235. številka. Trst. v petek dr>e 16. oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" uhais enkrat na op. — Naročnina znaša : za vse leto 24> K. z* pol ;e:& 12 K. za ćetrt leta S K in za en meaec il K. — N&roi runo 'e plačevati nsorpj. Ns nsroćbfi brez pril.jierie naročnine se upravniitvo ne ozira. Po tobuEarn&h v Trstu se orodajaio Dosamične i ^viike po 6 etot 3 nvć/i; izven Trata pa po 8 Bt. Telefon številka Sto. ij^ jjj glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi ae računajo po vrstah v Detitu. Za večkratno naročilo 8 primernim popustom. Poslana, ogmrtniee in javne zahvale, domači oirlaai itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se po-iljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo* Kokopisi j.e ue vračajo. Naročnino, retlamaeije in oeiase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo št. 7. II. nad«tr. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. TTrednlitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12. _POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOSTI VABILO na jami redni občni zli političnega Sruštva „£3inost" ki bo r nedeljo, dne 25. oktobra 1903. ob 4. uri popoln dne v dvorani „Narodnega rtoma" v Sv. Ivanu DNEVNI REI): 1. Nagovor predsednika. 2. Pororilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. Eventnclnosti. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. KlDBDOva umm Hrvatom. (Dop;s iz Hrvatske.) Ko je grof Khuea umrl za Hrvatsko, odprli so, seveda, njegov testament, da izvedo, kaj je zapustil Hi vatom ta upravitelj njihov, ki eo ga branili celih 20 let ? Našli so — prazne blagajne. Žalostna zepuščina tj p > dvajsetih letih uzornega gospodarstva, neprestanega ekonomskega in kulturnega povzdiganja — kakor so namreč iz Budimpešte in z Dunaja doli slavili i Kbuenov zistem v Hrvatski. Grt f Kbuen je umrl za Hrvatsko. To je naša trdna vera, ki nam je v — tolažbo.! Malce paradok-no zveni sicer to, ako govorimo, da je smrt v tolažbo, ali v našem slu-1 čaju je temu res tako. Tvoja smrt — naše življenje ! Tako smo opravičeno vsklikn li in se oddahnili, ko je gref Khuen pal navzgor z banske stolice v f .telj ministerskega predsednika med naše ljubljene »bratec in »zaveznike« v Bud.m-pešri. Dolgih dva:set let bolezni in muke je trebalo, da je grof Khuen umrl t& bansko ■tolieo hrvatsko. Ali gorjč vse te dolge bolezni za nas je bilo v tem, da vseh teh dvajsetletnih muk ni trpel en, ki je umrl, ampak trpel jih je on, ki je ostal — narod hrvatski...! Avtonomne uradnike treba plačevati, ker brez plače ne morejo živeti ! V blagajnah pa ni niti toliko, da bi plačali portirja v ban-skera dvorili — Vlada p sari v Bu limpešto, naj jej posodijo denarja, naj dajo kako predplačilo, ali Ogli so gluhi na t j uho, pravijo, da so že siti vednega podpiranja Hrvatske, da so že siti teh večnih žrtev za Hrvate....! Še-le na velike prošnje so se usmilili in dali bora dva milijona kron. Kdo mi mislil, da v tem ni nič hudega, akoravn Ogri pogojujejo denar Hrvatom za avtonomne posle, in le to da je hudo, ker je Khuen zapustil prazne blagajne ! Toda, ako Be malo bolj natanjčuo poglobimo v stvar, pa vidimo še-le vso Khuenovo perfidnost ia vso nesramnost ogrske vlade. Khuen je gkdal v prvi vrsti, da bi nižal tangento za avtDnomne potrebe, pa je tako temveč pošiljal v ogrske blagajne, da so mogli Ogri tudi s hrvatskim denarjem graditi železnice in kanale — seveda na Ogrskem, no na Hrvatskem ! Na takov naein so bile hrvatske blagajne, seveda, vedno prazne. Ker pa se je moralo vendar plačevati avtonomne uradnike (med te spadajo vsi, ki eo podrejeni oddelkom za bogočastje in nauk, za pravosodje in notranje stvari — torej velika večina njih, in sploh poravnati vse stroške za avtonomno upravo, zatekala se je madjarska (pardon ? hrvatska) vlada k Ogrom, ki so jej posojevali, a Ogri so dobivali s tem pretvezo za vpitje, da eo oni tisti, ki vzdržujejo Hrvatsko ! ! Od todi vsi tisti prevzetni članki prof. Barthe v »Magyarorszagu« pred enim letom. Kake resne razprave o proračunu ni b:lo skoro nikdar v našem hrvatskem saboru, ampak Kbuenova dresirana večina je enostavno vot rala vladi indemn tet, tako, da se sploh ni vedelo, kako stoje deželne financije. Nagodbo sa enostavno podal ševali, navadno na eno leto — brez vsakih resnih izi kritič-n h zazprav, ker te so v hrvatskem saboru takorekoč nemožne ! Ako je kak opozicijo-naini poslanec kaj preveč govoril o stvareh, ki niso bile vladi po volji, izključali so ga enostavno od toliko in toliko sei ! Tako je v -ias izdatna opozicija nemožna. Poslanci večine pa samo kimajo z glavami. Da bi govorili : v to eo sploh nesposobni. Med njimi je takih kreatur, kakoršnih kje drugje ne bi hoteli izvoliti niti za vaškega župana. Takega materijala je Khuen potreboval, ker I tem ljudem je mogel predlagati največo krivico za Hrvatsko, ne da bi se mu bilo j bati ni najmanjega odpora. Marveč so mu ; vsikdar izražali popolno zaupanje in glasovali 1 za vladne predloge. To je tudi parlamentarni unicum, da ima vlada tako stranko, ki se spioh ne spušča v debato o nobeni vladini j predlogi.... Zato pa imamo pri nas le videz j parlamentarizma, a resničnost absolutizma in j avtukratstvo. Kako stoje sedaj hrvatske financije ? Na Ogrskem je stanje fx-lex in davki se ne po-! birajo. Hrvatska je financijelno odvisna od Ogrske, ker je finančno ministerstvo skupno. ! Torej je tudi na Hrvatskem nastopilo stanje j ex-lex, blagajne se praznijo (oziroma polne niso bile že dolgo, dolgo!) Izposoditi si de-J narja tudi ne morejo, ker tam gori v Bu-1 dimpešti ga sami skoro ne bodo imeli več, a drugje si ga Hrvatska ne sme izposoditi, ker nismo financijelno samostojni, marveč o rivi s n i cd Ogrske ! Takovo je naše položenje po 20 letih ba- j novanja grofa Khuena. Politično, kulturelno, i gospodarsko in tudi moralno smo pritisneni ob tla. Opravičen je torej hrvatski klic : j »Dajte nam financijelno samostalnost ! Potem ne bo treba, da bi nas vi »vzdrževali« ! Vpra- . šanje za financijelno samostalnost je za Hrvate : življensko vprašanje !« Politični pregied. T Trstu. 16. oktobra 1^03. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru češkem nadaljujejo z obstrukcijo, kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami. Nemci popravljajo zapisnik zadnje seje, a za vsaki odloženi popravek zahtevajo glasovanje po imenu in deset minut pavze pred istim. Po Štirih g'aaovanjih je bila seja zaključena. Deželni zbor Nižjeavstrijski je razpravljal o predlogu šoiskega odseka za spremembo državnega ljudskoeoiskega zakona v tem zmisiu, da bi se znižala dolžnost obiskovanja šole od S do 7 let in to le na deželi. Rtferent Scheioher je priporočal, naj se predlog sprejme. Opozicija je naspro-I tovala spremembi ter je povdarjala, da bi utegnilo imeti nedoglednih posledic, ako bi se začelo reformirati ijudskošolski zakon. Krščansko-socijalni branitelji predloga so izvajali, da je ta sprememba koristna toliko z gospodarskega kolikor s pedagogiČnega stališča. Predlog je bil vsprejet z malim dodatnim predlogom, da se v vsprejeti predlog vsprejmejo besede »v kmečkih občinah«. Deželni zbor kranjski je postal re-cidiven po enodnevni rekonvalescenci. Radi varijacije so začeli sedaj prepir, kdo prav za prav obstruira: ali klerikalci v plenumu, ali liberalci v odseku ? Dr. ŠusteršiČ je pojasnil stvar tako le, da liberalci obstruirajo ljudske pravice, klerikalci pa nepravično občino! Mi pa pravimo: slovenski aarod naj bi obstruiral take žalostne in neslovenske dc-! godke, katerih prizor je sedaj dež. zbor, ki naj bi bil — po svoji visoki moralni dol-! žnosti : reprezentativni parlament naroda slo-; venskega pred svetom ! Ali naj res začenjamo ! misliti, da so gospoda sploh izgubili zmožnost j v to, da bi prišli do zavesti, v koliko škodo moralnemu ugledu Slovenstva je sedanja — komedija v deželnem zboru kranjskem ?! Deželni zbor koroški se je bavil včeraj z dogodki v sodni dvorani. Razprava 0 predlogu, naj bi deželni zbor izrazil svoje ogorčenje na »agitacijah« Slovencev v sodni dvorani, je bila burna. Govorniki večine eo porabili fineso, češ, da koroški Slovenci se , nikakor ne udeležujejo teh agitacij, ampak 1 iste da so zanesli le odvetniki iz Kranjske. : Naj gredo, no ! Kdo pa prihaja k tem »od-; vetnikom iz Kranjske« iskat pravne pomoči ? ! ! Niso-li to koroški Slovenci ? ! In če ti Slo-j venci soglašajo z nastopanjem svojih zastop-| nikov v jezikovnem pogledu, odobrujejo s j tem tisto tirjanje pravice, katero gospodo-; valci na Koroškem imenujejo — agitacijo in provokacijo. Slovenski poslanec Grafenauer je hotel prečitati naredbo minister3tva za pravosodje od 18. aprila 1882., ki priznava ; mrvo pravice slovenskemu jeziku — toda nemški gospodi ni nobena stvar na svetu tako zoperna kakor pravica ; o tej kar ne morejo Čuti in niso dovolili Grafenauerju, da bi čital. S tem so svoj liberalizem postavili v pravo luč. Ali so se tudi osmešili. Ko je Gr&fenauer jel citati slovenski volilni proglas, ki gaje v svoj čas izdala nemška stranka, je nemška večina be-! žala iz dvorane ! Jim je bilo pač neprijetno, j ko bi bili morali poslušati, kako so sami (v hipu stiske in ra lovu za glasovi) pripoznali ekzistenco Slovencev na Koroškem! Posl. W a 1 d n e r je našel vendar še toliko časa in zmogel toliko navzočnosti duha, da ee j je blamiral z neslano izjavo, da je bila ona 1 naredba nesreča za vso monarhijo. — Gori ! omenjeni predlog poslanca Burgerja in tova- | rišev so srečno odkazali odseku, ali imena 1 __ PODLISTEK. 31 Ženska tridesetih let. Fnncoski spisal: H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. II. Nepoznana trpljenja. Takrat je sod: a o življenju kakor starec, ki je na tem, da mu je bo kmalu zapustiti. Čeprav se je čutila še mlado, jej je vendar padi« na dušo teža neveselih dnij, jo trga.a, ter jo naredila starejšo, nego je bila v re^n.ci. Obupnim vsklikom je vpraševala evet, kaj jej da v zadoščenje za ljubezen, ki jej je bila pomagala živeti in katero je sedaj izgubila ? Vpraševala je sama sebe. da li se ni v njeni izgubljeni, tako čednost ni in čisti ljubezni nahajala misel, bolj predrzna nego dfjanje. Z veseljem se je smatrala krivo, da bi kljubovala svetu in se tolažila s tem, da ni objokovala z njim te dovršene vezi, ki mar-jša bolesti s tem, da se združujeti dve prci, vezi, katero vzdržuje zavest, da smo popolnoma zavžili srečo, jo podarjali v polni meri, in da hranimo v sebi utis, katerega pa ni več. Bila je nezadovoljna podobno gledi-ški igralki, ki je zgrešila svojo ulogo ; kajti ta bolest se je lotila vseh nienih m š:c, njenega srca in Djene glave. Če je bila njena narava strta v najprisrčneiših željah, ni bila nič manje ranjena njena nečimurnost, nego nageenie, ki pripravlja žensko do teg«, da se žrtvuje. S tem, da si je predložila vsa ta vprašanja in prepustila vse nagibe različnih stahšč, ki nam jih daje socijalna, morahčna ! in fizična narava, je tiko osvobodila svoje duševne moči, da se sredi najnasprotne'šib j mislij ni mogla prijet: nobene. Tudi je včasih, kadar je padla megla, odpirala okno in stala tam brez vsake m sli, mehanično diha-! joČa vlažni, po zemlji dehteči in po zraku razš rjeni vonj, vzravnana, nepremična in emv dežno brezumna. Žgoča bolest jo je namreč napravila jednako nečutečo nasproti pri rodni harmoniji, kakor tudi nasproti čarobnim mislim. Proti poludnevu necega dne, ko je bilo solnee ravno razjasnilo vreme, je njena hi-šina vstopila nepoklicana ter jej reala : »Že četrtič prihaja gospod župnik, da obišče gospo markizo; in danes zahteva to tako odločno, da ne vemo več, kaj naj mu odgovorimo«. »Brezdvomno želi kaj denarja za farne reveže; vzemite petindvajset zlatov ter mu jih ponesite v mojem imenu.« »Milostiva gospa«, je odvrnila hišina, povrnivši ee za trenotek, »gospod župnik se brani vzeti denarja ter želi govoriti z Vami«. »Naj torej pride!«, je odgovorila markiza, kažeča zlovoljo, iz katere se je moglo sklepati, da duhovnik ne najde posebno prijazen vsprejem, in da se markiza hoče odtegniti njega nadlegovanja s kratkim, jasnim 1 pojasnilom. Markiza je zgubila mater v zgodnji mladosti ; na njeno vzgojo je, naravno, upiivala lahkomiselnost, ki je za časa revolucije pretrgala na Francozkem vse verske vezi. Po-božnost je ženska čedno3t, katero umejo razširjati jedino le ženske, in markiza je bila otrok osemnajstega stoletja, čegar Slozofična vera je bila objednem tudi vera njenega očeta. Ni se udeleževala nobenih verskih vaj. Zanjo je bil duhovnik državen uradnik; čegar potrebnost se jej je zdela dvomljiva. V tem sedanjem položaju je mogel glas vere le še thujšat njeno bolest ; dalje tudi ni mnogo zaupala ne vaškim duhovnikom, ne njihovim naukom. Odločila se je torej, da ga odslovi ter se ga po navadi bogatašev odkriža s ka-cim milodarom. Župnik je vstopil in njegov prihod ni spremenil markizinih nazorov. Zagledala je majhnega, obilnega moža, rude- i čega, toda postaranega in nagubančenega obličja, ki si je prizadevalo, da bi se smehljalo-Njegova glava, razorana križem z gubami, je bila spredaj nekoliko stisnjena ter je tako zmanjševala obraz. Spodnji del glave nad vratom je obrobljalo nekaj sivih las, segajo-čih spredaj do ušes. Nič manje niso izražale poteze tega duhovna neko naravno veselost. Debeli ustnici, nekoliko navzgor zakrivljeni nos, podbradek, izgubljajoči se v dve gubi : vse je pričalo o zadovoljnem značaju. Sprva je zapazila mark za le te glavne poteze. Toda po prvi besedi duhovnikovi je bila iznenađena po njega mehkem glasu. Pogledala ga je natančneje, ter zapazila pod sivimi obrvi očesi, ki sta bili plakali. Tudi oris njegovih lic je dajal njegovemu pretilu in glavi nek vzvišen, bolesten izraz, da je markiza v tem župniku našla moža — poštenjaka. »Milostiva markiza, bogati nam pripadajo le tedaj, kadar trpe ; in bolest mlade, lepe in bogate žene, ki ni zgubila ne otroka, ne sorodnikov, se da uganiti in provzrocajo jo rane, katerih bolečine more pomiriti edino le vera. Milostiva, Vaša duša je v nevarnosti. V tem hipu ne govorim z Vami o onem življenju, ki nas še čaka. (Pride še.) reBn'h politikov in pametnih ljudij Bi niso ravao utrdili. Kriza na Ogrskem. Zopet ena kombinacija, ki se je porušila. Khuen je priporočal grofa Tiszo. — Tisza je odbil ali pa je stavil pogoje, katerih krona ni mogla vsprejeti ; Tisza je priporočal Lukazaca, Lukazs pa je tudi odbil baje z izgovorom, da ni dovolj priljubljen v opoziciji, ali pa se je tudi on v sedanji madjarski atmosferi tako — pokošutil, da tudi njemu ni mogla krona poveriti sestave novega ministerstva ! In kako gnil izgovor je to, da ni dovolj priljubljen v opoziciji ! Kakor da je sploh možno, da kdo s pam-o ljubeznjivostjo pridobi Barabasa in družbo, da odnehajo od svojih zahtev v toliko, da bi bilo ustreženo tudi kroni ! Ne, kdor bo hotel prevzeti vodstvo prihodnje vlade, ta bo moral v spopad z opozicijo! Za takovo delo pa ne treba simpatij — opozicije. Izgovor Lukazsev je torej prazen. On se boji vsprejeti, ker je bolan na isti bolezni, kakor vsi madjarski politiki in kateri se pravi — strah za svojo popularnost. Brez boja ne pojde. Kajti, kakor kažejo vsi dogodki, krona ne miBii odjenjati v toliko, da bi opozicija na Ogrskem hotela odjenjati! Govori se, daje grofAndrassv, ko je bil pred dar dnevi vsprejet od cesarja v dolgi avdijenciji, zapuščal cesarjeve sobane ■iino razburjen in potrt, ker v živahnem razgovoru da je padla iz cesarjevih ust beseda — absolutizem. Danes so menda na Dunaju grof Khuen, finančni minister Lukazs, grof And rase v in grof Tjszs. (e se danes ne zgodi nič odločilnega, potem zopet ne bo nič par dni, ker pride vmes ohisk belgjskega kralja. Dogodki na Hrvatskem. Madja- rccska vlada na Hrvatskem se zopet pripravlja, da bi po starem Khuenovem receptu, to je, nenadoma rzzpi=a)a nove volitve. Tako je prakticira! Khuen ;n vspevalo mu je izborno. Z nenadnim razpisom volitev in z naglim izvršenjem istih jf» dosezal, da opozicija ni imela potrebnega časa za volilne priprave in za razvoj agitacije. Vladni stranki pa itak ne treba priprav in ne posebne organizac je. Zanjo skrbe : stari, sfcrajno krivični in sramotno neliberalni * olilni red, glasovi krdela uradnikov in odvientžev, ves aparat javnih oblasti in — bajoneti orožnikov. Da se hrvatska vlada res bavi z mislijo nenadnega razpisa volitev, priča okolnost, da bo bili n. pr. okrajni glavarji iz županije sremske doe 13. t. m. poklicani pred velikega župana na tozadevni dogovor. Oni tajijo seveda, da bi se bilo to tikalo volitev, ali »Narodna Obrana« je izvedela it zanesljivega vira, da se je govorilo ravno o volitvah. Viada m sli nenadoma priti z volitvami, da bi bila — kakor že rečeno — opozicija nepripravljena, kakor je to bilo pred dvema letoma. Hrvat-ki rod' ljubi so opozorjeni, da se pripravijo in da vsaj «lo neke mere preprečijo vladne načrte. Vsi nezavisni elementi naj se združijo, da za opozicijo pribore toliko mandatov, kakor je sploh možno ob sedanjih prilikah ! Težka je bcrba — to vemo — proti viadncinu aparatu nu Hrvatskem: tem veča je moralna obveza nezavisnih živ-ljev, da store vse, kolikor je v njihovih moT«eh. Srbska skupština. V včerajšnji seji skupštine je bila sprejeta v prvem Čitsnju vladna predi« ea glede podaljšanja veljavnosti proračuna za leto 1902. do koDca leta 1903. Razprava o adresnem načrtu na kralja je bila preložena ca danes. D ogodki na Balkanu »Narodni lisi v« v Pragi eo prejeli iz Bitolja vest, da je bil volja ustašev Boris Sarafov ubit v nekem spopadu med ustaši in turškimi četami. To vest treba vsprejeti z vso rezerv i, kajti mnogokrat so se že širile vesti o smrti tega ali onega vodje ustašev, ne da bi se bile izka-za e resnične. Tako utegne biti tudi to pot. Ali, to je gotovo, da bi je bili, ako bi se vest o smrti Sarafova izkazalo resnična, prav veseli ne le v Carigradu, ampak tudi drugod, kjer stavni diplomaciji prihaja jako na vskriž, da jim tiote »nesrečne bande« motijo »mir«, ker diplomatom je njihov »statPsn naj bo v izgled vsakomur, osobito pa onim, ki ne obiČujejo storiti koraka naši narodni etvari na korist. Daljni otok Brion' bo z darili menda razmerno častnejše zastopan, nego domači Trst. Kako britko pogrešamo pri nekaterih ravno tacih prilikah idejalnega rodoljubja in cgnja ! A ne domišljajmo si, da pridemo dalje tudi tako. Ne — nikakor n e — kajti narod brez idejalov je mrtev in kot tak nima bodočnosti. Naj nas vendar, kaj ogreje in zanima ! Tedaj : kdor ni še poslal ničesar za veselico naj to stori čim preje ! Pošlje naj v »Čitalnico« ali »Narodni dom« pri sv. Ivanu. Ne pozabite, da bo svirala vojaška godba ! in da bo pevalo »Slovansko pevsko društvo« ! — VeBeiica se bo vršila ob vsakem vremenu, kajti v prostranih prostorih »Narodnega doma« bo prostora za vse, če jih pride se toliko. Vabilo na volilni sliod. Udje političnega društva »Edinost« so vabljeni za dan 17. t. m., v soboto, ob 81/* uri zvečer v prostore »Delavskega podpornega drušLva« (Via Molin piccolo št. 1, I. nadstr.), da se dogovore glede sestave odbora, ki se ima izvoliti na občnem zboru dae 25. t. m. Sklicatelji. Čitalnica pri sv. Jakoba vabi vse svoje ude in prijatelje na plesne vaje, ki se prično v nedeljo, dne 18. oktobra, ob 5. uri popoludne in se bodo vršile vsako nedeljo ob isti uri v društvenih prostorih, ulica Concordia štev. 1 A. — Za začetnike se določijo posebne vaje. Odbor. Frana Josipa jubilejna nstanova, pod protektoratom tržaškega društva »Austria«, razpisuje natečaj za razdeljenje milodarov v znesku od 50 do 390 K iz dohodov od letnih obresti glavnice 60.000 gld., ki tvori cesar Fran Josi po vo jubilejno ustanovo pod protektoratom tržaškega društva »Austria«. Ti milodari se razdele izključno le med avstrijske podanike, ali eventuelno, med njihove rodbine, ki so najmanje že pet let nastanjene v mestu tržaškem ali njega območju brez razlike poklica, narodnosti in veroizpovedanja, ali prednost imajo oni, ki so pristojni v Trst. Nekolekovane prošnje je predložiti gori rečenemu kuratoriju. (Via Meroato vecchio št. 3, II. nad.) do 31. t. m. Deželne komisije za pridobarino. Dne 14. t. m. sestale so se deželne komisije za pridobarino za Trst in okolico, za Go-riško-Gradiščansko in za Istro v skupno sejo pod predsedstvom c. kr. dvornega svetnika in finančnega ravnatelja. Predmet razpravam bo bila posvetovavja in sklepi o posamičnih došlih prizivih davčnih zavezancev davčne družbe 1. razreda za Primorsko ter predlogi glede določitve kontingenta ta davčne družbe za priredbeno dobo 1904/1905. Tej skupni seji sti sledili posamični seji deželnih komisij za Goriško-Gradiščansko in za Istro. V teh sejah bo ee rešile stvari, tičoče se davčnih družeb II., III. in IV. razreda teh dežel. Razburljiv prizor pred sodiščem. — Včeraj so imeli znanega imenitnega gosta na zatožni klopi pred dež. sodiščem. Da je temu res tako, nam bodo verjeli čitatelji, ako jim povemo, da je bil mož že obsojen : na 4 leta ječe radi sokrivde na umorstvu nekega redarja, na 14 meeecev radi nasilnega uporstva proti redarjem, radi tatvine, radi nedovoljene povrnitve v Trst, odkjer je izgnan. Možu je ime Rudolf Jurizza. Pristojen je v Planino, je čevljar po poklicu in ima 29 let na hrbtu. Včeraj se je hotel 'nenda posebno izkazati in je v ta namen provzroČil razburljiv prizor pred sodniki. Veeraj je sedei zopet na zatožni klopi radi tatvine zneska K G0 v gotovini in slate verižice za uro, vredne 70 K. Tatvino je izvršil v družbi z nekim ljubim tovarišem, ki i pa je ostal nepoznan. Včeraj so mu prisodili dve leti težke ječa. Ivo so mu čitali razsodbo, se je približal mizi sodnikov, češ, da bo bolje slišal. Hkratu pa se je zagnal proti mizi in je pograbil po železnem razpelu in po svečnikih, da bi jih zalučni v sodnike. Razuietal je tudi tintnike in spise. Eden kos stekla svečnikov je zadel državnega pravdnika Cher-sicha. V dvorani ja n&vstaio silno razburje-; nje. Priče so zbežale v sosednjo dvorano, i nekateri navzoči so bežali iz dvorane. Jurizza. » katerega so držali redarji, je vpil kakor besen in je psoval z »birbanti«, »assassini« ttr je grozil, da bodo že videli, kaj bo, ko pride j ven ! Iz dvorane so ga morali n e-; s t i, in je trebalo v to pet redarjev. . Tako se je vnovič proslavil kakor razbojnik ta Jurizza, a v nagrado je dobil takoj — na predlog državnega pravnika — še eno leto težke ječe radi zločina javnega nasilstva in groženj proti javnim funkcijonarjem. Ko so ga — sedaj dobro povezenega — i zopet privedli v dvorano, je kazal, kakor da bi mu ne 5ilo neljubo, ako bi mogel še katero nakuhati toda ni šlo. Omejiti se je moral torej na to, da je jezno godrnjal, ko sj ga odvajali iz dvora le. Včeraj je bil obsojen 19-letni O. L. iz Boršta radi poneverjenja na 8 mesecav težke ječe. — Kamnosek Ivan Skerian je bil obsojen na 1 mesec ječe, ker je ranil svojega lastnega ečeta. — Slednjič je bil obsojen 17-letni Peter Battistini iz C'esenatic^ v Italiji radi dveh tatvin na 4 mesece težke ječ?. Hu'Ja nesreča. Včeraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 15-letnega Frana Slamo, doma iz Podgrada. Sedel je na nekem vozu, ki je po ulici deli' Istria vozil proti Trstu svežnje drv. V tem se je nerodno zganil, e padel pod voz in kolo mu je šlo preko nog. Ena nega je laglje poškodovana, ali druga je tako zdrobljena, da je nevarnost, da jo bodo morali odrezati. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 15.5, ob 2. uri popoludne 21.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.G — Danes plima ob 7.31 predp. in ob 7.8 pop.; oseka ob 1.5 predpoludne in ob 0.55 popoludne. Vesti iz ostale Primorska. X Borba za solo t Istri. Upravno sodišf^e na Dunaju se je bavilo ts dni z borbo za šolo v naši Istri. Kajti tam doli pomenja v resnici vprašanje učenja jezikov v šoli, borbo za šolo, katera borba pa pomenja v svojih vzrokih in zadnjih konsekven- cah — - borbo za narodnost. V tem sej ravno kaže nenormalnost razmer v Istri, da je eolsko vprašanje — politično vprašanje. Dne 13. t, m. torej je upravno sodišče na Dunaju razpravljalo o neki pritožbi deželnega odbora v Istri — tega glavnega za- ■ naševalca italijanskonacijon&lne politike v solo — proti naučnemu ministerstvu radi je- j zikovne uredbe v nekaterih istrskih ljudskih šolah. Gre namreč za šole v Zbandaju, Kor-nikiji, Monte in Sv. Lovrenca. Te šole so bile ustanovljene tekom leta 190O. in 1901. V šoli v Sv. Lovrenca je deželni šolski svet uredil jezikovne razmere tako, da je bil v spodnjih treh letnih oddelkih uveden hrvatski učni jezik, italijanščina pa kakor učni predmet; v zgornjih treh letih pa italijanski učni jezik, in hrvaščina kakor učn* predmet. Deželni odbor, občinski, odbori in rodbinski glavarji pa so zahtevali, naj bo italijanščina učni jezik že od druzega letnika. Za cstale tri *ole so zahtevali šolo vzdržujoči činitelji, katerim se je deželni šolski svet glasom § 6. državnega šolskega zakona moral sporazumeti, naj bo italijanščina obve&en učni predmet, a deželni šolski svet je odredil, da bodi udeleževanje na učenju italijanekega jezika zavisno od dovoljenja očetov. To svojo odloko je deželni šolski svet oprl v enem slučaju na člen 19. državnega temeljnega zakona, ki izključuje vsako silo za učenje druzega deželnega jezika. Dtželni odbor istrski je uložil utok na miniaterstvo za nauk proti tem odredbam deželnega šolskega sveta, a ministerBtvo je odbilo utok za vse štiri slučaje. Deželni cd-bor pa, ki nikdar ne odjenjuje do zadnjega, ko gre za italijanizacijo potom šole, ee je pritožil dalje na upravno sodišče proti naredbi ministerstva. Na razpravi dne 13. t. m. na Dunaju je zastopal deželni odbor istrski neki dr. BDskovitz, minieterstvo za nauk pa ministerijalni tajnik dr. Sckedlbauer. — Razsodba upravnega Bodišča je bila taka, da je biia le glede Sv. Lovrenca odločitev ministerstva razveljavljena in sicer radi pomanjkljivega postopanja. V vseh drugih točkah je bila pritožba deželnega odbora istrskega zavrnena kakor neutemeljena. Upravno sodišče je utemeljilo svojo razsodbo s tem, da je c. k. deželni šolski svet, ko gre za uravnavo jezikovnih razmer v šolah, sicer dolžan za-elišati šolo vzdržujoče činitelje, ni pa vezan, da bi se moral držati njihovih menenj. la tako se je dne 13. t. m. zopet odigrala na upravnem sodišču na Dunaju jedna tistih, tolikih in toli mnogoličaih, epizod v dolgem in srditem boju v naši Istri za — šolo. Genij kulture in človeške civilizacije si mora zakrivati obraz ob dejstvu, da se treba še danes, v XX. stoletju še le obupno boriti za najelemeatarnejo pravo vsacega naroda ; za pravo 8 jlskega pouka v Istri proti — isfirnainim mahioacijam fanatičnih ljudij, ki tudi šolo stav jejo v službo svoje .... politike. Človeku te krčijo pesti jeze, ko čita, da se deželni tdbor istrski sklicuje na voljo šolo vzdržujočih činiteljev, na zatrjevanja voljo občinskih odbor in starišev. Prs:i se krčijo jeze o tem Djemu, ki ve, s kakimi sredstvi se delajo iu kako prisleparjajo občinski odbori v izvestnih hrvatskih ob čine h po Istri; in ki ve, kako peklenske so zloba, br€ z vestnost in brezeutnoat, ki izkoriščajo kmeta nevednost in njega gospodarsko suženjstvo v namene, ki istega kmeta uničujejo tuli moralno, ker mu kakor, n. pr. v eiučaj b, podobnih tu gori opisanemu, ko mu vzkračajo pcuk v materinem jeziku, kateri jedini bi ga mogel povzdigniti kuiturelno ! Ne ne, — to, kar deželni odbor označa ka ker volio »šolo vzdržujočih činiteljev« to ni volja ljudj, ki poznajo pomen in namen aole ! To je »volja«, usiljena ljudem, katerim ee niti sanja ne, Kaka mora bit: šola, da res doseza svoj namen in da je re^ ljudstvu v blagoslov, da je res v službi splošne naobrazbe in prosvete ! To, kar deželni odbor istrski navadoo označa kakor »voljo šolo vzdržujočih č niteljev«, to je le resnična volja ! nasilnih oligarho v, ki so v bližnjem sorodstvu z — istim deželnim odborom!! X Istrsko karnjelske — omazanosti: P 1 tem naslovom smo prejeli : Te dni sem bil v Poreču, kjer sem imel nujnega posla. Slučajno sem se mud 1 v bliž.ni pomola, in Km se moral prepr čati vnovič o umazanosti istrskih karnjelov. Nek krčmar iz Trsta, ki je bil prišel i v na Poreščino po novo vino, je izkrcal več sodov. V Poreču obstoji namreč neko društvo tamošnjih težakov (8 —10 njih), katero ima nalogo, da pomaga o izkrca^anju prazne posode. Dalje ima nalogo, da (na željo krč-marja ali trgovca) izplahnjuje to poBodo ter da vso posodo, napolnjeno z vinom, naklada potem na parobrode, za kar treba plačati 16 stot. od hektolitra. Toliko v pojasnilo. Sedaj pa k stvari: Dotični krčmar je prosil, naj mu izplahnejo razloženo poBodo. Težaki pa, mesto da bi bili izvršili svojo dolžnost — bo začeli krčmarja zmerjati s »porko de eČavo, ažino, makako« itd.! Posode pa se niso niti dotaknili! Krčmar, ki pozna podivjano po-reško druhal, je nekaj prigovarjal, toda umolkniti je moral, ko je videl, da se je začel zbirati okolo njega cvet tamošnjih podivjanih karnjelov ! To je hvaležnost za denar, ki gatižaški in drugi slovenski krčmarji nosijo poreškim surovežem. Ali se to pravi vabiti tujce v svoje kraje ?! Omeniti moram, da sem kasneje govoril z nekim laškim kremarjem iz Trsta, kateremu sem pripovedal o gornjem slučaju. Ta mi je odgovoril, da bo poreški težaki ree presiti in pa brez vsakega nadzorstva. Rekel mi je tudi, da ti ljudje računijo za pranje posode — katere pa v resnici niso zmočili niti od zunaj. Nam bi bilo žal, da bi radi poreških bedakov, trpeli naši poreški dobri kmetje ; zato priporočamo c. k. oblastvom, naj kaj ukrenejo, proti omenjeni presiti in podivjani družbi. Da bi mi nosili Bvoje krvavo zaslužene novce v Istro, a hvaležnost da bi prejemali se »ščavi« — tega ne more nikdo zahtevati od nas! Vesti iz Kranjske- * Otvoritev okrajnega glavarstva v Konjicah se je slavila dne 12. oktobra z zsjutrkom in obedom v dveh nemških gostilnah. Na slavlje so prišli sami gospodje, seveda nemški in nemškutarski. Ali okrajno glavarstvo ne bo tudi za slov. kmete'? Vesti iz štajerske, — Praksa ju?t!$ne uprave na Sta-jarskem. Med onimi slovenskimi uradniki, u.i so izgnani iz dežele edino zato, ker so Slovenci, je tudi avskultant Milielič. Iz Maribora je bil premeščen proti volji predsednika okrožnega sodiš ča, kjer so sedaj v najveći zadregi. Na tem okrožnem sodišču sta sedaj samo dva slovenska avskultanta, ki pa absolutno ne bosta mogla zmagovati vsega dela, ker sta žnjim že itak preobložena. To ve tudi dvorni svetnik Gleisdorfer, da niti eden od desetero nemških avskultantov ni zmožen za ono delo, katero opravljajo slovenski njihovi kolegi, zato je tudi posredoval na višem sodišču, da bi MiheliČa pustili v Mariboru, toda dosegel ni nč! Zdi se, da je grofu Gleispachu v Gradcu še tista betvica slovenskega uradovanja, kar ga je pri sodišču v Mariboru, odveč in da hoče še to uničiti z ziatematičnim odstranjevanjem slovenskih uradnikov iz Maribora. To je očividno! — Oče je »sedel» namesto sina. Posestniški sin Jurij Plevnik iz V i r i t a n j a jsri Šmarju je bil obsojen na sodniji v Celju na dva meseca ječe. Ker se mu pa ni ljubilo v ječi, katero je že prej večkrat okusil, pregovoril je svojega očeta Jurija Plevnika da je šel namesto njega »kaše pihat«. Toda sodnija je zvedela za to goljufijo — ter je obsodila očeta na en tedei> zapora in tudi sin je debil še en teden zapora povrh. nimi poskusi, da bi se narodni razpor zanesel tudi v pravosodstvo.« Na gonji proti pravicam koroških Slovencev so torej udeleženi vsi možni činitelji. Dunajska pravica pa je tako daleč za koroške Slovence. Vesti iz Koroške. 4- Gonja krivice proti pravici na Koroškem. Seveda : kjer je kaka gonja proti Slovencem, tam se vsikdar oglaša tudi celovški mestni svet se svojimi protesti. Tako se je razvnel tudi sedaj zoper to, da bi koroški Slovenci zadobili mrvo pravice na deželnem sodišču v Celovcu. Sklenil je to-le izjavo : »Občinski svet se zavaruje najodločneje zoper obžalovanja vredne dogodke na tukajšnjem deželnem sodišču, e katerimi naj bi ee dosedanja enotnost v pravoBodstvu, ki odgo-vazja pravim potrebam prebivalstva, žrtvo* vala elovansko-narodnim gonjam ter bi ee nemškemu glavnemu mestu vtisnil pečat dvojezičnosti. ObčiDški svet pričakuje, da najviša justična uprava odredi vse potrebno v obrambo pred temi lahkomiselnimi in umet- Razne vesti. Stoletnica mesta Chicago. V glasilu naših rojakov, živečih v Ameriki, v Ne\v-Yorškem »Glasu Naroda«, od 29. septembra, čitamo: Milijonsko mesto ob michiganskem jezeru, druga metropola naše republike, je pripravilo za proslavo svojega stoletnega obstanka, za 1. oktober, vse polno sijajnih slavnosti. Meščanski slavnostni odbor, ki bo vodil 6 dnevne slavnosti, je odredil vse potrebno, da se bo večina slavnosti vršila na planem, tako, da se jih bo moglo udeležiti vse občinstvo. Glavni del zgodovine mesta Chicago obstoji iz Dearbornskega klanja in velikega požara dne 8. okt. 1871. Radi tega zgradijo na tukajšnjem baseball-prostoru povsem tako trdnjavo, kakoršna je bila ona Fort Dear-born pred 100 leti, ki je stala blizu sedanjega mostu na Rush St. Krog trdnjave bo taborilo 400 Indijancev in sicer sami potomci onih rodov, kateri so preje bivali v okolici Chicage. Indijanci pridejo semkaj na dan slavnosti v svojih čolnih po Mich ganskem jezeru. O tem izvrše navidezen napad na forto. Pri tem se bo vršila tudi canoe dirka, ali dirka čolnov, in druge indijanske igre z vojnimi plesi. V spomin požara iz leta 1871., ki je bil vničil skoraj vse mesto, bodo na najviših h'š&h v mestu žgali bengaličen ogeoj, tako, da bo mesto izgledalo, kakor da bi gorelo. Ob obrežju se bo vršila promenadna vožnja parnikov, da se tako omogoči občinstvu videti »požar« Chicaga. Na strehi hiše O' Lea rvja, Kjer je pričelo goreti, bo lo neprestano streljali z bombami. V torek se bo vršila tukaj velika parada obrti, v kateri bo videti zgodovinske vozove v svitu tisočerih električnih luči. Tudi parado avtomobilov prirede meščani. Oficijelna slavnos-t ee je pričela že v soboto popoludne s slavnostnim snidenjem v dvorani knjižnice, kjer so odkrili kamenite zgodovinske plošče. Danes se vrše po vseh cerkvah svečane službe božje, dočim se zvečer snidejo vsi stari naselnik?. Šestdnevna slavnoat se zaključi v četrtek zvečer z velikim banketom v hotelu Auditoriu, na kateri so povabljeni vsi župani velikih mest. Zgodovina mesta Chicago je slična oni ostalih zapadnih mest. Pred sto leti je bil proBtor, kjer sedaj stoji velikansko mesto,| močvirje. Sicer sta biia že leta 1673. tukaj franeozka misijonaija Joliet in Marquette, toda še le leta 1863. ukazala je vlada v deželi Pott£watomie Indijancev zgraditi trdnjavo Dearborn. Se le čez 30 let so pričeli prihajati prvi naseljenci. Leta 1837. je imelo mesto 4179 prebivalcev in sedaj, po dobrih 60 letih, ima nad 2,000.000 prebivalcev. Gledišča. Politeama Rossetti, odmor. Fenlce , odmor. Filodrammatico: ob 8. uri zveeer bo predstavljala dramatična družba Pieri-Severi »II Signor direttore«, Bis?oao-Ctirretovo ko medijo 3 dejanjih, in »Cilebrita«, Fevdeau monolog. Brzojavna poročila. Z vseučilišča v Lvovu. LVOV 16. (B.) Danes je kacih 20 ma-loruskih vseučiliščnikov in več ptujih oBeb udrlo z ropotom v učilnico, v kateri je predaval rektor pater Fijalek in so obmetavali prodavatelja z jajci. Čuvan od poljskih slušateljev teologije, je rektor ostavil dvorano. Tajnik vseučilišča si je zabeležil več izgred-nikov, ki so kričaje zapustili vseučiliščno poslopje. Poskusen atentat na augležko odposlanstvo. LONDON 16. (B.) List »Times« javlja iz Pekinga dne 12. oktobra, da seje med nekim plesom na angležkem odposlanstvu minolega torka poskušalo razpršiti v zrak prostor, v katerem se nahajajo eksplozivne tva-rine, ki služijo v obrambo odposlanstva. — Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. =: (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hus trovan cenik brezplačno La franko. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske Mmj v Gorici (Soltaii) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^niosi Čcrnigoj Trst, Via di Piazza vacchia (Rosario) št. 1. niša Marenzi. Največja tovarna poiiištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti lea ae osuSi v to nalaSČ pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, HO« dernl sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohlAtev brezplaftea. Položene bo bile žice v zvezo z električno baterijo, ali zveza je odrekla iz nepoznanega vzroka. Zaklopnica in priprava za viziranje sta bila^vkradena, ali pozneje zopet najdena v mestu urojencev. Za mednarodno mirovno sodišče. MARZELJ 16. (B.) Generalni svet je vsprejel resolucijo, v kateri se izraža želja, naj bi francoski parlamentarci nadaljevali dogovore z inozemskimi parlamentarci, da se določi program v svrho uvedenja mednarodnega mirovnega sodišča in znižanja izdatkov za vojsko. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 15. (B.) Izjemno sodišče v Bitolju je od 650 obtožencev obsodilo že polovico. Od teli je 250 izgnanih v Malo Azijo. Soeijalisti in odložitev carjevega potovanja v Italijo. RIM 16. (B) Eden turinskih listov pri-občuje razgovor s socialističnim poslancem Morgarijem, ki je bil eden glavnih provzro-čiteljev vojne, uprizorjene proti obisku carja Nikolaja, v katerem razgovoru je Morgari izjavil, da socijalisti niso računali na to, da bo moglo biti potovanje odloženo radi tega. On meni, da odložitev napravi velik ulis na proletarijat v Rusiji. Njegovo radi tega potovanja že naznanjeno interpelacijo da bo razširili po Rusiji v pol milijona iztisov. Morgari izjavlja, da, ako bi bil tudi car prišel v Rim, ne bi bilo prišlo do nobenih pomembnih Sovražnosti, ker so Bccijalisti v Rimu v mali manjšini, ter je zaključil, da so socijalisti, ako car pride v Rim, vzdrže vsakega sovražnega pojava, ker so že dosegli svoj namen. »Giornale d'Italia« pravi, daje odložitev potovanja bolestno zadela poslanika Nelidova, ki S3 je vedno toplo zavzemal za to potovanje. Ogrska kriza. . BUDIMPEŠTA 16. (B.) »Ogrska ko-sespondenčna pisarna« javlja: Danes ob 10. uri in pol predpoludne je bil grof Khuen vsprejet od cesarja. Siuoči še je grof Khuen konferiral s semkaj došlima grofom Andras-svjem in gr fom Tiszo. Na podlagi tega razgovora je grof Khuen poročal cssarju o položaju. Grof Julij Andrassv je bil vsprejet ob 11. uri, grof Tisza ob 11. uri in pol. Finančni minister Lukacs bo vsprejet ob 2. uri. Tu mudeči se ogrski državniki zapuste Dunaj najkasneje nccDj, ker bo Njegovo Veličanstvo imelo dva dni opravila radi obiska kralja belgijskega. Italijanska kraljeva dvojica v Parizu. PARIZ 16. (B ) Kralj in kraljica sta zapustila opero ob 11. uri in Četrt zvečer ia sta se povrnila v palačo. Na vsej poti ju je velikanska množica navzdušeno pozdravljala. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik kcnsorclj lista „E d I n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trdil Sprejema zavarovanje človeškega iiv-jenja po najraznovTstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S Xa ik TT S J" A" — — ---- vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ============== Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. Po velikosti drnea vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prit° požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešneše domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboii, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdravi mafer nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od ii stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. KflSeli zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-J mače zdravilo — TrpotČev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje po&tnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NAIlOČKE : LEKARNA H „SAI.VATORJU" l r JRiedl, VARAŽDIN kbr. 103. Prodajalnica obuval Julija E&omanelli __C O RS O 8. Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga ga loš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črn , angleška po gfd 3-20T lumena, črni ali rumena, angleška p.» oid. 3.30 » po gid- 3 5C nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta ubuval za dečke. Sarot-be po meri. -= CENE NIZKE. = - , Posojila, ne manjše od IO.OOO kron 11a hiše, zemljišče, deddcine KAROL OFNER Ulica Caserma št v. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in --zasluznim križcem-- OMifcovea Torama za čopiče in še e tke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. P let--ni naslanjači franeosl ;ja sestava in nedosežne kakovosti. - ----------- Se ne boji nikake konknrenee slede zaiernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. ir Rudolf Aleks. Varbinek "^t naloga glasovirjev liiij bolj sili tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg* št. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje. menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. J®'"* Konkurenčne cene f Nova trgovina z izgotovljenimi oblekami. ) ALL' UNIVERSO TRST. - Ulica del le Poste št. /. - TRST. Velikanski izbor obleke za možke in otroke, površnje suknje, itd. Loden. Velika množina hlač od močnega sukna od gld. 2.50 do 2.—. Hlače od bombaža za delavce. — Blago za obleke po meri. mr Zlatar -»e DRAGOTIN VERJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. * Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. arebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. jfmtcm Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 1!. — TRST. Priporoča velik izbor: srajc belili ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh barvah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene I izdelki za delavce. Jako znižane cene I<■>Ađ% eo za *' novembra služkinja ki zna iOutJ tudi kuhati, k samostalnemu gospo- dinjstvu dveh gospodov. Već se poizve v uredništvu „Edinosti". 30 malih stanovanj 5 ^Jt J" kuhinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v hišah istnifa. Pisarna v ul. Gialiabi št 20 A, I. j na Jetr. od 1—2 in 5—7 pop. |--- 15>*oP Piafln-I- Tl!it ulica delle U2 eti r. * 01IUI poste 3, vogral ul. Torre bianoa Prodaja erebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten skih ur, regolitoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst. Cementne plošče tune^ene od 2o in 33 cm, šestvogaice plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali ! kakovosti blaga. Išče se za večjo lastno trgovino v Gorici spretnega, v lesni trgovini izvežbinega knjigovodja in korešpondenta ki je vešč slovenskega, italjanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prosilci srednjih let t. j. o«l oO do do 40 leta imajo prednost. Ponudbe pod :> IA*sna trgovina« na upravo lista »Edinost« v Trstu. Svoji k svojim OBU V A L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja mule stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Javna zahvala. D 'šil tem bil iz Egipta na letovišče v svoje rodne kraje in sem prebil v Tolminu '2 meseca. Ta čas mi o-tine nepozaben zbok ljub-znjivost , ki st> mi jo skazovali prijatelji. O mojem o ihodu so mi priredili odhodnico, na kateri mi je go=pod poslanec O. G a -b r s c e k izrekel priznanje na tem, da i-eiu, da-9 živel v daljni tujini, ostal sam zvest in vzgojil svojo rodbino svojemu rodu. Več 1 pr jateljev me i« sprema'o do Vole. Vsem , bodi izrečena globoko čuijena zahvila na toliki ljubeznjivosti, posebno pa ee gospodu posl. O. Gabrščeku. V Trstu (na potu) 15. okt. 1903. Fran Carli, trgovec s cvetlicami v Aleksandri; . Sourednik se vsprejme pri našem listu, ki bi bil pripravljen vršiti eventuvelno nočno službo. Reflektira se samo na prosilce, ki so kolikor toliko zmožni za samostojno delo. Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista, katera daje potrebna pojasnila o službi in plači. Ponudbe se vspre-jemajo do 25. oktobra. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „•filta citta Bi £on0ra" ulica Poste nuove št. 3. (Brunerjeva hiša --^- Izgotovljene obleke za nio>ke, dečke iu otroke Moške obleke od »>.f>0