
8	Peli smo na maši v cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju
8	Ambiciozni načrti za leto 2018
9	Pridobivanje potrdil o živetju - priložnost za druženje
9	Še na mnoga leta, draga Marija!
10	Januarja pestro in veselo, februarja prezeblo in ekspresno
10	Zanimljive maske i dobra zabava
11	Tradicionalno veselje in presenečenji
11	Kako njegovati vlastitu nacionalnu pripadnost
12	Zvonimir Beker (1927-2017)
12	Aleksandar Petroci - Saša (1937-2018)
12	Živahna pomlad v zagrebškem Slovenskem domu
slovenci na hrvaškem
13	Vrednote naše mladine: družina, prijateljstvo, poštenost
13	Februarja člani Lipa pripravili stodevetnajsti dogodek v 14 letih
14	V Cankarjevem letu ne le kultura, ampak tudi znanost
15	Druženje z rojaki iz Štajerske
15	Dežnik z morčičem naše rojakinje - nov reški spominek
16	Poezija za kulturni praznik, pesem za pomoč otrokom v stiski 16	Predstava o aleksandrinkah - pogleda v delček slovenske
zgodovine
16	Sabina Koželj Horvat: Dokler bo zanimanje, bosta v Osijeku obstala slovenski jezik in kultura
17	Digitalizirana etnološka zbirka
18	Glasbeno-literarni večer s pianistom in pisateljem
18	Za Prešernov dan koncert iz dveh dežel
19	Ob sodelovanju se tudi z malo denarja ustvari veliko muzike
20	Podpora evropski državljanski pobudi za boljši položaj manjšin
materinščina
20	Dalmatinova Biblija: sodobna, s pridihom preteklosti
21	Vedrana Kovač Vrana: Čitatelje najviše zanimaju suvremena dogadanja u Sloveniji
22	Cankarjevo leto kot priložnost za poglobitev v materinščino
pogovarjali smo se
22	Ljubezen do opere druži Slovence in Hrvate
zdrav duh v zdravem telesu
23	Slovenski filmi na Hrvaškem, hrvaške razstave v Sloveniji
24	Juraj Marko Žerovnik: Moje vezi s Slovenijo so družinske, jezikovne in kulturne
25	Osvojili smo triperesno deteljico medalj: zlato, srebro in bron!
25	Ponosni na športnike, navdušeni nad navijači
26	Med rokometnim prvenstvom zaživelo slovensko središče
26	Mogočni Prisojnik nama je dovolil, da ga osvojiva
27	Janko Jazbec - zaslužni sokolski prednjak i djelatnik
preteklost v sedanjosti
29 Rotarjevi mozaiki novega Pulja
29	Beatifikacija patra Straška?
novice iz domovine
30	Arbitražni vozel - ga je mogoče razvezati? Kako?
za vsakogar nekaj
29	Imeti dobrega prijatelja je največje bogastvo na svetu
30	Pregovori so zaklad ljudske modrosti
31	Notranjske dobrote s slastnimi imeni
31	Kako sem sam sebi postal dedek
32	Slikarska zapuščina opernega umetnika
Novi odmev izdajata Kulturno prosvetno društvo Slovenski
dom iz Zagreba In Svet slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb s pomočjo Savjeta za nacionalne manjine Republike Hrvatske In Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Za izdajatelja: Darko Šonc
Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Stanka Herak,
Polona Jurinič, Irena Pavlovič, Darko Šonc, Marjeta Trkman Kravar.
Urednica: Agata Klinar Medakovič
Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorovski
Oblikovanje in prelom: Intergrafika TTŽ d.o.o.
Tisk:
Intergrafika TTŽ d.o.o.
Bistranska 19, Zagreb
Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naklada: 800 izvodov
Naslov uredništva: Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom
Masarykova 13/I, 10000 Zagreb
tel./fax +385 (0)1 48 55 171 slovenski-dom@zg.t-com.hr http://slovenci.hr
Slika na naslovnici:
Ob slovenskem kulturnem prazniku je izšla knjiga o še enem Slovencu, ki je blestel na hrvaških odrih; življenjsko pot Josipa Križaja (na naslovnici v vlogi Borisa Godunova v istoimenski operi M. P. Musorskega) je opisala Marija Barbieri. Nemogoče je našteti vso Križajevo ustvarjalnost, ki je z zlatimi črkami vpisana v zgodovino hrvaške glasbe, kaj šele vse vloge, ki jih je v Zagrebu odigral od leta 1913 do svoje upokojitve leta 1957. Bilo jih je več kot sto trideset, nastopov pa tri tisoč. (Foto: Zavod za zgodovino hrvaške književnosti, gledališča in glasbe HAZU)
Hm
2 I Odmev
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Beseda uredništva
Kako uresničiti katalog dobrih idej?
Slovenski dom z velikimi koraki stopa svoji 80-letnici naproti. Včasih se zdi, kot bi se v dolgoletnem delovanju izčrpal. Ni res. Idej je veliko, le člane, ki bi jih bili pripravljeni uresničiti, je še treba najti. Zlasti mlade.
Ohranjanje identitete, zavedanje korenin, negovanje materinščine, skrb za dediščino ..., takšne cilje si v ospredje postavlja sleherno slovensko društvo v zamejstvu in po svetu. Vsako pa mora potem premisliti, kako te visokoleteče besede pretočiti v prakso. Tu pa se pogosto zatakne. Včasih se zdi, da so že vremenske okoliščine bistveno pomembnejše od pripadnosti narodu: treba je namreč vzeti pot pod noge, iti na tramvaj ali v avtomobilsko gnečo in lov na parkirno mesto. Urici v Slovenskem domu je treba prišteti še dve: za prihod in odhod domov. Prehuda vročina ali polarni mraz sta ponavadi jeziček na tehtnici, ki nas odvrne od poti. Če bi sodili po obisku dogodkov v Slovenskem domu in pripravljenosti za so-
delovanje v dejavnostih in načrtovanju programov, je velik del članstva čisto zadovoljen, da društvu plača letno članarino in mu tako pripada na papirju. Kaj več bi bilo že preveč utrujajoče. Nekaterim pa se tudi zdi, da je v Slovenskem domu premalo zanimivega zanje. Kot bi ne mogli stakniti glav skupaj in predlagati kakšne nove dejavnosti ali osvežitve stare. To je vendar bistvo društvenega delovanja! In to je hkrati pripravljanje terena, da bodo to dejavnost nekoč prevzeli naši mladi. Ob misli na to, nas vse nekoliko stisne pri srcu, saj se v Slovenskem domu včasih počutimo kot v upokojenskem klubu, mlajših, še sploh zelo mladih, je komaj za vzorec. In ko beremo raziskave o tem, kaj jim pomeni razvoj manjšine (praktično nič - preberite si članek dr.
Barbare Riman v tej številki Novega odmeva), je občutek stiske in negotovosti še večji. Kaj bo, ko nas ne bo več? A so tudi resni razlogi za optimizem: med našimi člani krožijo izjemno zanimive zamisli, kako zadevo pognati naprej. Marsikdo vsaj razmišlja o tem. Poglejte spodnjo anketo (morda ste jo prebrali že pred tem uvodnikom) in boste videli. Odgovori na vprašanje, čemu se je treba posvetiti v letu 2018, se berejo kot katalog dobrih idej: kultura, izobraževanje, druženje, mladi, najmlajši, pluralno in dejavno, ohranjane jezika in pripadnosti, pisanje o nas in o naših prednikih ter zgodovinskih vezeh med narodoma - kot vir navdiha za nove rodove. Zamisli je prek zadosti za pravo strategijo. In edino, kar je še potrebno, so ljudje, ki bodo ideje uresničili. Kaj čakate? (jpt) ^
Anketa
Ključna izziva za slovensko skupnost na Hrvaškem
Kako privabiti članstvo k bolj zagnanemu delovanju v društvu, predvsem pa, kako ga narediti bolj privlačnega za mlade, sta ključna izziva za našo skupnost v letošnjem letu, ki ju lahko izluščimo iz ankete za 65. številko Novega odmeva.
Borut Gulič: »Prizadevati si moramo za krepitev inštitucij, potrebnih za obstoj in razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem, a tudi hrvaške v Sloveniji. Spodbujati je treba dinamičen razvoj odnosov v kulturi in izobraževanju. V politiki bo potrebnega več argumentiranega in polemičnega podajanja dejstev, saj bodo sicer napetosti še naprej obremenjevale zgodovinske in naravne vezi med dvema narodoma.«
Luka Hribar: »Želim si, da bi svoja otroka lahko vključil v takšne dejavnosti slovenskega društva v Zagrebu, ki bi bila primerne zanju. Eden od izzivov je torej, da bi prek sveta nacionalne manjšine skušali predlagati dejavnosti, v katerih bi se našli najmlajši in najmanjši. Sam se pri tem ne bom mogel posebej angažirati, saj so moji glavni izzivi na osebni ravni, se pravi diplomirati na specialističnem študiju, delati in skrbeti za družino.«
Rok Jurinic: »Glede na starajočo se slovensko skupnost na Hrvaškem, je osrednji izziv poiskati način, da bi pritegnili mlade k sodelovanju in obiskovanju dogodkov v našem društvu. Vsekakor je treba na vsak način nadaljevati z založniško dejavnostjo, od izdajanja knjig o naši skupnosti do Novega odmeva. Novi odmev se mi zdi zelo pomemben, če nič drugega, kot sled, ki bo ostala za nami.«
Stanka Novkovic: »Zelo pomembno je, da se člani bolj in v večjem številu vključujejo v dejavnosti društva. Obstaja velika nevarnost, da bodo sekcije, ki jih vodijo starejši člani, ugasnile, če vodenja ne bomo prenesli na mlajše. Poleg uglednih obiskov iz Slovenije bi si želela še več stikov z navadnimi ljudmi, npr. z društvi iz Slovenije, ki bi jih lahko obiskali. In najpomembneje: še bolj bi se morali ukvarjati z ohranjanjem slovenščine, k učenju pa pritegniti tudi mlade.«
Vasiljka Tovarloža: »Največji izziv je poglobitev odnosov med Slovenijo in Hrvaško na poslovni, znanstveni, kulturni ravni, tudi na področju slovenskega jezika. Pomembno je tudi sodelovanje v gospodarstvu in turizmu.«
Agata Klinar Medakovic
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
NW1
Ödmev I 3
Kulturni praznik
Zvočna razstava o Prešernu v popularni glasbi
Slovenski kulturni praznik smo letos proslavili s tremi dogodki: izidom knjige o opernem pevcu Josipu Križaju, ogledom dokumentarnega filma Tipično slovensko: kozolci, na sam praznik, 8. februarja, pa smo spoznali uglasbljeno Prešernovo poezijo.
Pred otvoritvijo razstave je v polni Prešernovi dvorani Slovenskega doma zadonela slovenska himna, sledila sta nagovora in praznični čestitki predsednika društva Darka Šonca in Marka Rakovca iz slovenskega veleposlaništva. Kustos Gorenjskega muzeja iz Kranja Gašper Peternel je predstavil projekt, s katerim predstavljajo slovenske glasbenike in skupine, ki so v zadnjih desetletjih Prešernovo poezijo na novo interpretirali in uglasbili v najrazličnejših popularnih zvrsteh. Poudaril je domače vzdušje v Slovenskem domu, ki se je čutilo že ob
Gašper Peternel, Darko Šonc, v ozadju skupina Tantadruj: Aleš Hadalin, Boštjan Sokolič, Mateja Blaznik (z leve). Obe foto: SŠ
postavljanju izložbe. Popeljal nas je v zgodovino uglasbenih Prešernovih pesmi, od 19. stoletja, ko sta si Prešernova poezija in glasba začeli podajati roke. V 80. letih je rokerska skupina Lačni Franz igrala Zdra-vljico, ki jo je Stanko Premrl uglasbil kot napitnico in je postala edina revolucionarna skladba na Prešernovo besedilo. Po 90. letih so Prešernove pesmi skladali tudi drugi glasbeniki, nekateri zaradi promocije, drugi zaradi aktualnih besedil, tretji so pesnika doživeli na bolj romantičen način. Omeniti velja projekta, ki sta združila slovenske glasbenike, in sicer kompilacija Neistrohnjeno srce in Prešer'n'roll. Prešerna je posebej zanimivo uglasbila
13 n
Veliko zanimanje za poslušanje uglasbenega Prešerna.
skupina Tantadruj, ki je tudi nastopila v naši dvorani in nam zapela nekaj Prešernovih pesmi.
Razstava je drugačna od običajnih. Na panojih so plakati, pred njim pa stojalo s predvajalnikom zvoka in slušalkami. Ko prebereš informacijo o pesmi, glasbi in izvajalcih, lahko skladbo tudi poslušaš. Tako smo lahko prisluhnili Lačnemu Franzu, Sedmini, Jerci Mrzel, Ditki Haberl, Janiju Kovačiču, Otu Pestnerju, Andreju Šifrer-ju, a tudi metalski skupini Brezno in retro-avantgardni skupini Laibach. Ob poslušanju gostujoče skupine Tanta-druj in posnetkov se zaveš širine glasbene kulture.	Stanka Herak
Volilna skupščina
Novi-stari predsednik: Staramo se, nujna je pomladitev
Volilne skupščine Slovenskega doma, ki je potekala 21. marca, se je udeležilo 54 članov. Za predsednika za naslednje štiriletno obdobje je bil vnovič izvoljen Darko Šonc, ki je na čelu društva že 24 let.
Uvodoma je predsednik društva poročal o delu v letu 2017, izstopajoče dogodke je ilustriral s fotografijami. Za Novi odmev je povedal, da zaradi povečanega števila prireditev od lani izhaja štirikrat na leto; v ospredju so poročila o dejavnostih Slovenskega doma, a tudi v ostalih slovenskih društvih na Hrvaškem. Glede članstva pa je povedal: »Statistika kaže, da je starostna struktura vse slabša, obenem pa je tudi vse manj članov.« Skupščina je soglasno sprejela tudi poročilo o finančnem in materialnem poslo-
Volilna komisija: Stanka Novkovič, Nino Lah, Adica Dobrič-Jelača (z leve) ter novi-stari predsednik Darko Šonc.
vanju z zaključnim računom za leto 2017. »Nadzorni odbor se je sestal 14. marca, pregledali smo predvsem, ali so dokumenti originali, najbolj pomembno je, da je društvo poslovalo zakonito in ustrezno evidentiralo finančno poslovanje,« je povedal predsednik nadzornega odbora Rolando Nikčevic.
Prišel je čas za pomladitev
Na volitvah so bili v upravni odbor po-lega dosedanjih članov Miroslave Marie Bahun, Boruta Guliča, Polone Jurinic, Silvestra Kmetiča in Darka Šonca izvoljeni še novi člani Stanka Herak, Marjeta Trkman Kravar, Rolando Nikčevic, Agata Klinar Medakovic. Edini kandidat za predsednika društva je bil Darko Šonc. Skupščina ga je soglasno izvolila. Za podpredsednika društva je bil izvoljen Silvester Kmetič, v nadzorni odbor pa Marjan Dirnbek (predsednik) ter članici Hedvika Ceranic in Nada Gajdarov. Novi-stari predsednik je predstavil načrt dela
Člani so z zanimanjem spremljali potek volilne skupščine. Obe foto: akm
za leto 2018. Poleg izida štirih številk Novega odmeva je napovedal program ob stoletnici smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja in praznovanje dneva državnosti v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom. »Prišel je čas, da se društvo pomladi, nujno je nekaj narediti v zvezi z mladimi,« je dejal Šonc. Kot pomemben projekt je omenil svet za prihodnost, o katerem je razpravljal že prejšnji upravni odbor: »Povabili bi mlade nad 30 let starosti, morda bomo dobili kakšne nove ideje, posebej za mlade. Načrtujemo tudi ustanovitev slovenskega študentskega kluba.« Predlog finančnega načrta, ki bo tudi po prihodkih verjetno podoben lanskemu, je bil soglasno sprejet. Ob zahvali za ponovno izvolitev je predsednik še enkrat povabil vse člane k aktivnejšemu sodelovanju.
Agata Klinar Medakovic
4 I Odmev
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Pogovorni večer
Veleposlanica: Zgolj vpis v ustavo Slovencem na Hrvaškem še ne zagotavlja vseh pravic
Dve leti po prevzemu veleposlaniške dolžnosti v Zagrebu je bila Smiljana Knez 31. januarja gostja pogovornega večera v Slovenskem domu. V pogovoru s Tanjo Borčic Bernard je opisala svoje delovanje in počutje na Hrvaškem ter se med drugimi vprašala, zakaj se sosednji državi še nista naučili pogovarjati, sklepati kompromise in spoštovati vladavino prava.
Veleposlanica je na Hrvaško prispela v obdobju, ko priljubljenost Slovencev zaradi zapletov z arbitražo ni bila na najvišji ravni in so se Sloveniji očitale zadeve, za katere ni odgovorna. »Čeprav slovenski in hrvaški narod nista bila nikoli v vojni in si delita 600 kilometrov meje, se še vedno nismo naučili, kako živeti kot dobri sosedje,« je komentirala pereče vprašanje uveljavitve arbitražne odločbe. Ob tem je poudarila, da so odnosi med državama, kakor tudi njeno delovanje na Hrvaškem veliko širši od politike, saj obsegajo tudi zelo plodno gospodarsko sodelovanje in veliko blagovno menjavo. Veleposlaničina prva prioriteta je zato gospodarska diplomacija. Posebej je poudarila slovenske naložbe na Hrvaškem, ki prispevajo k izvozu in so usmerjene tudi v tiste dele Hrvaške, kjer drugih tujih investicij ni.
Pouk slovenščine v hrvaških šolah
„Velikokrat se sliši, da je slovenski manjšini na Hrvaškem lažje, ker je zapisana v ustavo, medtem ko hrvaška skupnost v Sloveniji ni," pravi veleposlanica Knezova. Potem ko so se na veleposlaništvu podrobno poglobili v primerjavo statusa, so ugotovili, da ni tako in da zgolj vpis v ustavo še ne zagotavlja vseh pravic. Ne samo, da slovenska manjšina nima poslanca v saboru, spopada se tudi z razmeroma zahtevnimi pogoji za uveljavljanje svoje identitete. Primer: v Sloveniji je devet osnovnih šol, v katerih omogočajo učenje hrvaškega jezika kot obveznega izbirnega predme-
Tanja Borčič Bernard in Smiljana Knez (z leve). Foto: Antun Bukovec
ta, medtem ko so na Hrvaškem samo štiri, ki omogočajo pouk slovenščine po modelu C. Glede na dolgo mejo med državama bi bilo učenje slovenščine po veleposlaničinem mnenju na Hrvaškem pomembo ne le zaradi spoštovanja do manjšine, temveč tudi zaradi potrebe, da se ljudje naučijo jezika sosednje države.
Slovenska društva na Hrvaškem
Knezova se je srečala z večino slovenskih društev na Hrvaškem, dolguje le še obisk društvoma v Labinu in Poreču. Veleposlaništvo v pogovorih s krajevnimi oblastmi skuša vplivati, da bi se položaj društev še izboljšal, predvsem, ko gre za njihove finančne in prostorske težave. „Navdušena sem nad energijo, s katero člani društev negujejo slovensko identiteto, kot na primer idrijsko čipko v Splitu," je dejala veleposlanica in pohvalila pomoč, ki jo društvom nudita Zveza slovenskih društev na Hrvaškem in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dodala je še, da bi morali imeti vsi Slovenci na Hrvaškem status zamejskih Slovencev. Po zdajšnji slovenski zakonodaji so kot takšni opredeljeni le Slovenci v obmejnih krajih, ostali pa so uvrščeni v skupino Slovencev po svetu. In torej tudi različno obravnavani s strani Slovenije.
Ženske v visoki diplomaciji
V slovenski diplomaciji je bilo pred leti le 3 do 5 odstotkov veleposlanic, danes pa jih je skoraj tretjina, je povedala Smiljana Knez, sicer velika zagovornica enakih možnosti. Pohvalila je opredelitev slovenskega zunanjega ministrstva za družinsko politiko, ki ob imenovanju na diplomatski položaj omogoča preselitev celotne družine.	(tbb)
Kultura nas povezuje
Knjiga o vrhunskem opernem umetniku Josipu Križaju
Predstavitev knjige Josip Križaj, umetnik pred svojim časom je potekala 6. februarja v preddverju Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) v Zagrebu. Na predstavitvi so sodelovali avtorica Marija Barbieri, intendantka HNK Dubravka Vrgoč in predsednik Slovenskega doma in urednik izdaje Darko Šonc.
Za uvod v predstavitev knjige je zazvenela Križajeva mogočna izvedba arije Sulejmana Velikega iz opere Nikola Šubic Zrinj-ski, stvaritve Ivana pl. Zajc, ki je na Hrvaškem zelo priljubljena. Ta arija je tudi na mini zgoščenki, ki je priložena k monografiji. Darko Šonc je v pozdravnih besedah poudaril, da so hrvaško
Marija Barbieri, Dubravka Vrgoč, Darko Šonc (z leve), HNK Zagreb. Foto: akm
operno, baletno in dramsko prizorišče zaznamovali številni slovenski umetniki. Tudi v likovni umetnosti in v športu je bilo podobno. Knjiga o basistu Josipu Križaju je tretja monografija Marije Barbieri o pomembnih slovenskih opernih umetnikih; pred tem sta izšli monografiji o Josipu Gostiču in Josipu Rijavcu.
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
NW1
Ödmev I 5
Intendantka Dubravka Vrgoč je opozorila, da je knjiga posvečena pevcu, ki je večino časa ustvarjal na odru HNK v Zagrebu, kjer je odpel največje vloge. Posebej je poudarila, da sta slovenski in hrvaški narod najtrdnejše povezana prav v kulturi. Žal se je zaradi bolezni moral opravičiti maestro Vladimir Kra-njčevic. Njegov poklon umetniku je prebrala Marija Barbieri. V hommagu je med drugim napisal: »Brez pretiravanja lahko rečem, da druge basiste vedno primerjam z Josipom Križajem, ki tudi po 50 letih, odkar ga ni več, še kar živi na opernem prizorišču!«
Zagrebčani oboževali žametni glas
Josip Križaj se je rodil 5. marca 1887 v Vevčah pri Ljubljani. Na odrsko poklicno pot ni stopil kot pevec, ampak kot igralec. Leta 1908 je postal član Opere v Ljubljani, kjer je deloval do leta 1913, ko je odšel v Zagreb, kjer je s kratkimi prekinitvami ustvarjal do odhoda v pokoj leta 1957. Nazadnje je javno nastopil 3. novembra 1957 v Trubadurju. Leta 1963 je prejel nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo. Umrl je v Zagrebu 30. julija 1968. Pokopan je na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Monografija vrhunske poznavalke operne umetnosti Marije Barbieri je izšla ob 50-letnici umetnikove smrti. Avtorica je na predstavitvi naštevala poglavja, v katera je strnila življenjsko in umetniško pot Križaja. »Kot človek je imel zelo rad življenje, v operi pa je dosegel vse, kar je bilo mogoče,« je povedala. Kritiki so velikokrat hvalili njegove vloge, v katerih je blestel z žametnim glasom. Uvrstil se je med največje umetniške osebnosti v zgodovini hrvaške opere. Monografija je krona večletnega dela Marije Barbieri. Je trajen dokument o skrbno zbranih podatkih, o izjemno pomembnem
Josip Križaj s soprogo Paulo Trauttner.
Josip Križaj kot Kecal v Prodani nevesti. Obe foto: Zavod za zgodovino hrvaške književnosti, gledališča in glasbe HAZU
in spodbudnem Križajevem prispevku k hrvaškemu glasbenemu poustvarjanju. Knjiga je tudi bogato opremljena s fotografijami, ki pričajo o tem, kako pomemben del opernih predstav so bili nekoč maska, kostum o scenografija. Tega danes ni več. Na koncu predstavitve se je avtorica zahvalila izdajateljema, Slovenskemu domu Zagreb in Svetu slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb, Zavodu za zgodovino hrvaške književnosti, gledališča in glasbe HAZU - Zagreb ter družini Ceranic, ki ohranja spomin na velikega umetnika.
O dogodku je poročala hrvaška televizija, poročilo si je mogoče ogledati na tej povezavi: https://hrti.hrt.hr/video/show/4347178/.
Polona Jurinic
5 vprašanj, 5 odgovorov
Marija Barbieri: Naslednja monografija? O Irmi Polak!
Avtorica knjige Marija Barbieri je Josipa Križaja približala današnji generaciji Slovencev v Zagrebu, ki ga ni imela priložnosti doživeti na odru. Ob robu izida knjige smo ji zastavili pet vprašanj.
■	Zakaj so slovenski operni umetniki prihajali v Zagreb, kjer so dosegali velike uspehe, o katerih se še danes govori?
Treba je vedeti, da je bila Slovenija pred stoletjem tako kot Hrvaška del Avstro--Ogrske. Za nadarjene slovenske operne umetnike je bila zagrebška Opera odskočna deska za veliko dunajsko operno hišo in svetovne odre. Priti v Zagreb je bilo vprašanje uveljavitve.
■	Križaj je na zagrebških opernih odrih ustvarjal med letoma 1913 in 1957. V tem obdobju je velikokrat nastopal z drugimi slovenskimi opernimi pevci, ki so bili prav tako angažirani v Zagrebu.
Ob njemu so nastopala največja slovenska operna imena, kot so Irma Polak, Jo-
sip Rijavec, Mario Šimenc, Josip Gostič, Ivan Franci in Marija Podvinec. Bil je tudi partner veliki Zinki Kunc ter slavni Milki Trnini - na koncertu Rheinbergerjeve Tribulationes Cordis Mei v Hrvaškem glasbenem zavodu leta 1916. Pel je tudi z Emmy Destinn in Jarmilo Novotno, ki sta bili svetovno priznani pevki.
■	Katera vloga oziroma lik mu je bil pisan na kožo?
Bil je nepremagljiv Kecal v Prodani nevesti B. Smetane in Boris Godunov v istoimenski operi M. P. Musorskega, blestel je v Wagnerjevih operah Parsifal (kot Tuturel), Walkiri (Wotan) in Lohenginu (Henrik). Njegova prva večja vloga v Zagrebu je bila vloga Sulejmana Velikega v operi Nikola Šubic Zrinjski.
■	Bil je protagonist na več praizvedbah hrvaških opernih del.
Najpomembnejši lik je bila vloga bogatega kmeta Marka iz slavne opere Ero z onega sveta J. Gotovca. Velikanski uspeh
Marija Barbieri. Foto: akm
je doživel na praizvedbi oratorija Življenje Cirila in Metoda Božidarja Širole na festivalu v Frankfurtu leta 1927.
■ Kateremu slovenskemu opernemu umetniku s hrvaškega odra bi si še lahko oddolžili z monografijo?
Vsekakor Irmi Polak.
Polona Jurinic
HM
6 I Odmev
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Dediščina
Dokumentarec o tipično slovenskem, o kozolcih
Leto 2018 sta Evropski parlament in Svet EU razglasila za evropsko leto kulturne dediščine. Zato smo si v Slovenskem domu v mesecu kulture (14. in 16. februarja) lahko ogledali dokumentarni film o kozolcih, ki so prepoznaven slovenski nacionalni simbol in nepogrešljiv del kulturno-etnološke dediščine.
Kozolec iz dokumentarnega filma Televizije Slovenija.
Film z naslovom Tipično slovensko: kozolci je leta 2017 posnela TV Slovenija. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režiral pa ga je Boštjan Vrhovec. V pripravi filma so sodelovali številni sodelavci. Avtorji so nas popeljali skozi zelo zanimivo zgodbo o kozolcih, ki zaznamujejo slovenski prostor in prebivalce. Najdemo jih po vsej Sloveniji, največ jih je na Dolenjskem, v Šentrupertu, kjer so zaščiteni kot kulturna dediščina. Tam lahko vidimo vse tipe kozolcev: enojne, dvojne in prislonjene, medtem ko na Primorskem, kjer je burja, kozolcev ne poznajo. Tudi sama sem zvedela veliko
zanimivosti, ki mi doslej niso bile znane.
Dediščina, ki se ji ne piše dobro
Kozolec je gospodarsko poslopje, izjemno stabilne konstrukcije, ponavadi lesena, s strani odprta stavba, ki služi predvsem za sušenje sena, žitaric, koruzne slame, fižola... Postavljali so jih že v srednjem veku ob graščinah in samostanih, največjo renesanso pa so doživeli v 19. stoletju. Za gradnjo kozolca potrebujemo kar 42 kubičnih metrov lesa (hrastovega, kostanjevega ali smrekovega), stebri so iz kamna ali od sredine 20. stoletja betonski, zelo pomembna pa je streha kozolca, ki je nekoč imela lese-
no ali slamnato kritino, danes pa običajne strešnike. Dvojni kozolec je lahko težak kar 32 ton, lahko ga razstavimo in brez problemov prenesemo na drugo lokacijo. Nekoč je vsaka kmetija imela vsaj en kozolec, danes pa je malo ljudi, ki so prepoznali vrednost in pomen kozolcev in so se odločili za njihovo obnovitev, zato na žalost tudi številni propadajo. Način kmetijstva se je spremenil in jih ljudje ne potrebujejo več. Njihovo vzdrževanje se ne splača, le redki lastniki se odločajo za novi gostinski ali turistični namen. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo RTV Slovenija, ki nam je ljubeznivo dovolila predvajati film; ogledate si ga lahko tudi na našem spletu (http://www.slovenci-za-greb.hr/film-tipicno-slovensko-kozolci/).
Marjeta Trkman Kravar
Vsi, ki smo si ogledali film o kozolcih, smo bili po ogledu zelo zaskrbljeni za prihodnost tako vredne kulturne dediščine in hkrati enotni v trditvi, da imamo v Sloveniji nekaj, česar Evropa nima, kar je velika posebnost in predstavlja slovensko prepoznavnost, kar je slovenski nacionalni simbol, dediščina, estetska kvaliteta, brezčasna struktura, ki se ji žal ne piše dobro!
Pevski zbor Slovenski dom
Novoletni koncert narodnih manjšin Mesta Zagreb
Božič je mimo, novo leto smo tudi že proslavili, ljudje hitijo vsak po svojem opravku, v katedrali v Zagrebu pa je še kar praznično. Tako lahko opišemo vzdušje na koncertu narodnih manjšin Mesta Zagreb, ki je potekal 9. januarja.
Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje za koncert, ki je postal že tradicionalen. Tako nastopajočih kot obiskovalcev je vsako leto več. Uvodoma jih je pozdravil predsednik Koordinacije svetov in predstavnikov nacionalnih manjšin Mesta Zagreb Dušan Miškovic. Med obiskovalci so bili tudi slovenska veleposlanica Smiljana Knez, zagrebški župan Milan Bandic, vodje mestnega Sektorja za uveljavljanje človekovih pravic, civilno družbo in nacionalne manjšine Elizabeta Knorr ter rektor katedrale mr. Josip Kuhtic. Nastopajočim in posebej rektorju Josipu Kuhticu se je zahvalila predstavnica poljske manjšine Walentyna Lončaric. Po maši ob 18. uri je po dve pesmi zapelo naslednjih deset zborov: Fedeli Fiumani italijanske skupnosti z Reke, nemški pevski zbor iz Zagreba, Mešani zbor MKD Ady Endre iz Zagreba, mešani pevski zbor Bohemia Češke besede Zagreb, vokalna skupina Wisla PKU Nikolaj Kopernik iz Zagreba, zbor Rjabinuška ruske manjšine iz Zagreba, KPD Ukrajincev Karpati mešani pevski zbor Lira iz Lipovljanov in mešani pevski zbor Slovenski dom. V katedrali so poleg Čehov, Madžarov, Nemcev, Poljakov, Rusov, Slovakov, Slovencev, Italijanov
in Ukrajincev nastopili tudi člani hrvaškega KUD Bosiljak iz Ču-čerja. Naš zbor je pod dirigentsko palico prof. Ivice Ivanovica zapel pesem U to vrijeme godišta v hrvaščini in Božji nam je rojen sin. Na koncu smo vsi pevci - tesno skupaj pred oltarjem in po taktirko Ambrozija Puškarica - zapeli Sveto noč ob spremljavi tamburašev iz Čučerja. Vsak zbor je zapel eno kitico v materinščini. Pred slovesom smo skupaj z občinstvom v en glas zapeli pesem Narodi nam se. Tako kot gospod Miškovic si tudi mi želimo, da se bomo na koncertu božičnih pesmi zbrali tudi v letu 2019. Stanka Herak
Nastop MePZ Slovenski dom na novoletnem koncertu v zagrebški katedrali. Foto: Antun Bukovec
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
NW1
Ödmev I 7
Duhovna sekcija A. M. Slomšek
Peli smo pri maši v cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju
Pevski zbor Duhovne sekcije A. M. Slomšek je na povabilo župnika Antona Trpina 28. januarja nastopil pri maši ob 10. uri v cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju. Župnika Trpna poznamo že dolgo, odkar v Zagrebu mašuje v slovenščini. Ker se pogosto videvamo, smo postali pravi prijatelji.
Pri maši smo zapeli Latinsko pastoralno mašo - Kyrie in Gloria (Lojze Mav), Božji nam je rojen sin (Ivan Zupanc), psalm Božič I (Gregor Zafošnik), Pastirci kam hitite (Andrej Vavken), Sanctus -Benedictas (iz maše), Oče naš in Agnus Dei (iz maše), Evharistična daritev (Viktor Mihelčič) in Glej zvezdice božje. Po maši pa smo na kratkem koncertu izvedli pesmi A. M .Slomška, in sicer Veselja dom in Pred Jezusa ponižno pokleknimo (v priredbi našega zborovodje prof. Vinka Glasnovica) ter Večernico (v priredbi Janka Žirovnika). Zapeli smo tudi nepogrešljivo Sveto noč (Franc Gruber). Cerkev sv. Jerneja je bila polna vernikov, med njimi je bilo tudi
veliko otrok. To je bila otroška maša, kar je bilo vidno tudi po tem, da so bile cerkvene klopi zasedene z otroškimi glavicami. Po maši smo odšli do bližnjega kartuzijanskega samostana Ple-terje, kjer smo si ogledali dokumentarni film o življenju v tem samostanu, ki je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Ustanovil jo je grof Herman II. Celjski leta 1403. Ljubeznivi gospod nam je še predlagal, da si ogledamo muzej na prostem, saj je samostan v nedeljo zaprt za obiskovalce. Vrata so nam odprli na prošnjo župnika Trpina.
O šentjernejski farni cerkvi
Ko je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto med letoma 1985 in 1986 opravil arheološko izkopavanje cerkvenih ladji, je odkril, da so na mestu sedanje cerkve stale vsaj še tri njene predhodnice: dve romanski in ena gotska. Po turškem požigu leta 1500 so farno cerkev sv. Jerneja obnovili. Leta 1641 so ji dodali današnji zvonik, leta 1827 pa so jo preoblikovali. V dveh stranskih kapelah sta nameščena marmorna oltarja iz XVII. stoletja. Stranska oltarja, ki so ju pripeljali iz cerkve razpuščenega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, sta iz prve polovice XVII. stoletja. Na severnem oltarju je Metzingerjeva slika sv. Jerneja. V novejši zgodovini je bil leta 2004 v celoti obnovljen glavni oltar, leta 2005 pa je župnik Trpin obnovil okolico cerkve in župnijski dom. Cerkva Sv. Jerneja ima farni pečat z napisom »Župnija sv. Jerneja na polju«.
Miroslava Maria Bahun
Duhovna sekcija A. M. Slomšek v šentjernejski cerkvi sv. Jerneja. Foto: Božena Pavlic
SSNM MZ
Ambiciozni načrti za leto 2018
Na seji Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreba (SSNM MZ), ki je potekala 25. januarja v Slovenskem domu, so člani soglasno sprejeli finančni načrt in program dela za leto 2018.
Načrtovane dejavnosti so tudi letos razporejene v sedem skupin: informiranje, založništvo, prireditve, izobraževanje, vzgoja in izobraževanje, uresničevanje političnih pravic, uporaba jezika in pisma, zastopanje nacionalne manjšine pred predstavniškimi in izvršnimi telesi regionalne samouprave ter skupni programi.
Vljudno vabljeni na prireditve, pripravljene za vas! Še naprej nas spremljajte na »dvojezičnemu spletu« www.slovenci-za-greb.hr kjer vas bomo redno obveščali o vseh dogodkih in aktivnostih zagrebškega manjšinskega Sveta!
Predsednik SSNM MZ Darko Šonc je med programi izpostavil praznovanje Cankarjevega leta ob stoletnici pisateljeve smrti, gledališko-stripovski performans in predstavitev knjige Cankar v stripu, obeležitev 140. obletnice rojstva pesnika Otona Župan-
čiča, izid drugega dela knjige Slovenci v hrvaškem športu Edu-arda Hemarja in vključitev v slovesnosti ob 25-letnici karlovške Osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem.
Agata Klinar Medakovic
Seje so se udeležili skoraj vsi člani SSNM MZ. Foto: akm
8 I Odmev
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Izgnanci
Pridobivanje potrdil o živetju - priložnost za druženje
V prostorih Slovenskega doma sta predstavnika slovenskega veleposlaništva v Zagrebu 13. februarja izgnancem potrjevala obrazec o živetju, ki ga potrebujemo za nadaljnje prejemanje rente iz Slovenije za pretrpljeno življenje v taboriščih med drugo svetovno vojno.
Zahvaljujemo se konzulu Viktorju Mlakarju, ki je podpisoval izjave, in skupaj z Ivanko Filipan, referentko konzulata, odgovarjal na številna vprašanja izgnancev. Letos je po potrdila prišlo manj upravičencev. Nekaterih ni več med nami, nekatere pa sta zadržali bolezen in starost. Štiri članice so v bolnišnici, štiri pa doma in ne morejo na noge. Dogovorili smo se, da bomo prihodnje leto poskusili še olajšati izdajanje potrdil. Izgnanci si zaslužijo pohvalo za točnost ter prijetno druženje in obujanje spominov. Na takšnih srečanjih vedno zvemo kaj »novega«; tako nam je Frančiška odkrila, da ima njena mama 102
Jozefa Bogolin, Ivanka Filipan, Viktor Mlakar, Alojz Slavko Kramar. Foto: Darko Šonc
leti. Živi v Novi vasi na Dolenskem. Bila je izgnana v Nemčijo Dan izdajanja »Potrdil o živetju« je za izgnance najlepše darilo veleposlaništva Republike Slovenije. Dragi Ivanki Filipan dolgujemo posebno zahvalo, ker nas že osmo leto »prenaša« in navdušuje v pogovorih. Hvala tudi Ivanki Nikčevic, ki nam vedno pomaga pri organizaciji dela, sprejemu izgnancev in pogostitvi.
KraS
Na obisku
Še na mnoga leta, draga Marija!
Mariji Hanžek, rojeni Žertek, je praznovanje 98. rojstnega dne polepšala naša Ivanka, ki jo je tudi letos obiskala na njen dan v domu za ostarele na zagrebški Peščenici, kjer živi s partnerjem Borisom. Ivanki se je letos pridružila še Majda.
Majda Piskernik, slavljenka Marija Hanžek in Ivanka Nikčevic (z leve). Foto: Boris
Iz Marijine sobe so se 24. januarja razlegale vesele slovenske pesmi, prežete s spomini na mlade dni. »To je bil moj pravi rojstni dan!« je slavljenka dejala ob slovesu. Ko bi le lahko videli njen vesel in nasmejan obraz ter slišali še vedno lep glas. Koliko čudovitih spominov je delila z nami! Za Novi odmev je razkrila tudi nekaj podrobnosti o svoji življenjski poti, ki jo je leta 1933 iz vasi Griže pri Celju pripeljala v Zagreb.
■ Izhajate iz številne družine. Kakšen je vaš spomin na mladostne dni?
Naša družina je živela v Grižah v prelepi Savinjski dolini in je štela 13 otrok. Rodila sem se kot zadnji otrok, pred mano so bili živi le še trije bratje in tri sestre, mati je bila gospodinja, oče rudar. Stara sem bila komaj pet let, ko je oče umrl. Imela sem lepo otroštvo. Preživela sem
ga v domačem kraju, kjer sem obiskovala osnovno šolo, kasneje sem z vlakom potovala v nižjo gimnazijo v Celje. Do železniške postaje sem imela celo uro hoda. V mladosti so me klicali Micka.
■	Bili ste rosno mladi, ko ste prišli v Zagreb.
Pri komaj 13 letih sem prišla k sestri, ki se je poročila v Zagreb. Najprej sem se kot vajenka zaposlila v privatnem frizerskem salonu, v pokoj pa sem odšla leta 1970 iz frizerske zadruge Bratstvo, katere salon je bil ob Nami na nekdanjem Trgu republike. Napolnila sem 50 let delovne dobe. Z delom sem bila zelo zadovoljna. Strigla sem in izdelovala lasulje. Poročena sem bila dvakrat, iz prvega zakona imam hčerko Mirjano in dva vnuka - Željka in Davorja ter pravnuka Kreša, ki je star 15 let.
■	Ste imeli stike z domovino, ste obiskovali domači kraj?
Ko sem še mogla, sem pogosto odhajala
v Savinjsko dolino. Zdaj v Sloveniji nimam nikogar več. Ko je mati zbolela, sem jo pripeljala v Zagreb in jo tukaj do smrti negovala.
■	Kdaj ste začeli zahajati v Slovenski dom?
Leta 1995 sem se včlanila v pevski zbor Slovenskega doma, kjer sem bila zelo aktivna in sem za svoje udejstvovanje prejela bronasto Gallusovo značko. Redno sem zahajala v naš drugi dom, obvezno na petkova srečanj, na katerih sem večkrat nastopala z vokalno-instrumental-no skupino Angeluši, ki je bila dejavna v »mojem« domu za ostarele.
■	Kako potekajo vaši dnevi?
Zelo rada čitam in še vedno pojem v pevskem zboru v domu za ostarele. Rada bi še prihajala v Slovenski dom, kjer sem preživela lepe trenutke, a mi zdravje tega ne dovoli več.
Ivanka Nikčevic/akm 0
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
NW1
Ödmev I 9
Petkovi srečanji
Januarja pestro in veselo, februarja prezeblo in ekspresno
Za srečanje v januarju bi na kratko lahko rekla: pestro in zelo zanimivo. Februarja pa je čisto drugače: skozi sneg in mraz se je v Slovenski dom prebila le peščica hrabrih, ozeblih in zvestih članov. Po kratkem klepetu in kozarčku so se urno obrnili in odhiteli domov.
Na januarskem prvem petku je bilo veselo! Foto: Nino Lah
Zadržimo se torej pri januarju, ki je bil lep, topel in sončen mesec. Na petkovo srečanje so prišli tudi štirje slavljenci: Olga, Božena, Majda, Tone. Lepo jih je bilo poslušati, ko so pripovedovali o svojem življenju. Majda je tudi prebrala nekaj zanimivih novoletnih čestitk. Vse je ganila Olga Šikovec Lun-cer, ko nam je pripovedovala o svojih dosežkih v vrhunske športu. Kako je postala tako uspešna atletinja? V srednjo
šolo je morala iz domačega kraja potovati v Celje. Vsak dan je tekla na vlak, ki je odpeljal ob 5.30. Tekla je po dežju in snegu. Tudi po končani šoli se ni nič spremenilo, saj je prvo službo dobila v Celju. »Kakšen trening je to bil vsak dan!« se je spominjala Olga. Vpisala se je v športno društvo Kladivar Celje. Sprva ni prav resno in redno trenirala. Spod-bodlo jo je, ko so se njeni klubski kolegi odpravili na počitnice na morje. Ona pa
morja še nikoli ni videla. Tako se je začela njena uspešna športna pot. Ko smo sedli k bogato obloženi mizi, smo Olgo zasipali z vprašanji. Ko sem jo vprašala, koliko medalj, pokalov, odlikovanj je prejela, mi je z nasmeškom odgovorila: »Tega sploh ne vem, kdo bi vse to preštel in si zapomnil. Toliko tega je bilo!« V takšnem prijetnem vzdušju je minilo naše januarsko srečanje.
Ivanka Nikčevic
Maskenbal
Zanimljive maske i dobra zabava
Veseli maskenbal u Slovenskome domu ove je godine održan 13. veljače. Maske su bile izvrsne - pojedine nikako nije bilo moguce prepoznati, bile su raznovrsne i duhovite, simpatične, seksi, zastrašujuce a iznad svega razdragane i vesele.
Došao je sluga Jernej, a i šeiku od Arabije nije bilo daleko doci u Slovenski dom. Pokazalo se da ima nade da se članstvo Doma pomladi, bile su tu dvije djevojčice koje planiraju pjevati u našem zboru, kad malo odrastu. Dame, čarobnica, Vesna - simbol proljeca, pla-
ninar s Pohorja, velika i mala mačka i tako redom. Ali uz pohvalu svih maski za umješnost i trud da budu što zanimlji-vije, posebnu pažnju izazvale su jedna velika Riba - poeta, koja nam je zapje-vala svoju autorsku pjesmicu o sudbini ribe koju spašavaju iz mora (pročitajte je
Zajednička slika za uspomenu. Foto: Božena Pavlic
Riba Irena Hribar Pavlovic: Ribja pesem
Sem ribica mlada vesela, veselo se v morju igram, in plavam po morju Jadranskem, saj drugih jaz morij ne znam.
Pa prišel slovenski je ribič poskušal je v mrežo me ujet, me rešil je tip iz tujine saj ribiča vrgel je v klet.
Zaplavala spet sem veselo, smejala se HE HE HE HE hrvaški je ribič zdaj prišel, in hotel ujeti me je.
Zdaj moj je Slovenec me rešil, je tujca od mene pregnal, ker ribic ne sme se loviti, zato ga je kar kaznoval.
Da bomo vsi srečni, veseli, da v morju zavladal bo mir, Slovenci, Hrvati in drugi: uživajte kuhan krompir.
10 |
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Slovo od starega leta
Tradicionalno veselje in presenečenji
Od starega leta smo se v Slovenskem domu poslovili 29. decembra. Letošnje druženje sta zaznamovali presenečenji: tombola s samimi dobitnimi srečkami in izbor najboljšega tradicionalnega božičnega kruha poprtnika.
Kot stalnica novoletnega druženja pa omenjamo polno dvorano in dobro staro glasbo ansambla Sotošek. Če ste se morda vprašali, kdaj se je začelo prijateljstvo z družino Sotošek, vam lahko povem, da je bilo to leta 1999, ko nas je mlad muzikant s harmoniko Branko Sotošek prvič obiskal. Ko je zaigral in zapel, je zvenelo kot pravi orkester. Vsi so bili navdušeni: plesalo in pelo se je vse do polnoči, ko je počil šampanjec. Novemu letu se je nazdravljalo do
u okviru) i jedna super seksi crvenokosa Valentina koja nas je počastila svojim dolaskom, iako je vec sljedeci dan imala silne obaveze, buduci da je ove godine odmah poslije fašnika slijedila i Pepelnica i Valentinovo.
Nagrade za Valentinu, slugu Jerneja i čarobnicu
Žiri čiji članovi uživaju najvece povjerenje da znaju i mogu pro-sudivati pravedno i nepristrano, Irena, Polona i Davor su žiriranje obavili besprijekorno. Naravno, vrlo su ozbiljno promotrili sve maske koje su se morale predstaviti i više puta prošetati ispred žirija i tek su nakon ozbiljnog razmatranja izabrali tri najbolje. Zadatak je bio vrlo ozbiljan jer dodjeljivale su se tri lijepe nagrade. Prvu na-gradu je osvojila neodoljiva Valentina, drugu sluga Jernej a trecu čarobnica na metli, koja je čak demonstrirala svoje znanje upravljanja metlom. Važno je reci da nije bilo nezadovoljnih ovom odlu-kom, pa je zabava nastavljena u odličnom raspoloženju i maski i onih koji nisu bili maskirani. Tone, stalni „diskdokej" je s puno žara birao i puštao dobru glazbu, a sve je posebno raz-veselio svojim dolaskom naš Bojan, kojemu nije bilo teško s harmonikom potegnuti iz Velike Gorice i s kojim smo sa zadovoljstvom zapjevali naše drage slovenske pjesme. Veselo druženje je potrajalo uz pjesmu, kupicu i krafne.
Stanka Novkovic
Polna Prešernova dvorana.
zgodnjih jutranjih ur. Od takrat ansambel Sotošek v Slovenski dom prihaja vsako leto, z vse več inštrumenti in pevkami, najprej s hčerko Tadejo, potem še z mlajšo Katjo. In tako je bilo tudi tokrat, ko smo se veselili vstopa v leto 2018. Da bi bili srečni, zdravi, veseli in v družbi dragih ljudi, so bile želje vseh nas. Te želje so se nam izpolnile, ko smo kot ena velika družina praznovali slovo starega leta. Bili smo zares srečni in veseli. Ob zvokih slovenske in hrvaške glasbe smo se tudi zavrteli po Prešernovi dvorani.
Ivanka Nikčevic
Razmišljanje
Kako njegovati vlastitu nacionalnu pripadnost
Povodom ankete o izazovima slovenske manjine u 2018. godini Borut Gulič za ovaj broj Novog odmeva, podijelio je s nama razmišljanje o svojoj nacionalnoj pripadnosti.
Sin sam majke Hrvatice i oca Slovenca koji su, kao i njihovi predci, jasno nacionalno opredijeljene osobe. Takav sam stav naslijedio i njegovao kao jedini moguci izbor vlastite nacionalnosti, te se oduvijek osjecam pripadnikom vecinskoga slovenskoga naroda, vecinskoga hrvat-skoga naroda, slovenske manjine u Hrvatskoj i hrvatske manjine u Sloveniji. Oduvijek znam da se taj osjecaj ne bi mogao promijeniti ni nenasilno ni politikom nasilne asimilacije bilo gdje živio (a živio sam u trecoj državi). Dapače, moja nacionalna identifikacija nikad nije podra-zumijevala omalovažavanje ijednoga drugog naroda niti ijedne nacionalne manjine. Ljubav prema svojim narodnim korijenima i prihvacanje drugih bili su uvijek i bit ce uvijek paradigma moga nacionalnog bica, a ti su osjecaji i principi prije svega izazov za slovensku manjinu u Hrvat-skoj - sad i uvijek!
Borut Gulič 0
Božena Vodeničar: Srečke so bile v hipu razprodane. Obe foto: Antun Bukovec
Irena, poosebljena v ribo. Foto: BP
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Ödmev I 11
Napovedujemo
Živahna pomlad v zagrebškem Slovenskem domu
Aprila in maja bo v našem društvu zelo živahno. Skoraj vsak teden bomo zvestim obiskovalcem postregli z bogato bero zanimivih kulturnih dogodkov. Vsakega je vredno obiskati, nobenega se ne splača zamuditi. Se vidimo!
In memoriam
Zvonimir Beker (1927-2017)
Tik pred koncem lanskega leta nas je v 91. letu starosti zapustil dolgoletni član Slovenskega doma Zvonimir Beker. V društvo se je včlanil leta 1996, skupaj z ženo Marto Beker. Obiskovala sta prireditve, gospod Zvonimir pa je običajno prišepnil kakšno zamisel ali nasvet. Včasih je prišel le na pogovor s prijatelji in povedati kakšno šalo. Redno je prihajal na prve petke, kjer je nastopal in igral na orglice. Še vedno se zdi, kot da je z nami. (MM)
Aleksandar Petroci - Saša (1937-2018)
Januarja nas je v 81. letu zapustil Aleksandar Petroci - Saša. Dolga leta je bil naš sopotnik. Kot hišnik je od leta 1992 odkle-pal in zaklepal vrata Slovenskega doma, nosil pošto in virmane ter nasploh skrbel za vse, kar je potrebnega za življenje društva. Nikoli mu ni bilo težko še malo ostati, še kaj postoriti, še malo pomagati. Ves čas je bil zraven pri prenavljanju Slovenskega doma: razbijanje, odvažanje, obrtniki, pospravljanje ... Za nekatere člane pravimo, da so duša in srce društva. Takšen je bil naš Saša. Hvaležni smo za njegovo ljubezen in potrpežljivost, ki jo je pokazal do drugih članov Slovenskega doma. (MM)
13. april: Na koncertu z naslovom Pozdravljeni prijatelji bo MePZ Slovenski dom gostil Lovski pevski zbor iz Medvod, ki ima za seboj vrsto nastopov v Sloveniji in tujini, tudi na prireditvah slovenskih zamejskih društev. Odmevale bodo zborovske melodije z lovsko, spomladansko, ljubezensko in prijateljsko tematiko.
18. april: Na razstavi z naslovom Slika mojega sveta bomo spoznali likovna dela z enim samim skupnim imenovalcem: prikaz sveta, kakor ga vidi 19 umetnikov iz Hrvaške, Slovenije, Srbije in Črne Gore. Na ogled bo prava rapsodija barv in tehnik, od akvarela do olja na platnu, ki so jo ustvarili: Angelina Dokovič Janjuševič, Emina Jaič, Mercedes Bratoš, Sonja Papuga, Marija Božič, Dijana Mlinaric, Kristina Tot Kaša, Janica Šterc, Barbara Špiljak, Karmela Bojič, Zoran Hercigonja, Maja Perič, Josip Rubes, Branka Šinko, Neva Pavlin, Branka Hržič, Miro Odavič, Denis Kaplan, Durdica Pirkič.
25. april: Ob 140-letnici rojstva slovenske pisateljice Zofke Kveder, ki je več let živela in ustvarjala v Zagrebu, bomo to veliko Slovenko spoznali skozi oči Mance Grgič Renko, avtorice knjige Lastno življenje: srečanje z Zofko Kveder.
Maj: Z bogato domišljijo in spretnostjo svojih pridnih rok se bodo na razstavi predstavile članice ustvarjalne delavnice Slovenskega kulturnega društva Snežnik iz Lovrana.
9. maj: Na dan Evrope bomo zvedeli, kako tesno sta povezana kranjska klobasa in slovenstvo. Spoznali bomo knjigo Jerneja Mlekuža Kranjsko klobasanje (s podanslovom: Slovenska
zgodovina kot jo pišejo packe kranjske klobase na časopisnem papirju). V hrvaškem prevodu je knjiga izšla pri založbi Srednja Evropa pod naslovom I feel kranjska kobasica. Avtorju, sicer doktorju znanosti in znanstvenemu sodelavcu Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije se bo na predstavitvi knjige pridružil urednik hrvaške izdaje dr. Damir Agičič.
19. maj: Na literarno-glasbeni prireditvi bomo uživali v bogati zapuščini Ansambla bratov Avsenik. Knjigo z naslovom Avsenik - Življenje za glasbo nam bosta predstavila avtor Aleksi Jercog in urednica na Mladinski knjigi Metka Puše-njak. Srečanje z avtorjem bo posebej zanimivo, ker prihaja iz zamejstva, s Tržaškega, in ker je tudi sam glasbenik. Ob spremljavi njegove harmonike nam bodo prelepe Avsenikove melodije zapele Kresnice. Pod tem imenom že dve desetletji uspešno glasbeno ustvarjajo osnovnošolske učiteljice iz Solkana Boža Hvala, Matejka Černe in Mojca Milone.
23. maj: Spominu na največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja se bomo ob 100-letnici smrti poklonili z velikim dogodkom: Boštjan Gorenc Pižama, Andrej Rozman Roza in Žiga X Gombač nam bodo skozi stripovsko-gledališki performans predstavili svoj tridelni projekt Cankar v stripu. Na ogled bo tudi razstava stripovskih ilustracij, ki na nov način premišljajo in predstavljajo Cankarjeve Hlapce, Moje Življenje ter Hlapca Jerneja.
In ne pozabite: april in maj bosta tudi nadvse praznična: zvrstili se bodo velikonočno praznovanje, binkošti, praznik dela. V Sloveniji je dela prosti dan tudi 2. maj, prazničen pa 27. april, dan upora proti okupatorju.
12 |
SLOVENSKI DOM, NAŠ DRUGI DOM
Raziskava
Vrednote naše mladine: družina, prijateljstvo, poštenost
Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu je naslov knjige, ki je bila predstavljena 31. januarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Žal slovenske mladine na Hrvaškem družbeni angažma in razvoj manjšine ne zanimata pretirano, kaže raziskava, ki je temelj te knjige in je bila opravljena v štirih sosednjih državah.
Ob zadnjem popisu na Hrvaškem leta 2011 se je za Slovence opredelilo 539 prebivalcev, starih od 15 do 29 let. Raziskava jih je zajela približno 11 odstotkov, kljub temu pa vzorec ni reprezentativen. Omogoča pa resen vpogled v položaj in potrebe mladih pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem, saj so bile ankete in intervjuji z mladimi opravljeni upoštevaje terenske izkušnje in izsledke že opravljenih raziskav.
Izobraženi, korenine jih ne zanimajo
Mladi pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v visokem deležu živijo s starši in se predvsem zaradi finančnih, praktičnih razlogov in daljše vključenosti v izobraževalni proces dokaj pozno stanovanjsko osamosvajajo. Imajo višjo izobrazbeno struk-
Cenijo družino, prijateljstvo, poštenost in osebno samostojnost, najmanj pa se jim zdijo pomembni etnična pripadnost, razvoj slovenske manjšine, denar in angažiranost v družbi.
turo v primerjavi z drugim prebivalstvom in je to na eni strani posledica tega, da imajo že njihovi starši visoko izobrazbo, z druge strani pa v velikem deležu živijo v županijah, ki statistično izkazujejo nižjo stopnjo tveganja revščine. Pomembno dejstvo je, da lahko izkoristijo možnost nadaljevanja izobraževanja (in pridobitve štipendije) tudi v Sloveniji.
Glede splošnih vrednot so mladi večji pomen pripisali vrednotam, kot so družina, prijateljstvo, poštenost in osebno samostojnost, najmanj pa se jim zdijo pomembne vrednote, kot na primer etnična pripadnost, razvoj slovenske manjšine, denar in angažiranost v družbi. Mladi imajo, v primerjavi z ostalimi zamejstvi, dokaj visok dežel dveh državljanstev (hrvaško in slo-
vensko). Slovensko državljanstvo je imelo in še vedno ima ekonomsko vrednost, ki so jo mladi prepoznali. Mladi pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem so manj verni in manj obiskujejo verske obrede od svojih vrstnikov, v večjem deležu so se opredelili za levosredinsko politično opcijo. Precej večje razlike pa so se pokazale v stališčih mladih do mobilnosti. Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem so v večjem številu izkazali pripravljenost za preselitev v tujino kot pa njihovi vrstniki. Morda je večja pripravljenost za selitev posledica življenja v obmejnem območju oziroma v etnično mešanih družinah, zaradi česar so ti mladi bolj odprti za življenje v sosednji ali kaki drugi državi ali v kakšnem drugem kraju na Hrvaškem. V primerjavi z življenjem in možnostmi, ki so jih imeli njihovi starši, ocenjujejo, da jim je v življenju zlasti zaradi tehnološkega razvoja in dviga življenjskega standarda v marsičem lažje, kot je bilo njihovim staršem, hkrati pa ugotavljajo, da so jim splošne družbenoekonomske razmere manj naklonjene.
Barbara Riman
V raziskavi so sodelovali raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu in Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. V letu 2018 se pričakuje izid še treh monografij s podrobnejšo analizo izsledkov raziskave Mladi v slovenskem zamejstvu.
Zadar
Februarja člani Lipe pripravili stodevetnajsti dogodek v 14 letih
Člani društva Lipa, ki od leta 2004 združuje Slovence in prijatelje Slovenije na zadrskem območju, so 16. februarja obeležili največji slovenski kulturni praznik in izvedli trinajsto redno letno skupščino. To je bil 119. dogodek v organizaciji društva.
Nadaljujemo s spodbujanjem med-»nacionalnega sodelovanja, kakor tudi z ohranjanjem slovenskih običajev in jezika,« je dejavnost društva v pozdravni besedi kratko in jedrnato povzela predsednica Darja Jusup. Posebej je poudarila, da so zadrski Slovenci uspešni in visoko
integrirani v hrvaško družbo.	Številni gostje na letni skupščini društva in proslavi Prešernovega dneva.
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Ödmev I 13
Na skupščino in proslavo, ki sta potekali v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice Zadar, so poleg članov društva prišli številni gosti, med njimi dr. Barbara Riman z reškega oddelka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Ko je spregovorila o pomenu Prešernovega dneva, je med drugim povedala, da so Slovenci edini na svetu, ki svoj kulturni dan obeležujejo kot državni praznik.
Med navzočimi so bili še podpredsednik Sveta za nacionalne manjšine Republike Hrvaške in predsednik Koordinacije narodnih manjšin Zadrske županije Veselko Cakic, predsednica Makedonskega društva Biljana Mirjana Majic ter predstavnika Črnogorcev Zadrske županije Raic Babovic in Senad Smailagic.
Po formalnostih še kulturni užitki
Člani Lipe so na skupščini potrdili poročilo o delovanju za minulo leto in program za letos. Med dogodki v letu 2017 je Darja Jusup izpostavila proslavo Prešernovega dne, jubilejno likovno kolonijo Maj 2017 Turanj in otvoritev razstave, na kateri sta nastopila KUD Tanac iz Zadra in Trio Vetrnica iz Gorišnice. Posebej odmeven je bil nastop Harmonikarskega orkestra KUD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem na lanskem dnevu kulturne različnosti, ki so ga članice Lipe obogatile s stojnico slovenskih tradicionalnih jedi. Navzoči so soglasno sprejeli finančno poročilo za leto 2017 in načrt za leto 2018, ki ju je podala predsednica nadzornega odbora Katarina Bezic.
V kulturnem programa je Andreja Malta razmišljala o pomenu kulture, Zorica Buljanovic je recitirala avtorske pesmi, Marija Ivoš pa pripovedovala spomine na Teto Malčko. Pesem iz zbirke V pesmi potisnjena je recitirala Adrijana Ivoš, vnukinja avtorice Marije Ivoš. Oktet Vitis iz Metlike je pod vodstvom Mateje Jakša Jurkovič izvedel splet narodnih in umetnih pesmi. Z nastopom na orglicah je proslavo popestril tudi umetnik iz Metlike Oto Nemanič. Gostovanje metliških prijateljev je potekalo v okviru projekta kulturnega sodelovanja med društvi s Slovensko izseljensko matico iz Ljubljane. Praznovanje se je nadaljevalo s pogostitvijo ter druženju ob pesmi v veselem razpoloženju.	Darja Jusup
Mlada članica zadrske Lipe Adrijana Ivoš recitira pesmi svoje babice Marije Ivoš. Obe foto: Arif Sitnica
Karlovec
V	Cankarjevem letu kultura in tudi znanost
V	karlovškem Slovenskem domu so v treh mesecih pripravili pet dogodkov. Trikrat so na svoj račun prišli ljubitelji umetnosti, dvakrat pa člani društva in drugi Karlovčani, ki jih zanimajo znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika.
Lanski Slovenski dnevi v Karlovcu so se sklenili 18. decembra v mestni knjižnici s pravljičnim večerom za odrasle in mladino. V okviru Celink, to je predstavitev pravljic s celin, je potekalo branje slovenskih del. Pravljice so brali Carmen L. Oven, Miro Tičar in Sara Mravlja Stegenšek iz Novega mesta ter Mojca Rapo, Marija Mitro-vic, Mirjana Došen, Tatjana Basar, Svjetlana Basar, Vasilka Dra-gosavljevic, Nataša Vojnovic in Željko Mavretic iz karlovškega Slovenskega doma. V glasbenem programu je nastopil Robert Oven na kitari in didžeridu, ki velja za najstarejši pihalni inštrument na svetu. Kot uvod v Cankarjevo leto 2018, ko se spominjamo 100-letni-ce smrti velikega slovenskega književnika Ivana Cankarja, je 17. januarja v Striptoteki mestne knjižnice potekal literarni večer. O
Sodelujoči na pravljičnem večeru iz ciklusa Celinke. Obe foto: Tihana Tepšič
Frida Biščan je predavala o Janezu Vajkardu Valvazorju.
Cankarjevem življenju je spregovorila Tatjana Basar. Odlomke iz zbirke črtic Moje življenje (v hrvaščini je izšla pod naslovom »Crtice iz moje mladosti«) sta brali članici društva Marija Mi-trovič in Vasilka Dragosavljevic.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je osrednja slovesnost potekala 12. februarja. O prazniku je spregovorila predsednica društva Marina Delač-Tepšic. Poudarila je vzorno kulturno sodelovanje z Osrednjo knjižnico za Slovence na Hrvaškem. V nadaljevanju je Frida Bišcan predavala o Janezu Vajkardu Valvazorju in njegovi Slavi vojvodine Kranjske, in sicer s pomočjo opornih točk dr. Barbara Riman, ki se je zaradi bolezni žal morala opravičiti. Sledilo je odprtje razstave o Janezu Vajkardu Valvazorju v sliki in besedi v salonu Šestic. Tematsko razstavo je pripravila Frida Bišcan, knjižničarska svetovalka v Narodni univerzitetni knjižnici v Zagrebu in članica slovenskega društva.V glasbenem programu je s skladbo J. S. Bacha nastopil mladi kitarist Luka Krčelic, učenec glasbene šole pod mentorstvom prof. Tene Bunčic.
Zanimivi predavanji
Slovenski dom se je pridružil Karlovški univerzi in društvu Nikole Tesle v pripravi ciklusa dvanajstih poljudno-znanstvenih predavanj v letu 2018 pod skupnim imenom Znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika (ZTIM-STEM). Prvi je predaval naš član dr. Mirko But-kovic, in sicer 31. januarja na temo STEM - kaj je to? Drugo predavanje je potekalo 21. februarja; o računalnikih in umetni inteligenci je predaval dr. Vladimir Špišic.	Marina Delač-Tepšic
14 I Odmev	slovenci na hrvaškem
Poreč
Druženje z rojaki iz Štajerske
Ob slovenskem kulturnem prazniku so k nam v Istro prišli rojaki iz 300 kilometrov oddaljenih Slovenskih goric. Člani Kulturno turističnega društva Selce, ki tako kot naše društvo Oljka deluje že 10 let, so nas 10. februarja razveselili z dramsko predstavo in koncertom.
v
Člani dramske skupine so veseljaki, ki s skeči razveseljujejo občinstvo. Dodobra so nas nasmejali s hudomušnimi zgodbicami, v njihovi spevni in zanimivi govorici. Tudi pevci so peli ljudske pesmi v domačem narečju.
Gostovanje je bila še ena lepa priložnost za povezovanje z društvi in kulturnimi skupinami v naši matični domovini. Večer smo zaključili z prijetnim druženjem.
Obljubili smo si, da bomo ostali povezani in bomo ob priliki obiskali njihov kraj.
Miriam Pran
Nastop pevske skupine KTD Selce. Foto: Miriam Pran
Reka
V • I	V» V	V	• I • •	VI •	■	I
Dežnik z morcicem nase rojakinje - nov reški spominek
Dolgoletna članica KPD Bazovica Ludmila Počkar Ličen že desetletje in pol največ umetniške pozornosti posveča motivu morčiča. Prepoznavnega zamorčka s turbanom je upodobila tudi na dežniku, ki je obogatil ponudbo reških spominkov. Svoje morčiče je predstavila na razstavi v reški galeriji Grad, ki so jo odprli 24. novembra lani.
Morčiči so eden najbolj znanih simbolov Reke, Kvarnerja in Hrvaškega Primorja. Gre za ljudski nakit z več stoletij staro zgodovino. Umetnica je priljubljeni motiv prenesla na dežnik, ki ga je v celoti oblikovala sama. Na razstavi so bile na ogled tudi njene skice in slike na temo morčiča. Razstavo in avtorico je lepo predstavila vodja likovne skupine KPD Bazovica Ada Osmanagic in med drugim opozorila na njeno predanost in ljubezen do slikanja, posebej do Reke in morčiča kot dela reške identitete. Obiskovalce je razveselil tudi nastop klape Opatija, v kateri poje umetničin vnuk Edgar Rupena. Ludmila Počkar Ličen (88) se je rodila v Vršcu v Srbiji, v slovenski družini iz Postojne, ki jo je po več selitvah zaradi očetove službe železničarja pot naposled pripeljala na Reko. Slika od otroštva, na Reki se je izobraževala tudi pri priznanih akademskih slikarjih (Vi-lim Svečnjak, Miron Makanec in Antun Žunic) in bila z nji-
hovim priporočilom sprejeta na šolo za uporabno umetnost v Zagrebu, toda šolanja zaradi finančnih težav žal ni mogla nadaljevati. Na Reki se je zaposlila v podjetju Rijeka-projekt kot tehnični risar, svoje likovno ustvarjanje pa nadaljevala v okviru več skupin.
Udeležila se je številnih umetniških srečanj in prejela tudi vrsto nagrad in priznanj, sodelovala na več kot petdesetih skupinskih in več kot 25 samostojnih razstavah, od Reke, Zagreba, Opatije in Senja do Kopra in Postojne, kjer je bila posebej odmevna njena razstava o Majlontu, delu starega mestnega jedra, kot umetniško in dokumentarno pričevanje o njegovi nekdanji podobi. Ludmila Ličen se je večkrat samostojno predstavila tudi v KPD Bazovica.
Marjana Mirkovic za Sopotja, marec 2018
Ludmila Počkar Ličen, slikarkina hčerka Žana (stoji) in Ada Osmanagic (z leve).
Razstava slik s prepoznavnim zamorčkom. Obe foto: MM
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Ödmev I 15
Šibenik
Poezija za kulturni praznik, pesem za pomoč otrokom v stiski
Izstopajoča dogodka v februarju sta bila proslava ob Prešernovem dnevu 18. februarja z nastopom pesnic Karmen Dondivič in Mojce Mareša ter sodelovanje Ženskega pevskega zbora Prešernovke na humanitarnem koncertu Marijini obroki v Šibeniku 28. februarja.
da z lahkoto piše v obeh jezikih. Po slovenski domoljubni pesmi nas je na krilih verzov popeljala v razmišljanje o življenju in nam na šaljiv način predstavila sebe in delček svojega uporniškega značaja. V poeziji naših pesnic smo uživali, upamo, da bodo njihove pesmi zaživele tudi v knjigah in si odprle pot v širšo javnost.
Pomoč osirotelim in lačnim otrokom
Na petem človekoljubnem koncertu, ki ga v okviru mednarodnega projekta Marijini obroki pripravlja Osnovna šola Murterski škoji, so naše Prešernovke v šibeniškem mestnem gledališču nastopile v odlični družbi. Peli so še klape Bunari iz Vodic, Oršulice iz Vodic in Solaris iz Šibenika, Mate Skračic Adaptive Quartet, Murter guitar duo Mate&Ivan, sopranistka Helena Bastic in »berekin« Oliver Jakovčev. Šolski pedagog Alen Skroza je občinstvu predstavil zanimivo zgodbo Marijinih obrokov. Začelo se je leta 1992, ko je škotski humanitarec Magnus MacFarlane--Barrow pomagal beguncem v BiH. Ker so bili ljudje tudi po koncu vojne še kar pripravljeni pomagati, je pognal projekt Marijini obroki. S prispevki prehranjujejo in šolajo več kot milijon otrok v trinajstih najbolj revnih državah sveta in jim pomagajo, da se izvijejo iz primeža siromaštva. Hrvaško društvo Marijini obroki, ki deluje od leta 2009, zagotavlja 11 tisoč obrokov za otroke v Malaviju, Beninu, Liberiji in Ekvadorju. V šolski kuhinji Dalmacija v Hozinu v Beninu pripravljajo malico za 750 otrok.
Mojca Bareša
ŽPZ Prešernovke na humanitarnem koncertu Marijini obroki. Obe foto: Darijana Aužina
NOVI
16 |
S praznovanjem slovenskega kulturnega praznika ohranjamo spomin na 8. februarja 1849 umrlega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, po katerem se imenuje tudi naše društvo. Literarni večer v počastitev praznika je vodila naša članica Simona Grgas Tucilo, ki je tudi recitirala pesmi Franceta Prešerna in Simona Gregorčiča. Svoje pesmi, ki jih pišeta že od rane mladosti, pa sta predstavili predsednica društva Karmen Dondivič in članica Mojca Bareša. Karmen je izbrala štiri pesmi v hrvaščini in dve v slovenščini. Ko piše v materinščini, daje njeni besedi posebno lepoto primorsko narečje. Ob pisanju se spominja rojstne Postojne,
Prešernov dan v društvu: Simona Grgas Tucilo, Karmen Dondivič in Mojca Bareša.
domačih običajev in brezbrižnih otroških let v Vipavski dolini, kjer je preživljala počitnice pri sorodnikih, potem ko se je s starši preselila v Šibenik. Njene pesmi imajo pridih domotožja, kar pri poslušalcih pogosto izvabi solze. Mojca je leta 2000 v Sloveniji izdala pesniško zbirko Moja pot v poeziji. Ko je recitirala še neobjavljene pesmi v hrvaščini in eno v slovenščini, je znova potrdila,
Varaždin
Predstava o aleksandrinkah - pogled v delček slovenske zgodovine
V koncertni dvorani HNK Varaždin sta 24. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika dramska skupina Društva žena iz Prvačine in orkester Prvačka pleh muzika uprizorila predstavo Aleksandrinke.
Kulturni dogodek v varaždinskem HNK je neposredni prispevek k ohranjanju spomina na tisoče mladih slovenskih žena, soprog in mater, ki so pred približno stotimi leti zapuščale domove v Sloveniji, da bi v Egiptu
Intervju
Sabina Koželj Horvat: Dokler bo zanimanje, bosta v Osijeku obstala slovenski jezik in kultura
Predsednica Slovenskega kulturnega društva Stanko Vraz iz Osijeka Sabina Koželj Horvat se je rodila leta 1972 v Ljubljani, kjer je leta 1997 končala fakulteto za farmacijo. V ravno Slavonijo jo je pripeljala ljubezen. Od leta 1998 živi v Osijeku, kjer si je ustvarila družino.
Je članica Hrvaškega društva književnikov za otroke in mlade (Klub prvih pisaca). Piše za otroke in odrasle, objavlja knjige, slikanice in kratke zgodbe, prevaja s slovenščine, hrvaščine in angleščine. In vodi slovensko društvo, od njegove ustanovitve pred dobrim desetletjem.
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Nastop orkestra Prvačkapleh muzika in dramske skupine Društva žena iz Prvačine.
Barbara Antolič Vupora, Andrija Karafilipovič, Aleksandra Pivec, Marko Rakovec (z leve). Obe foto: Krešo Durič
zaslužile denar kot varuške in guvernante in pomagale svoji družini v domovini. Ime so dobile po v Aleksandriji. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. Nastop slovenskih umetnikov iz Vipavske doline so organizirali Slovensko kulturno društvo Nagelj, Hrvaško-slo-vensko društvo prijateljstva Varaždin ter predstavniki slovenske nacionalne
manjšine Varaždinske županije, mesta Varaždin in občine Cestica. Predsednica društva prijateljstva Barbara Antolič Vupora in predsednica Naglja Martina Lesjak sta se za pomoč zahvalili navzočim predstavnikom Slovenske izseljenske matice, slovenskemu veleposlaništvu na Hrvaškem, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in Koordinaciji hrvaških društev prijateljstva. Državna sekretarka
na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec je dejala, da je dejavnost slovenske skupnosti na območju Varaždina primer dobre prakse v ohranjanju slovenskih tradicionalnih vrednot. Poudarila je, da kultura prva odpira vrata kakovostnemu sodelovanju dveh narodov in dveh držav na vseh področjih.
Antun Klaric
■	Vaše društvo je eno mlajših slovenskih društev na Hrvaškem.
- Ustanovili smo ga leta 2007 po večkratnih poprejšnjih poskusih. Ideja se je rodila po srečanju z Darkom Soncem v Šmarjeških toplicah. Najzaslužnejši za začetek, organizacijo in programe društva od tedaj pa do danes je tajnik Zvonko Horvat. Društvo vodim od začetka, z aktivnim mandatom pa končam jeseni 2019.
■	Katere aktivnosti in programe društva bi posebej izpostavili?
Vsako leto izvajamo raznovrsten program. Sodelujemo na manjšinskih prireditvah v Osijeku in Osiješko-baranjski županiji. Vsako leto pripravimo Dneve slovenske kulture v Osijeku, od leta 2016 a na pobudo slovenskega veleposlaništva tudi Dneve Slovenije v Slavoniji. Na naše povabilo se odzovejo ugledni gostje iz Slovenije: Mariborski oktet, pevski zbor Studenec iz Pivke, ljudska pevka Marjetka Popovski, igralca Sašo Klečnik in Jure Ivanušič, pisatelj Bogdan Novak... V prostorih društva vodim dopolnilni pouk slovenskega jezika v okviru programa slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Občasno organiziramo atraktivne izlete v domovino. Izdali smo tudi priročnik za hrvaško-slovensko komunikacijo.
■	Katere težave najbolj pestijo društvo?
Glavni problem je staranje pripadnikov manjšine in upadanje števila Slovencev v mestu in okolici. Zaradi bolezni smo izgubili kar nekaj aktivnih članov.
■	Kakšni so načrti za prihodnost?
Prihodnost društva leži na aktivnih članih in ostalih, ki ga podpirajo. Med našimi člani je tudi nekaj otrok in mladih s slovenskimi koreninami (od 7 let do 20 let), ki jih vključujemo v aktivnosti. Dokler bodo imeli željo in pripravljenost, bosta v Osijeku obstajala slovenska kultura in jezik. (akm)
Sabina Koželj Horvat: »Glavni problem društva je staranje pripadnikov manjšine in upadanje števila Slovencev v mestu in okolici.« Foto: osebni arhiv
Tršce
Digitalizirana
etnološka
zbirka
Od 7. marca so vse knjige, ki jih je izdala Etnološka zbirka Palčava šiša, objavljene v Digitalni knjižnici Slovenije (Dlib), ki je osrednji slovenski spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov.
Digitalna knjižnica Slovenije (Dlib) hrani prek 3,5 miljona strani gradiva nacionalnega kulturnega in znanstvenega pomena. Gre za več kot pol milijona enot - člankov, knjig, fotografij, plakatov, fotografij, zemljevidov, zvočnih posnetkov, ki izvirajo z območja Slovenije ter so pomembni za slovensko zgodovino, kulturo in znanost. Na portalu so prostodostopni časopisi, knjige,poročila itd, na voljo pa je tudi odličen in preprost iskalnik. Do gradiva Palčave šiše lahko dostopate prek te povezave: https://www.dlib.si/results/Teu api= 1 &query=%27keywords%3dmarko+ smole%27&pageSize=25&ftype=knjige .
(ms) 0
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Ödmev I 17
Umag
Glasbeno-literarni večer s pianistom in pisateljem
Umaška Ajda je za slovenski kulturni praznik 7. februarja pripravila bogat program, v katerem so nastopili pianist Bojan Glavina, pisatelj Vanja Pegan ter člani in članice društva.
Tokratni kulturni praznik je bil še posebej svečan, saj je dr. Zvone Ži-gon, sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu predsednici društva Danici Bojkovic predal nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2017, v kategoriji Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu. Poleg njega so se proslave udeležili svetovalec na slovenskem veleposlaništvu Matjaž Marko, glavna tajnica Slovenske izseljenske matice Jasmina Ilic, župan
Umaga Vili Bassanese, predsednik uma-škega mestnega sveta dr. Jurica Šiljeg, predstavniki drugih slovenskih društev iz Istre in seveda člani Ajde ter krajani Umaga.
Kulturni program je otvoril Ženski pevski zbor Ajda, Irena Blažic pa je obudila spomin na Franceta Prešerna z recitacijo njegove pesmi Vrba iz Sonetov nesreče. V nadaljevanju programa je prof. Neven Ušumovic, ravnatelj mestne knjižnice Umag predstavil pianista Bojana Glavi-
no (roj. 1961). Umetnik je na ljubljanski akademiji za glasbo je diplomiral iz orgel in kompozicije. V njegovem sklada-teljskem opusu je okoli 400 del, med njimi polovica za otroke in mladino, saj se posveča tudi pedagoškemu delu. Njegov recital Slovenske klavirske miniature je nekakšna osebna antologija slovenske klavirske glasbe, saj obsega 30 miniatur 24 slovenskih skladateljev, od Linhartove Mazurke iz leta 1790 do sodobnih skladb. V Umagu jih je zaigral deset.
Split
Za Prešernov dan koncert iz dveh dežel
Na prazničnem koncertu v Mestnem lutkovnem gledališču sta 8. februarja gostovali pianistka Tamara Povh in violinistka Sausan Hussein. Njuno muziciranje sem pričakovala s posebno radovednostjo. Upravičeno, saj je bil to čaroben praznik glasbe.
V gledališču so skoraj vsi sedeži zasedeni. Sedimo, čakamo. Slovensko-hrvaški živžav napolni dvorano. Na odru sameva star pianino, pozornost pritegne lep cvetni aranžma. Točno ob 18. uri se z uvodnimi besedami Vere Hrga začne slovesnost. Predsednik Triglava Cveto Šušmelj prisrčno pozdravi navzoče. Na oder stopita lepi, mladi glasbenici v dolgih večernih oblekah. Pozdravimo ju s ploskanjem. Nato nastopi tišina - v pričakovanju glasbe. In takrat zažuborijo mavrični zvoki.
Gromek aplavz za glasbenici Sausan Hussein in Tamaro Povh (z leve). Voditeljica Vera Hrga v sredini. Foto: Daria Povh Škugor
Skromna, krhka drža nasmejane pianistke se je ob dotiku klaviature, kljub neuglašenemu inštrumentu, spremenila v čudovit spoj njene prirojene muzikalnosti in vere v obnavljajočo se glasbo. Strune na violini njene soustvarjalke so zapele s slepečo tonsko lepoto in osupljivo neprisiljeno gibkostjo. Igrali sta intenzivno in mehko hkrati, napeto in koncentrirano. Nista si dovolili nikakršne ohlapnosti. Skladbe so zvenele kot zvočna impresija, klena, jedrnata in čvrsta. Brez vsake teatralnosti zmerno, uglajeno in urejeno sta prebujali atmosfero glasbene umetnine, ki se pije kot eliksir. Bleščavo interpretacijo so zaznamovali fokus, čistost in samoumevna umetelnost. Njuna glasbena govorica je bila predana in prešerna, žametna in naravna, preprosta in vizi-onarska, opojna in popolno umetniško sugestivna. V manj kot uri čarobnega glasbenega dogajanja sta nas glasbenici popeljali skozi skrbno domišljen in filigransko natančno izdelan program, ki je slonel na slovenskih in arabskih ljudskih temah in povezal obe kulturi.
Občinstvo ju je nagradilo z gromkim aplavzom, v imenu društva sta prejeli šopek rož.
Zven tega prelestnega koncerta, polnega ganljivega sija, sem čutila iz sebe same. Znova sem odkrila skrivnost in naravo čiste glasbe, zaradi katere se spontano zaprejo oči in se vsakdo znajde s svojimi mislimi v svojem svetu.
Ana Viktorija Deškovic
www.slovenci-zagreb.hr
18 |
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
literarno pot je začel z otroškima knjigama, kasneje pa je objavil zbirki kratkih zgodb Kopanje mornarjev v topli vodi in Nebo davnega poletja, romane Čoln in Pisatelj, Adam in pilot, Potovanje na začetek poti ter slikanica Tonin. Na tokratnem srečanju smo slišali uvod romana Svetilnik in nekaj energijsko močnih in ritmično brezhibnih haikujev iz zbirke Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Avtor je povedal, je večino napisal na svoji jadrnici in nam jih nekaj tudi prebral.
Program je zaključila Folklorna skupina Ajda z venčkom slovenskih plesov. Nato pa se je prijetno druženje ob dobrotah članic gastro-skupine nadaljevalo še dolgo v noč.
Nastop folklorne skupine Ajda. Obe foto: Mijat Gavran	Bojkovic.	Irena Blažic
Pulj
Ob sodelovanju se tudi z malo denarja ustvari veliko muzike
V Pulju so kljub dobro znanim težavam s finančnimi sredstvi v prvem delu leta poskrbeli, da dejavnosti vseeno potekajo. Iz zadrege si pomagamo s sodelovanjem s slovenskimi društvi v Istri, manjšinami v mestu in drugimi ustvarjalci v kulturi. Tako smo praznovali advent, slovenski kulturni praznik in dan žena.
Decembra smo že drugič sodelovali v prireditvah ob adventu, ki jih je spodbudila naša predsednica Danica Av-belj. Hrvaški, albanski, italijanski in slovenski zbor vsak na eno adventno nedeljo zapojejo ob adventnem vencu, ki ga izdela naša kreativna delavnica. Pomen tega druženja poudarijo predstavniki krajevnih oblasti, ki sodelujejo v prižigu sveč. Prešernov dan smo praznovali na dan zaljubljenih, v sodelovanju z Mestno knjižnico Pulj in Osrednjo knjižnico Celje. Puljska knjižnica je dala na voljo prostore za celjsko razstavo o ljubezenski zgodbi med Frederikom Celjskim in Veroniko Deseniško. Dogajanje so popestrili igralci ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje z odlomki iz dela Antona Novčana Herman Celjski. Naš pevski zbor Encijan je pod vodstvom dirigentke Paole Stermo-tic sodeloval s tremi pesmimi. Navzoči so bili tudi namestnica puljskega župana Elena Puh Belci, direktor Osrednje knjižnice Celje Srečko Maček in minister svetovalec s slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Matjaž Marko.
Koncert je zaokrožil s svojim Noktur-nom. Izjemno!
V literarnem delu večera se je slovenistka dr. Vladka Tucovič pogovarjala z Vanjo
Peganom, (roj. 1967), primorskim pisateljem, glasbenikom in morjeplovcem. Njegovo pisanje je barvito, melodično in poetično, kar čuti, zna ubesediti. Svojo
Dr. Zvone Žigon izroča nagrado HORUS 2017 Danici
V počastitev dneva žena so članice naše dramske sekcije Antonija, Damjana, Danica, Klaudija, Štefanija, Vesna in Vida
3. marca izvedle recital z naslovom Samo ljubezen. Sekcija deluje eno leto, pod vodstvom uveljavljenega gledališkega igralca in režiserja Šandorja Slackega. Recitatorke so interpretirale poezijo Franceta Prešer-
1
Članice dramske sekcije med izvajanjem recitala.
na, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Vesne Parun in drugih. Damjana in Štefanija sta predstavili tudi svoje pesmi. Recital je bil razdeljen na tri dele, ki so jih interpreta-torke povezale s petjem znanih ljudskih pesmi. Večer je bil dobro obiskan, nastopajoče pa pohvaljene.
Klaudija Velimirovic
Direktor Osrednje knjižnice Celje Srečko Maček med nagovorom na odprtju razstave. Obe foto: arhiv Društva
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Ödmev I 19
Seminar
Evropska državljanska pobuda za boljši položaj manjšin
Predsedniki večine od 18 manjšinskih svetov, predstavniki zagrebških narodnih manjšin ter njihovi najožji sodelavci so se 3. in 4. marca družili v Termah Jezerčica v Donji Stubici. Prvi dan je bil posvečen izobraževanju, drugi pa redni seji Koordinacije svetov in predstavnikov narodnih manjšin Mesta Zagreb.
Pod vodstvom predsednika Koordinacije Dušana Miško viča in njegovega namestnika Raška Ivanova so se udeleženci seminarja (med njimi sta bila tudi predsednik in tajnica SSNM ZG, Darko Šonc in Agata Klinar Medakovič) lotili analize dosedanjega dela in sodelovanja ter izmenjali informacije o vodenju dokumentacije ter pripravi preglednic in poročil.
Podrobneje so se seznanili z obveznostmi proračunskih uporabnikov Mesta Zagreb, od zakonskih okvirov in metodologije do fiskalne odgovornosti in arhiviranja. Pri tem so sodelovali predstavniki Sektorja za medkrajevno in mednarodno sodelovanje in uveljavljanje človekovih pravic in vodja
Službe za narodne manjšine Mesta Zagreb Andrija Petrovič s sodelavci. Pred slovesom so udeleženci obiskali tudi svetišče Matere Božje Bistriške v Mariji Bistrici in etnološko zbirko lectar-skih izdelkov Medni bar Brlečic.
(akm)
Udeleženci seminarja zagrebške Koordinacije. Foto: Z. Balaž Piri
Beseda je tekla tudi o podpori evropski državljanski pobudi za izboljšanje pravnega položaja jezikovnih in narodnih manjšin »Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi«. Zadnji rok za predajo zbranih podpisov je 3. april 2018. Pobudo lahko podpišete na tej povezavi: https://ec.europa. eu/citizens-initiative/32/public/#/
Za naše knjižne molje
Dalmatinova Biblija: sodobna, s pridihom preteklosti
Naša knjižnica je bogatejša za izjemno knjigo, posodobljeno izdajo Dalmatinovega Novega testamenta iz prvega slovenskega prevoda Biblije, ki je izšla leta 1584. Knjigo je lani izdalo Združenje Trubarjev forum.
Posebnost te izdaje po več kot 430 letih od izida izvirnika je posodobitev besedila, ki sta jo opravila Vinko Ošlak in Benjamin Hlastan. Prevajalca sta se trudila, da Dalmatinovo dojemanje Biblije ne bi bilo izgubljeno. Ko omenjamo protestantskega teologa in pisca Jurija Dalmatina (okoli 1547-1589), ne smemo pozabiti njegovega učitelja, še enega protestantskega duhovnika, očeta slovenske književnosti, utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in slovstva Primoža Trubarja (1508— 1586). Trubar je napisal prvi knjigi v slovenskem jeziku Abecednik in Katekizem, ki sta izšli leta 1550, najpomembnejši pa je prevod Novega Testamenta. Dalmatin je nadaljeval Trubarjevo delo. Celotno Biblijo je prevajal dobrih deset let. Prevajal je brez slovarja, pomagal si je z znanjem stare grščine, skromnim poznavanjem hebrejščine, predvsem pa z opiranjem na Luthrov prevod v nemščino. Prevod je močno vplival na razvoj slovenskega knjižnega jezika, poleg tega je bistven za oblikovanje zgodovine, verovanja, identitete in drugih temeljev slovenskega naroda. Zanimivo je, da so Dalmatinovo Biblijo
protestanti v domovino prevažali skrivaj, duhovniki katoliške cerkve pa so je smeli uporabljati s posebnim dovoljenjem, saj katoliškega prevoda niso imeli. Biblija kot »knjiga vseh knjig« in ena najbolj razširjenih knjig na svetu je močno vplivala tudi na znanost, filozofijo in kulturo na splošno. V branju posodobljenega Dalmatinovega prevoda bodo zagotovo uživali tako verniki kot knjigoholiki.
Darija Stantic
20 I
MATERINŠČINA
Osobna iskaznica Središnje knjižnice Slovenaca u Hrvatskoj
Sjedište: Gradska knjižnica „Ivan Goran Kovačič" u Karlovcu Datum osnivanja: 20. listopad 1993.
Fond knjiga: 6500 primjeraka knjiga, časopisa i audiovizual-ne grade na slovenskom jeziku
Posebna ponuda: časopisi slovenskih društava Novi odmev, Kažipot i Sopotja, kutak za čitanje slovenskih e-knjiga, mo-gucnost posudivanja grade iz slovenskih knjižnica Proslava jubileja 2018. godine: izložbe o fotografu Janezu Puharu i arhitektu Joži Plečniku, retrospektivna plakatna izložba o 25 godina djelovanja knjižnice
Jubilej
Vedrana Kovač Vrana: Čitatelje najviše zanimaju suvremena dogadanja u Sloveniji
Središnja knjižnica Slovenaca u Hrvatskoj, sa sjedištem u karlovačkoj Gradskoj knjižnici „Ivan Goran Kovačic" ove godine obilježava 25 godina postojanja. Tim povodom razgovarali smo s višom knjižničarkom Vedranom Kovač Vrana. Na početku intervjua podsjetila je na svečano otvaranje 20. listopada 1993. godine u nazočnosti brojnih kulturnih, političkih i javnih djelatnika iz obije države, medu inima i prvih veleposlanika Slovenije i Hrvatske, Matije Malešiča i Miljenka Žagara.
- Odluku da upravo karlovačka knjižnica predstavlja centar slovenske knjige u Hrvatskoj savjetnica za narodne knjižnice pri Nacionalnoj i sveučiliš-noj knjižnici u Zagrebu Durda Mesič obrazložila je stručnošcu i kvalitetom rada. Tadašnji ravnatelj knjižnice Ivan Jurkovic istaknuo je povezanost dva-ju naroda još od nastanka Karlovca, što svjedoči i fond slovenskih knjiga koji je bio dijelom knjižničnog fonda gotovo od samog osnivanja knjižnice. Od 2000. godine sredstva za rad knjižnice osiguravaju se putem Mini-starstva kulture RH.
Vedrana Kovač Vrana. Foto: osobni arhiv
■	Opišite nam ukratko djelovanje knjižnice u prvih četvrt stoljeca.
Središnja knjižnica Slovenaca omogucuje korisnicima pristup gradi na slovenskom jeziku i korištenje informacija. Trudimo se očuvati slovensku kultura, jezik i tradiciju, kako bismo postavili temelje za buduce generacije. Prepoznati smo i kao važan čimbenik slovenske nacionalne manjine u Hrvatskoj, mjesto obogacivanja i osnaživanja njihovih veza te medusobnog poštivanja etničkih razlika u Hrvatskoj. U kulturne programe uključeni su poznati i priznati umjetnici obje države. Uspješno suradujemo s Knjižnicom Mirana Jarca Novo mesto, s kojom smo potpisali i Sporazum o kulturnoj suradnji i partnerstvu, te knjižnicama u Kopru, Metlici, Celju, Kranju, Slovenskim domom u Karlovcu i Zagrebu, karlovačkom udrugom ULAK, vele-poslanstvom Republike Slovenije u Zagrebu i drugima.
■	Kakvu sve literaturu može posuditi čitatelj?
Fond knjiga na slovenskom jeziku broji oko 6500 primjeraka knjiga, časopisa i audiovizualne grade. Redovito pratimo izdavačku djelat-nost u Sloveniji te u suradnji s kolegama iz slovenskih knjižnica provodimo plan nabave literature. Provodimo i meduknjižničnu posudbu knjiga, što znači da možemo nabaviti literaturu iz slovenskih knjižnica. Slovenskim društvima u Hrvatskoj nudimo mogucnost posudbe dijela našeg fonda na odredeni vremenski rok.
memoari, antologije), povijest i kulturnu baštinu, putopisnu literaturu, turističke vodiče. Osim toga osobitu pažnju posvečujemo odabiru literature za učenje slovenskog jezika te suvremenim rječnicima, koji su važan edukativni materijal na tečajevima. Ko-risnicima je na raspolaganju i Slovenski kutak opremljen računa-lima za čitanje slovenskih e-knjiga.
■	Jesu li u vašoj knjižnici dostupne tiskovine koje izdaju Slovenci u Hrvatskoj?
Redovito dobivamo časopise slovenskih društava u Hrvatskoj Novi odmev, Sopotja, Kažipot. Pretplačeni smo na nedjeljno Delo, tjednik Mladinu i mjesečnik Global. Osim toga dobivamo i časopise, kao što su Dve domovini, revija Ekran, Knjižničarske novice, Si info.
■	U čast jubileja tijekom 2018. godine organizirat čete raznovrsne kulturne priredbe i aktivnosti. Koje biste posebno istaknuli?
Povodom dvadeset i pete obljetnice djelovanja želimo istaknuti bogatstvo knjižničnog fonda ovog odjela, ne samo za pripadnike slovenske nacionalne manjine, več i za očuvanje svih manjinskih kultura u večinskom okruženju. Imajuči na umu da je 2018. godina proglašena Europskom godinom kulturne baštine, u svibnju čemo otvoriti izložbu Janeza Puhara, prvog slovenskog fotografa. Tijekom ljetnih mjeseci na plakatima čemo prikazati retrospektivnu izložbu o knjižnici od 1993. godine do danas. Centralna proslava održat če se u listopadu tijekom Slovenskih dana u Karlovcu, kada planiramo postav izložbe o Joži Plečniku, u suradnji s veleposlan-stvom Republike Slovenije u Zagrebu. U suradnji s Knjižnicom Mirana Jarca iz Novog mesta provodit čemo projekt prekogranič-ne suradnje, za koji smo dobili financijska sredstva slovenskog Ministarstva kulture. Aktivnosti na ovom projektu uključuju osi-guravanje dostupnosti knjižnične grade i usluga, kulturu čitanja te obrazovanje i informacijsko opismenjivanje za Slovence u susjed-nim zemljama te stručnu suradnju s knjižnicama.	(akm)
■ Možete li izdvojiti što se najviše posuduje i tko čita slovensku literaturu?
Naši korisnici najviše čitaju sve što se odnosi na suvremena dogadanja u Sloveniji (publicistika,
Odjel slovenske knjige u Karlovačka knjižnica „Ivan Goran Kovačič" u kojoj več karlovačkoj knjižnici »Ivan 25 godina djeluje Središnja knjižnica Slovenaca u Goran Kovačič«. Foto: Vedrana Hrvatskoj. Foto: Igor Čepurkovski	Kovač Vrana
materinščina
Odmev I 21
Jezikovne drobtinice
Cankarjevo leto kot priložnost za poglobitev v materinščino
Tri novice o slovenskem jeziku smo izbrali za tokratno številko Novega odmeva: o materinščinah v Sloveniji, o Cankarjevem letu in o naj slovenski besedi minulega leta.
Ob mednarodnem dnevu materinščine 21. februarja so nas strokovnjaki spomnili, da je slovenščina mater-ni jezik za 2,4 milijona ljudi ali večino prebivalstva Slovenije. Ob tem prebivalci Slovenije govorijo še 50 različnih materinščin.
Velja spomniti, da se v Sloveniji od leta 2002 ne opravlja več klasičnih popisov prebivalstva, saj se pomembni podatki zbirajo le še iz različnih evidenc. To pa pomeni, da ni več natančnih podatkov o
jeziku prebivalstva. Po zadnjih podatkih
izpred 16 let je bila slovenščina materni jezik 88 odstotkom prebivalcev, več kot 8 odstotkov pa jih je kot materinščino navedlo enega od jezikov narodov nekdanje Jugoslavije. Po tem popisu je bilo govor-
cev materne italijanščine 3.762, madžarščine 7.713, romščine 3.834, nemščine pa 1.628, kar je skupaj manj kot odstotek prebivalstva.
Cankarjevo leto
Slovenija se letos spominja največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja (10. 5. 1876-11. 12. 1918). Predlagamo: sezite po kakšni Cankarjevi knjigi v izvirniku ali v hrvaškem prevodu. Če imate možnost, si lahko vsa pisateljeva dela preberete na računalniku na tej povezavi: https://www.dlib.si/html/cankar.html . Še bolje pa bi bilo, če bi si uspeli načrtovati obisk Slovenije, saj bo v muzejih in na gledaliških odrih kar vrvelo od spominskih razstav, prireditev in uprizoritev.
Beseda leta = evropski prvaki
V akciji Beseda leta, v kateri je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti iskal besedo, ki je zaznamovala leto 2017, je zmagala besedna zveza evropski prvaki. Tesno za petami ji je bila kriptovaluta, tej pa je dihala za ovratnik arbitraža. Med finalistkami so bile še naslednje besede: anticepilec, drugi tir, krožno gospodarstvo, lažna novica, nadlegovanje, projektariat, sprava. Beseda leta 2016 je bila begunec.	(jpt)
Na poti v cerkev smo vsako leto občudovali tako imenovano Pirantovo vilo, ki so jo po drugi svetovni vojni zgradili po Plečnikovih načrtih. Letos smo prvič vstopili vanjo. Odkar je prešla v zasebno last Mateja Sodine, je ob javnih prireditvah odprta za javnost. V času našega obiska je bila postavljena že tretja razstava v organizaciji KD Jože Gostič iz Homca..
19. Gostičevi dnevi
Ljubezen do opere druži Slovence in Hrvate
Tudi letos smo se zbrali 4. marca ob grobu velikega opernega pevca Josipa Gostiča na Homcu. Udeležili smo v cerkvi Marijinega rojstva in koncerta solistov zagrebške in ljubljanske Opere v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika.
Maševala sta upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres in domači župnik Lojze Hostnik. Mašo so spremljali priznani pevci Consortium musicum. Nadškof je v pridigi poudaril pomen dogodkov kot so Gostičevi dnevi za povezanost Slovencev in Hrvatov.
Prijatelji iz Homca in Zagreba smo se družili tudi na kosilu, nato pa se zvečer udeležili koncerta, na katerem so solisti SNG Opera in balet Ljubljana - Norina Radovan, Martina Zadro, Dejan Maksimiljan Vrbančič, Peter Martinčič in Jure Počkaj
- peli odlomke iz Mozartove opere Don Giovanni ob klavirski spremljavi Marka Hribernika, medtem ko so gosti iz Zagreba -
Stjepan Franetovic, Tanja Rudžak in Siniša Štork ob klavirski spremljavi Darijana Ivezica - posebej navdušili z odlomki iz hrvaških oper Porin V. Lisinskega, Nikola Šubic Zrinjski I. pl. Zajca ter Ero z onega sveta J. Gotovca. Vezni tekst Marije Barbieri je bral napovedovalec Ivan Lotrič.
Svečanosti so se nadaljevale v ljubljanski Operi 12. marca z Verdijevo Traviato in na odru zagrebškega HNK 15. marca z opero Nikola Šubic Zrinski I. pl. Zajca.
Pokrovitelj prireditve je bilo hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeva, organizatorji pa so bili KD Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana in Opera HNK Zagreb.
Polona Jurinic
Nadškof Anton Stres pridiga na maši.
Solisti po koncertu.
Plečnikova vila na Homškem hribu. Vse foto: PJ
22 |
KULTURNA OBZORjA
Kulturna dogajanja
Slovenski filmi na Hrvaškem, hrvaške razstave v Sloveniji
V prvem četrtini letošnjega leta se je zgostilo razstavno dogajanje: posebej izstopata veliki razstavi v Ljubljani, ki slovenskemu občinstvu predstavljata velikana evropskega kiparstva Ivana Meštroviča in zgodovino hrvaške pisane besede.
Preživeti človeka - Od 18.
januarja do 2. februarja je bila v reški galeriji Filodram-matica na ogled razstava Preživetveni komplet za An-tropocenega Maje Smrekar. Slovenska umetnica je za preživetje v današnjem obdobju - antropocenu - izbrala nekaj tipičnih predmetov iz slovenske kulturne dediščine. Claustra Alpium Iuliarum - skrivnostna zapuščina starih Rimljanov - Razstavo s tem imenom so 18. januarja odprli v Narodnem muzeju Slovenije. Predstavila je poznorimski obrambni sistem z obzidji in stolpi, ki se je raztezal v dolžini 130 kilometrov. Ostankom je danes mogoče slediti od Reke preko Prezida do Babnega polja, nato čez Bloško planoto, območje med Vrhniko in Ajdovščino ter vse do Zarakovca pri Cerknem. Razstava je nastala v sklopu slovensko-hrvaškega projekta Claustra - Kamniti braniki Rimskega imperija.
OHO v zbirki Kallay - 26. januarja so v Moderni galeriji v Zagrebu razstavili dela 75 likovnih umetnikov iz zasebne zbirke hrvaškega zbiratelja Marka Kallaya. Na ogled so tudi dela konceptualne skupine OHO, ki je imela med letoma 1962 in 1971 vizijo drugačnega sveta. Razstava bo na ogled do 2. aprila, nekatera dela pa bo zbiratelj posodil galeriji.
Meštroviceva erotika v Ljubljani - V Galeriji Cankarjevega doma so 13. februarja odprli razstavo kipov in risb Ivana Me-štrovica. Postavitev treh kustosov iz zagrebške Gliptoteke, kjer je bila razstava premierno predstavljena leta 2016, raziskuje telesnost in erotiko v njegovem wopusu. Razstava bo odprta do 20. maja.
Knjižna umetnost na Hrvaškem - V Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana je od 6. marca na ogled razstava, s katero Nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu slovenski publiki kronološko predstavlja izdelavo in opremo knjig na Hrvaškem od srednjega veka do danes. Združuje rokopisne in tiskane knjige z raznovrstno tematiko in vsebino. Med gradivi je tudi izvirnik Beramskega misala iz začetka 15. stoletja.
Filmska umetnost
Film o Buldožerjih: Pljuni istini u oči - V Art-kinu Croatia na Reki so 15. februarja premierno predvajali dokumentarni film o glasbeni poti ene najbolj vplivnih rockovskih skupin z območja nekdanje Jugoslavije. Premiere sta se udeležila tudi režiserka filma Varja Močnik ter najbolj izpostavljeni član skupine Marko Brecelj.
Ivan v hrvaških kinematografih - Od 22. februarja je imela hrvaška publika možnost ogleda nagrajevanega filma Ivan režiserja Janeza Burgerja. Film je bil na Festivala slovenskega filma nagrajen s šestimi vesnami, med drugim za najboljši celovečerni igrani film in najboljšo glavno žensko vlogo. Maruša Majer je bila prav z vlogo Mare na lanskem Berlinalu uvrščena med deset izjemnih evropskih mladih igralcev.
Med 125 dokumentarci tudi slovenski - S filmom Over the Limit (Prek vseh meja) poljske režiserke Marte Prus so 25. februarja v Kaptol Boutique Cinemaj odprli 14. festival dokumentarnega filma Zagrebdox. V regionalnem tekmovalnem programu je bil tudi slovenski dokumentarec Playing Men režiserja Matjaža Ivanišina.
Vsega po malem
Perpetuum Jazzile v Lisinskem - Ena naboljših vokalnih skupin na svetu je 16. januarja zagrebški publiki predstavila uspešnice z albuma Both Sides. Kritiki so koncert označili za nepozabno doživetje, izpostavili pa bogato harmonijo in neverjetno energijo pevcev.
20. maj, svetovni dan čebel -
Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije so Združeni narodi sprejeli resolucijo o svetovnem dnevu čebel, ko se bomo vsako leto zamislila nad vlogo čebel v ohranjanju človeštva. Nagrada slikarju Željku Strelcu - Na Ptuju so 2. februarja podelili nagrade mednarodnega slikarskega ex tempora, na katerega se je prijavilo prek 90 evropskih slikark in slikarjev. Veliko nagrado mestne občine je prejela gorenjska slikarka Andreja Srna, veliko odkupno nagrado ptujske občine pa hrvaški slikar
Željko Strelec.
Zapuščina Zofke Kveder - Ob mednarodnem dnevu žena 8. marca so se v zagrebški knjižnici Bogdana Ogrizovica spomnili 140. obletnice rojstva slovenske pisateljice Zofke Kveder. Na literarnem večeru so sodelovale njena pravnukinja, pisateljica Sanja Pilic ter njena hčerka, fotografinja in režiserka Vladimira Spindler, slovenska pisateljica Alenka Jensterle Doležal in profesorica na zagrebški filozofski fakulteti Ivana Latkovic. Mode-ratorka je bila podpredsednica hrvaškega Pen centra Nadežda Čačinovič.
Stanka Herak, jpt
KULTURNA OBZORjA
Ödmev | 23
Intervju z glasbenikom
Juraj Marko Žerovnik: Moje vezi s Slovenijo so družinske, jezikovne in kulturne
Skladatelj in pianist Juraj Marko Žerovnik, rojen leta 1993 na Reki, se z nadarjenostjo i prodornostjo prepričljivo uveljavlja na hrvaškem glasbenem prizorišču, ustvarjalna pot ga je odpeljala tudi v Slovenijo, očetovo domovino. Ob omembi slovenskih korenin poudarja dragoceno dvojezičnost in široko kulturno ozadje. Glasbo mu je v zibelko položila mama, pianistka in učiteljica teoretičnih predmetov na reški srednji glasbeni šoli, oče pa je bil kot ljubitelj glasbe vedno v oporo nadarjenim otrokom.
Juraj Marko Žerovnik: »V osnovi vsega je vedno ljubezen do glasbe in želja po ustvarjanju in izražanju.« Foto: osebni arhiv
»Odkar pomnim, sem z veseljem poslušal glasbo, posebej klavir. Zato sem se vpisal v glasbeno šolo. Ko je prišel čas za odločitev, kam v srednjo šolo, sem se dokončno odločil, da želim glasbi posvetiti življenje. O podobni poklicni poti razmišljata tudi mlajši brat Matej, ki igra violino, in sestra Monika, ki je si je izbrala violončelo. Ob večjih priložnostih smo tudi že nastopili skupaj, kot klavirski trio. Matej je lani kot član Mediteranskega mladinskega orkestra zastopal Slovenijo v francoskem mestu Aix en Provence.
■	Kdaj ste se začeli ukvarjati s skladanjem? Imate kakšnega vzornika?
Note so me navduševale že v otroštvu. Spomnim se, ko sem doma listal po notnih zapisih in si predstavljal, kako lepo bi bilo, če bi si znal tudi sam izmisliti glasbo in jo zapisati. Že kot osnovnošolec sem napisal nekaj skladbic, resneje pa sem se začel s skladanjem ukvarjati v srednji šoli. Prve skladbe so bile za klavir, nekaj tudi za zbor. Navdihnili so me številni skladatelji, med njimi Aleksander Skrjabin, Dmitrij Šostakovič, Thomas Ades, Steve Reich.
■	Štiri leta ste na zagrebški glasbeni akademiji študirali klavir v razredu prof. Dorda Stanettija in kompozicijo v razredu prof. Frana Paraca, v akademskem letu 2017/2018 pa študij nadaljujete na izmenjavi v Karlsruheu. Kako ste se odločili za Nemčijo?
Potovanja so me vedno navduševala, tako kot učenje novih jezikov in spoznavanje novih okolij. Ko sem pred desetimi leti prvič obiskal Nemčijo, sem bil navdušen. Tam ustvarjajo ali pa sodelujejo na kulturnih dogodkov številna velika imena umetniškega sveta. V Karlsruheu živi in poučuje Wolfgang Rihm, velik
skladatelj, katerega glasba me navdušuje, in velika osebnost, ki jo je vredno osebno spoznati. Čutim tudi, kako zelo mi koristi drugačen sistem poučevanja.
■	Kljub mladosti ste s svojimi skladbami prepričali pomembne glasbene ustanove. Vaša glasba je živa, izvajajo jo na različnih odrih.
- V reškem Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca so leta 2016 praizvedli mojo skladbo za soliste, zbor in orkester z naslovom Ištipana hartija, po motivih reškega pesnika Janka Polica Kamova (1886-1920) ter leto pred tem tudi skladbo za godalni orkester Fantazija. Ponosen sem na izvedbo svojega koncert za klavir in godala v Varaždinu, kjer sem sam nastopil kot solist na klavirju. Kar lepo število mojih skladb je bilo izvedenih tudi v Koncertni dvorani Blagoje Berse na Glasbeni akademiji v Zagrebu, in pa sedaj v Karlsruheu. Pri srcu mi je tudi izvedba moje komorne skladbe Privid v Kazinski dvorani v Ljubljani.
■	Za Ištipano hartijo ste prejeli dekanovo priznanje zagrebške Univerze. Kaj vam pomenijo nagrade?
Ponosen sem nanje! V glasbenemu svetu nasploh veliko pomenijo, saj umetniku pomagajo odpreti pot do publike, a tudi spoznavati svoje sposobnosti. Velikokrat so tekmovanja tudi edini pravi način za napredovanje. Narobe pa bi bilo trditi, da so denar in priznanja edina motivacija za delo. V osnovi vsega je vedno ljubezen do glasbe in želja po ustvarjanju in izražanju.
■	V katero smer se bo razvijala vaša kariera, v komponiranje ali igranje klavirja?
Težko je reči, marsikaj bo odvisnega od priložnosti in možnosti, ki jih bo srečeval na poklicni poti. Želel bi se ukvarjati z obojim, in na obeh področjih kar se le dan napredovati.
■	V Zagrebu ste klavir vestno vadili v Prešernovi dvorani Slovenskega doma, pogosto ste tudi uspešno nastopali v naših programih. Kako ste prišli v stik z našim društvom?
V prvemu letniku akademije sem iskal možnosti za vajo in jo našel v Slovenskemu domu! Sodelovanje z društvom mi je priporočila nekdanja profesorica Diana Grubišič-Cikovič z reške šole, zdaj profesorica na Glasbeni akademiji v Zagrebu, ki je tudi študirala v Ljubljani in bila prijateljica z mojo mamo.
■	Ustavimo se še pri vaših slovenskih koreninah. Slišimo, vaša slovenščina je brezhibna.
Osebno se mi zdi škoda, da bi zanemaril del svojih korenin, še zlasti, ker to vključuje znanje še enega jezika! Menim, da je stik z manjšinskim delovanjem najbolje navezati prek staršev in prijateljev. Pomembno je ohraniti zavest o lastnem mešanem kulturnem ozadju!
akm / jpt
24 I
POGOVARJALI SMO SE
Smučanje
Osvojili smo triperesno deteljico medalj: zlato, srebro in bron!
Na drugem veleslalomu zagrebških narodnih manjšin smo Slovenci letos tekmovali kot prava ekipa, saj nas je bilo kar pet, tekmovali pa smo v vseh kategorijah. Uspešno smo kljubovali polarnemu mrazu s skoraj 13 stopinjami pod ničlo, kot so jih ta dan, v nedeljo, 25. februarja, izmerili na Sljemenu.
Lucija Gulič zasedla četrto mesto, pri pionirjih je Ivana Veličkovic osvojila bronasto medaljo, v juniorski konkurenci je bil najhitrejši Vjekoslav Novkovic, ki je osvojil zlato medaljo. V seniorski konkurenci je Agata Klinar Medakovic tako kot lani osvojila srebro, Mladen Veličkovic pa je bil četrti. Odličja je podelila odposlanka zagrebškega župana, pomočnica vodje Sektorja za uveljavljanje človekovih pravic, civilno družbo in narodne manjšine Elizabeta Knorr. Po koncu tekmovanja nas je razveselilo tudi sonce, ki je ustvarilo pravo zimsko idilo.
Razšli smo se s skrito željo in v upanju, da se bomo za naslednje leto uspeli bolje kondicijsko pripraviti in „pobrati" medalje v vseh kategorijah.
(akm)
Kljub temu, da smo bili med vratci resni rivali, smo se po tekmovanju sproščeno družili. Foto: Z. Balaž Piri
Progo na Zelenem spustu so odlično pripravili trenerji iz Zagrebške smučarske zveze, za vse ostalo pa sta poskrbela pobudnik veleslaloma Poljska šola in soor-ganizator Koordinacija svetov in predstav-
nikov narodnih manjšin Mesta Zagreb. Pomerili smo se s tekmovalci iz madžarske, poljske in hrvaške ekipe ter osvojili tri medalje. V najmlajši kategoriji (otroci, prej cicibani) je naša komaj osemletna
Rokometno prvenstvo
Ponosni na športnike, navdušeni nad navijači
Zagreb so med Evropskim rokometnim prvenstvom preplavili slovenski navijači, saj je slovenska reprezentanca tekmovala v skupini C in je najprej igrala v Zagrebu z Makedonijo, Nemčijo in Črno Goro. Nekaj smo jih popeljali na turistični ogled mesta.
1 O . januarja je bilo v Areni Zagreb več kot 10 tisoč navija-_L «_Jčev. Veliko jih je prišlo iz Slovenije z vlakom, s posebno kompozicijo. Za njihov prihod se je pripravila tudi hrvaška interventna policija, ki naj bi ščitila navijače pred morebitnimi napadi huliganov in provokacijami. Okoli 100 slovenskih navijačev pa v Zagreb ni prišlo samo na športno prireditev,
Slovenski navijači v Zagrebu. Foto: Saša Despot
ampak so želeli spoznati tudi mesto. V ta namen smo bili trije turistični vodniki povabljeni, da goste popeljemo po mestu. Pričakali smo jih na Trgu Republike Hrvaške, pred Muzejem za umetnost in obrt, kjer so imeli kosilo. Pred muzejem je bilo parkirano tudi policijsko vozilo, v katerem so nas čakali »do zob« opremljeni policaji. V njihovem spremstvu in pod njihovimi budnimi očmi smo se z navijači sprehodili po Spodnjem mestu (Donjem gradu). Na Trgu bana Jelačica smo bili prava atrakcija, saj so bili vsi navijači oblečeni v zelene majice, bili so tudi »oboroženi« z vsemi navijaškimi pripomočki, od zelenih šalov do zelenih zastavic »I feel Slovenia«, mnogi od njih so imeli poslikane tudi obraze.
Slovenski rokometni navijači so res nekaj posebnega, saj ni bilo nobenih izgredov in nobenega grdega obnašanja. Že dolgo se nisem počutila tako ponosna Slovenka! Ves čas je bilo slišati le smeh in vesele vzklike: »Kdor ne skače ni Slovenc... hej, hej, hej...« Razplet tekem slovenske reprezentance na žalost ni bil takšen, kot smo si vsi želeli, sanje slovenskih navijačev o nastopu slovenske rokometne reprezentance v polfinalu evropskega prvenstva na Hrvaškem so se po prvih tekmah kaj kmalu razblinile, a ponos je pri nas vseh zagotovo ostal!
Marjeta Trkman Kravar
zDRAV DUh V ZDRAVEM TELESU
Odmev I 25
Šport in posli
Med rokometnim prvenstvom zaživelo slovensko središče
Ob robu Evropskega rokometnega prvenstva, ki je potekalo med 12. in 28. januarjem na Hrvaškem, je bilo v zagrebškem hotelu Westin 13. januarja odprto Slovensko središče - I Fell Slovenia.
Prizorišče poslovno-športnih dogodkov sta odprla predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac in slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez. Že prvi dan so predstavniki črnogorske, makedonske in slovenske rokometne zveze predstavili skupno kandidaturo za evropsko rokometno prvenstvo za ženske leta 2022, ki bi potekalo v Celju, Ljubljani, Podgorici in Skopju. Na omizju o športno-poslovnih priložno-
Z odprtja Slovenskega središča - I Fell Slovenia v Zagrebu. Foto: www.slovenia.info
stih sta župana Ljubljane in Skopja, Zoran Jankovic in Petre Šilegov, ter Nela Savkovic-Vukčevic in Milan Pavelic iz mestnih uradov za šport Podgorice in Zagreba predstavili izkušnje z vlaganji v športno in hotelsko infrastrukturo. Slovensko središče sta 15. januarja obiskala tudi predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksander Čeferin in slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, 17. januarja pa je bil organiziran gospodarski posvet z naslovom Zelena tehnologija za priložnosti regije, ki se ga je udeležil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Po besedah ekonomskega svetovalca iz slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem Jakoba Štunfa je bilo vzdušje v Slovenskem središču sproščeno in neobremenjeno z odprtimi političnimi vprašanji med Slovenijo in Hrvaško.
(po spletnih virih akm)
Slovenska moška rokometna reprezentanca, ki je blestela na svetovnem prvenstvu v Franciji v začetku leta 2017, se je od evropskega prvenstva poslovila po šestih tekmah (dveh zmagah, dveh porazih in dveh remijih), z neuresničeno željo po uvrstitvi v polfinale. Tekme v hrvaških dvoranah so bile polne slovenskih navijačev, ki so športno navijali za izbrance selektorja Veselina Vujovica.
Mogočni Prisojnik nama je dovolil, da ga osvojiva
Prisojnik (ali Prisank) je vrh ki je v Julijskih Alpah. Visok je 2547 m in je eden od najlepših alpskih vrhov, na katerega se morate povzpeti, da bi ga doživeli in občutili vso njegovo moč in veličino. Tako je bilo na Prisojniku 23. julija lani.
v
Čeprav na vrh vodi več poti, sva se z Markom Šafrankom odločila za Kopiščarjevo pot po severni steni, ki slovi za tehnično najtežji vzpon. Pot je zavarovana s klini in jeklenicami in je potrebno imeti komplet za samovarovanje in seveda čelado.
Avto sva pustila na Vršiču in začela hoditi. Na začetku je dvajset minut položne hoje, nato pa prideva do plezalnega dela. Že na začetku je pot zelo težka in ni za ljudi ki imajo vrtoglavico. Po kratkem plezanju prideva na pobočje od koder je v Prisoj-nikovi steni mogoče opaziti znamenito Ajdovsko deklico. Končno se nama je uresničila želja in stojiva pred Ajdovsko deklico, ki naju v tišini gleda iz stene. Po kratkem času občudovanja greva naprej in prideva na ključni del plezalne poti, kjer je potrebna previdnost. Detajl je nekaj posebnega, pot je močno ugnezdena med steno in skalno polico, tako da ni dovolj prostora za hojo in je potrebno
plezati kar po trebuhu. Tole je precej zahtevno če imate na hrbtu nahrbtnik. Pot naprej se izmenjuje med hojo po grušču s krajšimi plezalnimi odseki. Kmalu ga zagledava - Prednje okno! Nekaj najlepše kar sem videla odkar planinarim. Pod oknom je zelo zahtevno melišče, kjer ni varovanja. Omeniti velja, da so skale v oknu mokre in spolzke. Skozi okno se vzpneva preko lestve, a na vrhu okna se priključiva na grebensko pot. Nadaljujeva in kmalu sva na grebenu po katerem vodi izpostavljena pot do vrha. Po treh urah prideva na vrh Prisojnika in sva zelo srečna. Razgled z vrha je res čudovit. Za sestop izbereva južno pot in se po njej vrneva na Vršič.
Prisojnik je zelo mogočna gora, navdušena sem nad njeno lepoto, posebej me prevzame in se gori zahvalim, da mi je dovolila, da pridem na njen vrh.
Irena Stanko, učenka začetne skupine slovenskega pouka
Vzpon na Prisojnik. Foto: Marko Šafranko
NOVI
26 1
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
Slovenci u hrvatskom sportu
Janko Jazbec - zaslužni sokolski prednjak i djelatnik
U našoj rubrici predstavljamo Janka Jazbeca, koji je 30 godina djelovao u sokolskom pokretu na području Liburnije i Hrvatskog primorja i dao iznimno veliki doprinos razvoju gimnastike u Hrvatskoj.
Janko Jazbec
Roden je 14. lipnja 1890. u mjestu Križe kod Tržiča. Završio je tro-godišnju Obrničku školu u Kranju za urara i zlatara. Kao 13-godišnji še-grt pristupio je podmlatku Sokolskog društva u Kranju. Njegov prvi sokolski učitelj bio je Miroslav Ambrožič, jedan od najznamenitijih slovenskih sokola. Marljivi Jazbec postao je najbolji vjež-bač u naraštaju Kranjskog Sokola, a vec 1908. izabran je za načelnika Sokol-skog društva u Radovljici. Uz to je kao sokolski prednjak i učitelj pomogao u osnivanju SD-a u Bledu. U radu je iskazao veliku agilnost i organizacijske sposobnosti. Potom je 1909. pohadao sokolski tečaj u Pragu.
Poticaj sokolstvu na liburnijskom području
Ujesen iste godine doselio se na libur-nijsko područje i postao član Hrvatskog sokola Volosko - Opatija i Hrvatske sokolske župe Vitezic koja je obuhvacala društva u Istri i Liburniji. Primljen je u prednjački zbor društva i Tehnički odbor župe kao tajnik.
Zbog posla se 1912. preselio u Lovran i tamo je osnovao novo Društvo hrvat-skog sokola, koje je pripalo I. župskom okružju, i bio mu je voda do izbijanja rata. Godine 1913. izabran je za vodu župe Vitezic. Zajedno s Ivanom Pošci-cem najzaslužniji je što je ta župa bila jedna od najaktivnijih u Hrvatskom sokolskom savezu. Njegovom inicijati-vom održan je prvi prednjački župski tečaj. Uz to je zaslužan za bliske veze koje je župa Vitezic uspostavila sa so-kolskim župama u Sušaku i Trstu. Bio je pokretač i glavni urednik ''Sokolskog vijestnika hrvatske sokolske župe Vi-tezic'', ali objavljena su samo tri broja zbog izbijanja rata. Mobiliziran je 1915. u austrougarsku vojsku. Po završetku rata služio je od 1919. godinu dana kao dobrovoljac u jugoslavenskoj vojsci u Koruškoj, prije no što su odredene državne granice izmedu Kraljevine SHS i Austrije.
U Hrvatskom primorju izmedu dva rata
Doselio se 1920. u Hrvatsko primorje i nastanio u Bakru, jer su Istra i Liburni-ja okupirane.
Po dolasku izabran je za načelnika Sokolskog društva Bakar koje je na-kon ujedinjenja nacionalnih sokolskih saveza djelovalo u Jugoslavenskom sokolskom savezu. Rad toga društva podigao je na višu razinu. Paralelno je 1920. postao zamjenik načelnika Sokolske župe Rijeka (od 1928. Sušak - Rijeka) i načelnik II. okružja te župe koja je teritorijalno obuhvacala ranije Hrvatske sokolske župe (Frankopan-sku u Sušaku, Vitezicevu u Istri i Ante Starčevica u Gospicu, izuzev onih po-dručja koja su potpala pod Kraljevinu Italiju). Postao je pobjednik natjecanja na I. župskom sletu 1921. u Crikveni-ci koje je održano za vježbače nižeg odjela. Iste godine završio je s odličnim uspjehom župski prednjački ispit. Preselio se 1924. u Crikvenicu i postao
član tamošnjeg Sokolskog društva, u kojem je potom bio načelnik, tajnik Odbora za izgradnju sokolskog doma, predsjednik Gospodarskog odbora i starješina. Kao vrstan organizator zaslužan je za održavanje župskih i okružnih sletova. Bio je aktivan kao načelnik Vinodolsko-uskočkog žup-skog okružja te je radio na unapre-denju okružnih sokolskih društava. Na dužnostima u župi Sušak - Rijeka ostao je do 1937. kada se povukao na vlastiti zahtjev. Na povratku u Cri-kvenicu s III. sleta Sokolskih župa na Jadranu, održanom u Sušaku, organizirano su 16. srpnja 1939. hrvatski nacionalisti napali jugoslavenske sokole. Osobno je kao ugledni sokolski djelat-nik fizički napadnut i zadobio je teške ozljede opasne po život.
Iz rodne Slovenije u Argentinu
Zbog tog incidenta i sve težih prilika za sokolski pokret u Banovini Hrvatskoj vratio se nakon 30 godina aktivnog djelovanja u Liburniji i Hrvatskom pri-morju u rodnu Sloveniju. Početkom 1940. izabran je za star-ješinu Sokolskog društva Ljubljana - Matica, a potom početkom 1941. i za zamjenika starješine Sokolske župe Ljubljana. Poslije II. svjetskog rata je zbog nemogucnosti obnove sokolskog pokreta u novoj državi FNR Jugoslaviji emigrirao u Argentinu. Izabran je 1957. u Buenos Airesu za predsjedni-ka Središnjeg odbora za obnovu jugo-slavenskog sokolstva. Bio je urednik "Sokolskog zbornika 1863 - 1963'' objavljenog 1963. u Argentini povodom 100-godišnjice osnivanja Južnog sokola u Ljubljani. Prije emigriranja bio je autor i stalni suradnik brojnih sokolskih glasila koja su izlazila na području Hrvatske i Jugoslavije. Umro je u Buenos Airesu 1965. U sokolstvu je djelovao 50 godina.
Eduard Hemar 0
ZDRAV DuH V ZDRAVEM TELESu
Odmev | 27
65. filmskemu festivalu nasproti
Marijan Rotar, vizionar, ki je neločljivo povezal film, Areno in Pulj
Ni dolgo, kar so v Pulju predstavili novo podobo filmskega festivala. Jubilejno 65. izdajo bo spremljala simbolika "filma pod zvezdami". Resnici na ljubo se je pod tem imenom festival že odvijal, med letoma 1954 in 1958, ko ga je na noge postavil naš rojak Marijan Rotar (Trbovlje, 1927-Pulj, 2003).
Prireditev se je nato preimenovala v Festival jugoslovanskega filma, med letoma 1961 in 1990 pa smo ga poznali kot Festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju. V tem obdobju je bil izjemno priljubljen in svetovno priznan. Med pomembnimi gosti v Areni so bila tudi velika igralska imena, kot so Elizabeth Taylor, Sophia Loren, Richard Burton . . . Po osamosvojitvi, od leta 1992, je bil festival posvečen hrvaškemu filmu, a je zaradi majhne filmske produkcije njegova priljubljenost kopnela. Zato so leta 2001 uvedli mešan koncept s tekmovalnim programom za domači film in mednarodnim festivalom. Ta pristop je znova napolnil Areno. Ob dejstvu, da so domači filmi vse številčnejši in vse boljši.
Rotar je bil tudi glasbenik. Na fotografiji drugi z desne. Vse foto: arhiv Igorja Gala
Areno odprl ljubiteljem filma
Vrnimo se v leto 1954, ko se je vse začelo. Direktor Kino podjetja Pulj je bil Marijan Rotar, naš rojak, ki je po drugi svetovni vojni iz okolice Trbovelj, kjer je bil rojen, prišel v razrušen Pulj. Mesto je bilo zaradi povojnega eksodusa pomembnega dela meščanskega prebivalstva napol prazno. Rotar je priložnost za ustvarjanje videl predvsem na področju kulture. Imel je vizijo, kako z novimi vsebinami obogatiti življenje domačinov in privabiti obiskovalce. Vidne sledi je zapustil na področju glasbe, saj je - kot glasbenik - sodeloval v ustanovitvi puljske glasbene šole. Dejaven je bil tudi v razvoju turizma. Njegova največja zasluga pa je, da je kot direktor Kino podjetja pripravil prvo revijo filma pod odprtim nebom, v mogočni Areni. Tako je postavil temelje bodočemu filmskem festivalu.
Portret Marijana Rotarja.	kateri je bila predvajana tudi Vesna.
Njegova zamisel je pristojne najprej osupla, predlogu so nasprotovali, vendar je Rotarjeva vztrajnost zmagala. Prvi festival je potekal od 24. do 30. junija 1954, pod imenom Filmski festival - prva revija domačih filmov. Publika je vzljubila tako dogodek kot izjemno filmsko prizorišče na prostem. Festival je vsa minula desetletja pridobival in ohranjal oboževalce.
Rotarjeva ulica in nagrada
Mesto Pulj se Rotarju za časa njegovega življenja žal ni oddolžilo. Zaobšla ga je Nagrada mesta Pulj. Šele desetletje po njegovi smrti, leta 2014 na pobudo Mestnega odbora Stari grad in SKD Istra Pulj so serpentino ob Areni poimenovali po Rotarju (»Uspon Marijana Rotara«). Mestne oblasti so za letos napovedale obnovo in polepšanje te ulice.
Po Rotarju so poimenovali tudi eno od festivalskih nagrad; podeljujejo jo posameznikom, podjetjem in ustanovam, ki so s svojimi dejanji in idejami združili Pulj in film. Leta 2012 je to nagrado prejel fotograf Duško Marušic Čiči, ki je Rotarja osebno poznal. Ob prevzemu nagrade je dejal, da je bil Rotar »božji delec festivala«.
Na postavitev spomenika Rotarju se še čaka.
Nepozabni festivalski dnevi
Zame je bil festival v mladosti nekaj, česar ne smeš zamuditi. V Areni je bilo treba biti prav vsak večer. Seveda sem imela abonma. Vendar sedeži niso bili oštevilčeni, zato se je občinstvo začelo v Areno zgrinjati že več ur pred projekcijami. Podoba puljskih ulic, ki vodijo proti Areni, je bil zadnjo uro podobna rekam ljudi, ki se zlivajo v isto smer. In ko se je nebo stemnilo, so gledalci nove stvaritve spremljali s srcem in dušo, s ploska-
Martin Bizjak - še eno veliko festivalsko ime
S puljskim filmskim festivalom je neločljivo povezano ime še enega velikega Slovenca - Martina Bizjaka (Hrastnik, 1929-Pulj, 2017). Akademski slikar, likovni pedagog in pomemben član puljske skupnosti Slovencev je bil direktor festivala med letoma 1975 in 1984. O tem zaslužnem rojaku podrobneje ob kakšni drugi priložnosti.
28 I
PRETEKLOST V SEDANjOSTI
Rotarjevi mozaiki novega Pulja
»Za ljudmi ostanejo dela in spomini, seveda, če si v življenju premišljeval v tej smeri, nesebično gradil in okoli sebe zbiral somišljenike, ki ti bodo na tej poti podali roko in nudili podporo. Marijan Rotar je bil prav takšna osebnost, človek z vizijo, tisti izmed prišlekov v Pulj, ki so v ruševinah videli priložnost, da jih najprej popravijo, nato pa nadgradijo. Na sveže sloje pa nalagajo nove vsebine... Zidal je mozaike novega mesta, novega Pulja, v kakršnem je želel živeti s svojo družino, v katerega je želel privabiti ljudi z vsega sveta, da občudujejo zapuščino preteklosti in prispevajo k razvoju bodočnosti.
Ustvarjal je priložnosti, ne da bi se pri tem zanašal na navodila, ukaze, direktive. Sam je prevzemal odgovornost. Tisti, ki so ga poznali, se spomnijo, kako je vse to počel z neverjetno vztrajnostjo, s katero je svoje zamisli in ideje tudi udejanjal.« Iz članka Mateja Curiča z naslovom Marijan Rotar, oče festivala, človek (meščan) z vizijo, objavljenega v Glasu Istre maja 2005.
Beatifikacija patra Straška?
Na pobudo lazaristov iz Ljubljane je lani stekel proces za beatifikacijo p. Janeza Straška. Generalni vizitator iz Vatikana p. Giuseppe Guerra je 8. februarja obiskal hišo lazaristov v Novingradu na Dobri in za postulatorja beatifikacije postavil p. Daria Grbca.
Lazarist Janez Strašek je bil ubit na cvetno nedeljo 30. marca 1947 na poti iz Ozlja na Svetice. V okviru postopka njegove razglasitve za blaženega sta 9. februarja v hiši lazaristov v Vrapču naši članici Katarina Furjan in Polona Jurinič, v navzočnosti postula-torja p. Guerre, vizitatorjev iz Ljubljane Pavleta Novaka in p. Antona Pusta ter p. Filipa Vičiča iz Novigrada na Dobri podali izjave o svojih priprošnjah za oz-
Katarina Furjan, Anton Pust, Giuseppe Guerra, Polona Jurinič, Filip Vičič in P. Novak. Foto: ZJ
dravitev njunih težkih boleznih. Postu-lator iz Vatikana je Svetice prvič obiskal 5. junija lani, ko se je tudi podrobneje seznanil z življenjsko usodo in mučeni-štvom p. Janeza.	(poj)
njem ali žvižgi, odvisno od razpoloženja, ki ga je ustvaril film. Po projekcijah so se navadi publiki predstavljali avtorji in glavni protagonisti. Iz njihovih poznejših intervjujev lahko sklepamo, kako pomembno in impresivno je bilo zanje stopiti pred tako številčno publiko in izvabiti aplavz.
Da, mesto je bilo med odvijanjem festivala iz leta v leto povsem prepojeno s posebnim vzdušjem, središče filmskega dogajanja, polno novinarjev z vseh koncev in krajev, ki so poročali, kaj je novega v tedanji produkciji jugoslovanskega filma.
In to je verjetno tista podoba Pulja, ki jo je v duhu videl vizionar Marijan Rotar, ko si je zastavil cilj, da filmski festival umesti v prizorišče, ki ga premore le malo mest, v mogočno Areno.
Klaudija Velimirovic
Imeti dobrega prijatelja je največje bogastvo na svetu
Novembra lani je v 82. letu starosti umrl slovenski častnik in publicist Marijan F. Kranjec (1935-2017). Osebno ga nisem poznal, a sva si izmenjala štiri pisma, podaril pa mi je tudi knjigi Zarote in atentati na Tita (2009) ter Slovenska vojaška inteligenca (2005).
Kranjec je do konca življenja istočasno delal na več projektih. Po njegovem odhodu je nastala globoka praznina. O njegovem plodnem delovanju je obsežno besedilo napisala pesnica Tatjana Malec - prebrati ga je mogoče na spletnem mestu rtvslo.si: http://www.rtvslo. si/blog/tatjana-malec/slovo-od-marija-na-f-kranjca-upokojenega-castnika-in--publicista/118142. Pesnica je pokojniku posvetila tudi daljšo pesnitev; iz nje se me je najbolj dotaknil del o prijateljstvu, ki ga danes neizmerno potrebujemo.
(KraS)
Tatjana Malec: Pojdi misel na pot! (odlomek)
Prijateljstva ni mogoče izrezati iz srca. Prijateljstvo je čustvo veselja in upanja. Prijateljstvo je tvorno sodelovanje, na simbolni ravni je nekaj najlepšega. Prijateljsko čustvo vse razume in odpušča. Prijateljstvo ne išče napak, izreka pohvale. Prijateljstvo je prostor človekove biti. Prijateljstvo je hvaležnost, je neko intimno
čustvo,
ki se dogaja, plemeniti in očiščuje. Na antični ravni se prijateljstvo nanaša
na duhovno bit, na resnico, ki nima ne barve, ne dvojnika. Prijateljstvo je čustvo velike naklonjenosti
in zaupanja.
Prijateljstvo je pesem, melodija, je razpiranje duhovne rože navzven, obrnjene proti
soncu.
Imeti dobrega prijatelja je največje bogastvo
na svetu.
PRETEKLOST V SEDANjOSTI
Odmev 1 29
V Sloveniji spet
predčasne
volitve
Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je 14. marca presenetil z nepreklicnim odstopom. Povod je bila odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referendumskega izida o 2. tiru, ki pomeni tudi ustavitev tega pomembnega infrastrukturnega projekta.
Med vzroke za Cerarjev odstop analitiki uvrščajo tudi trenja v vladni koaliciji, ki sta jo poleg premierjeve stranke SMC sestavljali še stranki Desus Karla Erjavca in SD Dejana Židana. To bodo že tretje predčasne parlamentarne volitve v Sloveniji zapored. Volilni datum ob zaključku redakcije Novega odmeva še ni bil znan, v poštev pa pride obdobje od maja do junija. (jpt)
Kronika slovensko-hrvaških odnosov
Arbitražni vozel - ga je mogoče razvezati? Kako?
Tudi zadnje obdobje slovensko-hrvaških odnosov so zaznamovala nesoglasja glede arbitražne razsodbe. Slovenija jo uresničuje, Hrvaška ne priznava. Je mogoče priti do rešitve, ki bi presekala spore?
Slovenija je 30. decembra lani, šest mesecev po tistem, ko je arbitražno sodišče objavilo razsodbo o m eji med Slovenijo in Hrvaško, začela z njeno implementacijo. To pomeni, da je izvaja jurisdikcijo na ozemljih, ki jih je sodišče 29. junija 2017 prisodilo Sloveniji. "Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati," je zagotavljal predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Napoved se ni uresničila. Neprijetnosti občutijo ribiči. Slovenski so do konca februarja od hrvaških organov prejeli 48 kazni; v postopkih bo njihov zagovornik hrvaški odvetnik Ivica Senjak. Več sto evrov visoke kazni pa so slovenski organi izrekli savudrijskim ribičem; njihov zastopnik je slovenski odvetnik Miha Kozinc. V Bruslju sta se 14. februarja sešla predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in hrvaški premier Andrej Plen-kovic. "Pomagati želimo, da se to vprašanje reši, in mislim, da bomo to uspeli storiti," je dejal Juncker. Plenkovic pa je
dodal: »Pozivam še enkrat ob podpori Junckerja kolega Cerarja, da se usedemo z ekipama in poskušamo najti rešitev, ki bo dobra za Hrvaško in Slovenijo.« Slovenija vztraja, da vmesne poti ni, da je dogovore treba spoštovati in sodbe uresničevati. Zato je slovenska vlada v Bruselj poslala pismo z elementi tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe. Gre za pismo na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ki določa, da lahko članica, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU. "Pričakujemo, da bo Evropska komisija sama ukrepala, sicer pa bomo sami," je pojasnil slovenski premier Miro Cerar.
Kaj je jedro spora?
Spomnimo: meddržavni dogovor o prepustitvi mejnega spora ad hoc arbitraži sta pred osmimi leti dosegla takratna premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor, s tem pa odmrznila hrvaško pot v Evrop-
sko unijo. Kot pokrovitelj tega dogovora je nastopila evropska komisija. Hrvaška se je iz postopka arbitraže enostransko umaknila predlani, po tako imenovani aferi prisluhov, ki po mnenju mednarodne skupnosti in Slovenije ni škodila presoji, Hrvaška pa je ocenila, da jo je nepovratno »kontaminirala«. Arbitražno sodišče je glede kopenske meje potrdilo prek 90 odstotkov meje. Za 20 spornih območij je presodilo, naj se upošteva dotedanja katastrska meja. V ostalih pritožbah je upoštevalo moč argumentov ene ali druge strani. Največ nejevolje na Hrvaškem pa je sprožila odločitev o meji v Piranskem zalivu in slovenskem stiku z odprtim morjem, ki je povsem drugačna, kot si jo je želela Hrvaška.	(jpt)
Miro Cerar. Foto: Vlada RS Andrej Plenkovic. Foto: Vlada RH Foto: EC.Europa.EU
Pregovori so zaklad ljudske modrosti
Običaji starine, so ščit domovine. Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda. Ljubo doma, kdor ga ima. Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine! Povsod je lepo, a doma je najlepše.
P
30 I
NOVICE IZ DOMOVINE
Malo za šalo, malo zares
Kako sem sam sebi postal dedek
Kako se v času obveznega služenja vojaškega roka rešiti te obveznosti? Zapisujemo recept mladeniča iz Hrvaške, domnevno preverjen v času, ko je vojaška obveznost še obstajala. Takole se je glasilo njegovo pismo nadrejenim:
Spoštovani, dovolite mi, da pojasnim »svoje razmere, v upanju, da boste ugodno rešili moj primer. Pričakujem poziv v vojsko in vas prosim, da me ne rekrutirate. Imam 23 let, poročen sem s 47-letno vdovo, ki ima hčerko, staro 26 let, s katero je poročen moj oče. Tako je pravzaprav moj oče meni postal zet, istočasno pa je tudi moja žena mojemu očetu tašča, hčerka moje žene pa je meni mačeha. Nedavno sva z ženo dobila sina. Ta otrok je brat očetove žene ter zet mojega očeta. Istočasno je on meni stric, ker je brat moje mačehe. Nedavno je rodila tudi
žena mojega očeta. Ta otrok je moj polbrat, ker je sin mojega očeta, istočasno pa tudi moj vnuk, ker je sin ženine hčerke. Tako sem jaz brat svojemu vnuku, oče ženine hčerke in brat njenemu sinu. Jasno je, da sem sam sebi stari oče. Upam, da sem vam vse jasno in natančno pojasnil. Hvala za odgovor!«
In odgovor? V odločbi je pisalo, da se do-tična oseba za stalno razrešuje vojaške obveznosti, zaradi dvoma o psihični stabilnosti, zaradi kaotičnih družinskih odnosov. Avtor neznan. Tekst je prispel prek e-pošte na naslov p. Marka Glogovica. (poj)
Ne pozabimo slovenskih jedi
Notranjske dobrote s slastnimi imeni
Ko se sprehajaš po Notranjski in te pot pripelje v Idrijo, kar zadiši po priljubljeni rudarski jedi - žlikrofih. Te testenine -običajno nadevane s krompirjem, zelišči, ocvirki in prekajeno slanino - se pogosto postreže z bakalco, golažem iz koštruna ali zajca. V bližnjem Cerknem pa so se ohranile preproste jedi iz časov hude lakote, ko so iznajdljivi ljudje iz domačih pridelkov ustvarjali prave čudeže. Spoznajte jih nekaj.
Karaževc: približno enako količino olu-pljenega krompirja in jabolk, očiščenih in narezanih na krhlje, prelijemo z vodo, posolimo in kuhamo. Skuhano jed odce-dimo, pretlačimo in zabelimo z maslom ali zaseko.
Fižlevc pripravimo s svežim fižolom in jabolki, narezanimi na koščke. Ko je zmes kuhana, napravimo prežganje, po-solimo in popopramo in jed je gotova.
Smukavc je prava enolončnica iz listnatih vrtnin. Narežemo sveže zelje in ohrovt,
liste kolerabe, svežo zeleno, lahko tudi koprive (vse, kar imamo listnatega). Skuhamo v slanem kropu. Posebej skuhamo olupljen krompir. Kuhanega pretlačimo in zmešamo z zelenjavo. Zabelimo s strtim česnom, zaseko in poprom. Jed mora biti gosta kot pire.
Želševka ali drobnjakova potica: lahko napravimo sladko ali slano. Pri pripravi sladke v nadev dodamo rozine in vanilin sladkor.
Sestavine za testo: 1 kg moke, kocka kvasa, ščepec soli, ščepec sladkorja, % l mle-
ka, 1 dl olja. Za nadev: % kg masla, velik šopek drobnjaka, 1 šopek mlade čebule. Priprava: Testo zamesimo in pustimo da pokrito počiva in vzhaja. Nato testo raz-valjamo na 1 cm debelo, namažemo z raztopljenim maslom, na katerem smo na hitro popražili drobno narezan drobnjak in mlado čebulo. Testo zvijemo in ga damo v pomaščen pekač. Pustimo, da zopet vzhaja. Pečemo okrog ene ure na 170-180 stopinjah. Najboljša želševka je sveža in še malo topla. Slana se lepo prileže k dušenemu kislemu zelju.
Ivanka Nikčevic
Smukavc
Želševka
ZA VSAKOGAR NEKA)
Odmev | 31
Darilo Slovenskemu domu
Slikarska zapuščina opernega umetnika
Galerija Slovenskega doma, ki so jo skozi desetletja napolnila dela slovenskih umetnikov, ki so se prav v našem društvu predstavili zagrebški likovni publiki, je od februarja bogatejša za dve deli Josipa Križaja, ki se je v hrvaško kulturno zgodovino vpisal predvsem kot glasbeni umetnik.
Josip Križaj je na opernih deskah ne le pel, ampak tudi režiral. Podpisal se je pod deset opernih izvedb. Tomislav Neralic je za Križaja povsem točno dejal, da je bil »operni umetnik, ki je bil pred svojim časom«. Glasba pa ni bila edina sestavina Križaje-vega življenja. Avtorica umetnikove življenjepisa Marija Barbieri je zapisala, da je bil vsestranski človek, ki je do poznih let ohra-
Josip Križaj, olje na platnu, 1932
Josip Križaj, olje na platnu, 1932
njal svežino, vedrino in mladostni zanos. Med drugim je bil tudi zbiratelj (ukvarjal se je s filatelijo) in velik ljubitelj narave (bil je strasten lovec, ribič in planinec). V prostem času pa je tudi rad slikal. Med drugim je ustvaril umetniški deli, ki sta ju Nevenka in Dubravko Ceranic podarila Slovenskemu domu - v trajno hrambo in spomin.
(akm)