GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 12 — Leto IV. Murska Sobota, 20. marca 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din. polletna 150 din. Četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna izhaja vsak četrtek Med dobrim zrnjem se najde tudi plevel V februarju in marcu letošnjega leta so naše KDZ in KZ imele letne občne zbore, na katerih so pregledale svoje dosedanje poslovanje, uspehe, kakor tudi neuspehe v preteklem letu in si postavile nove delovne naloge za letošnje leto. Ugotovitve na občnih zborih dokazujejo, da Je zadružništvo v lendavskem okraju naredilo precejšen razvoj v gospodarski in organizacijski učvrstitvi zadrug. To se odraža v KZ predvsem v tem, ker je v lanskem letu bilo manj deficitnih zadrug kot predlanskim in prejšnja leta — od 40 po številu so bile deficitne le štiri in to z malimi vsotami. To je zares precejšen uspeh. Občni zbori teh zadrug so pokazali, da se člani mnogo bolj zanimajo in skrbijo, kdo bo v bodoče vodil njihovo zadrugo in kako jo bo vodil, da bi od nje imeli vsi čim več koristi. Nekatere zadruge lendavskega okraja, primer lendavska, zelo dobro po- slujejo in so dosegle pohvale vredne uspehe. Večina teh zadrug pravilno razširja tvoj delokrog z ustanavljanjem raznih odsekov in odborov: kreditnih, vinarskih, strojnih, sadjarskih, živinorejskih in drugih. Takšna smer razvoja teh zadrug bo v marsičem pripomogla k boljšemu in hitrejšemu napredku zadružništva, kakor tudi kmetijstva na sploh. Ponekod pa nekateri člani zadrug niso pravilno razumeli tega razvoja. Tak primer Je v Turnišču, kjer nekateri člani hočejo in poskušajo oddvojiti tamkajšnjo ekonomijo od zadruge, češ, da jim ta povzroča deficit; kar pa nikakor ni res, ampak bi se morali vsi Člani KZ zavzeti in čim bolj skrbeti za ekonomijo, ki bo v bodočnosti glavni vir dohodkov same zadruge. Pogoji za to so; razumljivo, da pa je treba tudi veščega in dobrega gospodarjenja. ba boriti za lastno kakor tudi poznejših generacij boljšo bodočnosti Poleg tega so ti zadružniki sklenili, da bodo vse, ki so zadrugi prizadejali veliko škodo zaradi odtegovanja od dela v času jesenske setve, prijavili javnemu tožilstvu, da se z razbijači obračuna pred sodiščem, zadrugi pa povrne škoda, ki jo je zaradi njih utrpela. Da bi se zadruge Čim bolj utrdile v gospodarskem kakor tudi v organizacijskem pogledu, so v februarju pristopile k uvajanju gospodarskega računa. Ta bo v mnogočem pripomogel k hitrejšemu razvoju, in osamosvojitvi naših zadrug. Tako so v črensovski zadrugi ne le sklenili, da bodo uvedli gospodarski račun, temveč so že formirali delovne skupine. Taka skupina, ki je zadolžena za živinorejo, je že v prvem mesecu pokazala vidne uspehe pri krmljenju in čiščenju živine, kar je povečalo mlečnost krav. Gospodarski račun pa bo tudi vplival na učvrstitev delovne discipline vseh zadružnikov, kakor tudi povečal skrb za zadružno imovino. Doslej so gospodarski račun uvedli že v polovici KDZ lendavskega okraja. Večina zadružnikov pravilno razume in sodeluje; pri uvajanju gospodarskega računa, ker jim je na sestankih bilo dovolj pojasnjeno, kakšne prednosti jim bo ta nudil. Ta bo omogočil boljše nagrajevanje zadružnikov po vloženem trudu posameznika. Ta pa je za dobro zadružno gospodarstvo tudi nujen. Nikdar več iz domovine Tako sta izjavila Jože Jauk in Jože Rajser iz Gerlinec, ki sta letos v januarju pobegnila v Avstrijo, od koder sta nameravala nadaljevati pot v Ameriko. Oba mladinca — prvi star 20 let, a drugi 17 let — sta mislila, da v tujini z odprtimi rokami čakajo na take begunce in jih brez nadaljnjega pošiljajo v »obljubljeno« deželo. Ko pa sta na lastni koži občutila dobrodušnost tujine, sta bila razočarana in se vrnila že naslednji mesec, 27. februarja. Svoje življenje ih življenje drugih izseljencev odnosno prebeglih oseb po taboriščih v Avstriji takole opisujeta: »Po prihodu v Avstrijo sva bila dva dni zaprta na žandarmerijski komandi v Radkersburgu, od koder so naju predali komandi taborišča za razseljene osebe v Wagnu. Devetnajstdnevno življenje nama je dalo čutiti gostoljubnost tujine. Hranili so nas večinoma z juho s korenjem in pokvarjenim ribjim mesom. Dnevni obrok kruha je znašal 10 dekagramov. Dovolj sva pretrpela v tem taborišču in sva mislila, da naju bro premestitev v taborišče Trofaiach rešila lakote in mraza. Doživela sva obratno; v novem taborišču je bila dnevna hrana enkratni obrok juhe s korenjem, včasih tudi pokvarjeno ribje meso in 10 dkg kruha. Za jedilni pribor so nam služile prazne konzervne škatlice, katere smo si motali priskrbeti sami na raznih smetiščih okrog taborišča. Izstradani smo bili do kraja, vrhu tega pa še trpeli mraz, kajti kurjave je primanjkovalo in smo večkrat bili primorani krasti drva po okoliških gozdovih, da ne bi pomrznili od mraza, kajti barake iz lesonita so nas slabo branile pred hudim mrazom. Za odslužitev hrane smo morali delati dnevno po tri ure v korist taborišča. Če poedinec ni opravil tri ure fizičnega dela, tisti dan ni prejel hrane. Za obleko si je moral skrbeti vsak sam Tudi perilo smo si morali prati sami in ker ni bilo kurjave, seveda v mrzli vodi. Mnogi razšeljenci- in prebegli se rešujejo takšnega življenja z vpisovanjem v tujske legije, kajti mnogi zaman čakajo na »obljubljeno« deželo, Ameriko. V Avstriji ni mogoče dobiti zaposlitve, kajti ta se rešuje pred brezposelnostjo z izseljevanjem svojih delavcev v kolonialne države. V izjemnih slučajih dobi v Avstriji poedinec delo edino le pri kmetu za hlapca. Tako sva tudi midva dobila nakazano delo vsak pri enem kmetu v bližini Leobna. Kmeta sta naju hladno sprejela; ker sva slabotnejša, nista bila zadovoljna z nama. Določili so nama mesečno plačo po 150 šilingov. Po sedanjih cenah v Avstriji se za tak znesek lahko kupita dve srajci. Ker sva pri sprejemu čutila, da sva pri kmetih nezaželena, nisva nastopila dela. Že v taborišču se nama je tožilo po domu, a sedaj je prišlo do vrhunca Domov, domov, kjer kruha in dela ne manjka. To je bila najina edina želja. Ker sva že za časa bivanja v taborišču zaslužila pri čiščenju, snega z železniške proge vsak po 130 šilingov, sva imela toliko denarja, da sva lahko kupila želežniške vozne karte. Pri Gederovcih sva se vrnila čez mejo. Najino pustolovstvo se več ne bo ponovilo! izjavljata oba, »kajti dovolj la- kote, mraza in zapostavljanja sva pretrpela v enem mesecu.« Ko poslušamo takšne doživljaje mladih ljudi ki so s prebegom čez mejo hoteli najti boljše življenje, ugotavljamo, da za vzgojo naše mladine moramo vložiti še več truda in jih vzgajati v resnične patriote in dosledne borce za izgradnjo socializma v naši domovini. Mnogokrat so takšni prebegi mladih ljudi posledica slabe vzgoje in so v pogostih primerih prav starši kri- vi takih pustolovščin svojih otrok. Za- to, starši, vzgajajte svoje otroke v ljubezni, do svoje domovine, pa se takšni primeri ne bodo dogajali. -cic Skoraj 100 odst. več, kakor v prejšnjem letu Prav tako dobre uspehe so dosegle tudi kmečke delovne zadruge lendavskega okraja. Saj so v lanskem letu dosegle vse zadruge višjo vrednost delovnega dne kot v letu 1950. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker je dosežen kljub veliki škodi, ki jim jo je povzročila poplava lansko leto. Tak uspeh ustvarja zadružnikom boljše življenjske pogoje, so pa nanj tudi ponosni. Saj je vrednost delovnega dne narasla v KDZ Pince, ki je bila od poplav najbolj prizadeta, na 223 din, kar je skoraj za 100 odst. več kot v letu 1950. Ta uspeh bi bil še večji, če bi bili vsi zadružniki bolj složni. Nekateri so namreč lansko jesen samovoljno zapustili delo in to prav v času jesenske setve, misleč, da bodo tako onemogočili jesensko oranje in pravočasno setev, ali pa so celo računali, da bodo zadrugo razbili. Razume se, da jim to ni uspelo; to pa zaradi tega, ker so ostali zadružniki Se bolj poprijeli za delo in v času največjega dela najeli pomoč ter tako pravočasno zorali in posejali. Ko so razbijači zadruge uvideli, da njihovi zlobni nameni niso uspeli, so začeli na vse mogoče načine — s prepiri — ovirati delo v zadrugi. Pri takih zadružnikih niso nič zalegli večkratni sestanki, na katerih so jim funkcionarji zadružnega sklada in okrajnega komiteja KPS prikazali in vsestransko pojasnili, da mora biti edini njihov cilj, boljše življenje zadružnikov, kar zahteva dobro gospodarsko vodstvo. K temu jim želijo tudi oni pomagati. Na letnem občnem zboru niso hoteli glasovati za investicijske kredite niti za obratne kredite. Vodstvo zadruge je hotelo poleg predvidenih zadružnih gradenj dovršiti tudi zadružni dom, kar bi sami vasi omogočalo začetek pravega kulturnega življenja, ker bi imela potrebne prostore za kulturne prire- ditve. Toda stara konservativna miselnost in delo nekaterih ljudi, ki jim je zadruga trn v peti, je na tem občnem zboru prevladovala. Zadružniki, ki so ostali v zadrugi, pa danes pravijo takole: »Ne bomo stali s prekrižanimi rokami in nočemo zmeraj živeti v tej srednjeveški zaostalosti, ampak bomo storili vse, da dobimo kredite in pokažemo reakcionarnim, konservativnim ljudem, kako se je tre- Izjava Vladimirja Ašenbrenera nezakonskega sina Marije, roj. 8. I. 1917 v Zagrebu, s stalnim bivališčem v Beltincih, št. 40 V inozemstvo sem pobegnil dne 11. novembra 1951 na meji Kramarovci-Puževci. Mejo sem prekoračil pri Sv. Ani Tam sem se sam javil avstrijski policiji Z avtobusom so me odpeljali v taborišče Fursteinfeld, kjer sem bil 6 dni. Po 6 dneh je prišel zaprt avto ter naložil skupno 5 oseb in nas odpeljal v lager Leibniz. V 19 dneh so mi izdali avstrijske dokumente in me poslali v taborišče Trofaiach. Po 2 mesecih sem dobil delo kot elektrotehničar. Dnevno sem dobil plače 2 šil. 80 groš. Zaslužek, katerega sem prejemal, mi je zadostoval le za skromno življenje. Ker je bilo življenje v taborišču zelo slabo — neznosno in je bilo v njem tudi precej takih, ki so pobegnili zaradi političnih zadev iz svoje domovine, sem si poiskal privatno stanovanje, kjer sem bil do konca oziroma do odhoda v domovino, t. j. do 11. marca 1952. V taborišču smo prejemali sledečo hrano: za kosilo pol litra vodene juhe in malo krompirja, 2 dkg mesa; zjutraj pol litra črne kave brez sladkorja; večerja enaka kot kosilo; četrt kilograma kruha za ves dan. Med tem časom je precej ljudi umrlo zaradi take hrane. Neki dan je neki begunec prinesel izjavo tov. Rankoviča. Ko smo izjava prečitali, je nastal velik hura; nekateri smo se veselili, drugi pa so pričeli z veliko propagando, da nas hočejo am ubiti, da nas bodo vrgli v zapore in da bomo umirali od gladu. Nekaj se nas je zbralo in smo odšli v Celovec na naš konzulat. Tam smo dobili dokumente za odhod v domovino. Ko so ljudje v taborišču zvedeli, da sem si uredil dokumente, so me hoteli pretepsti, pa sem se jim pravočasno umaknil. V splošnem kritizirajo našo oblast in vodstvo. Ko sem se vrnil v domovino, sem takoj pisal tovarišem, da se lahko vrnejo, ker ni tako, kot delajo v taborišču propagando. Počutim se zelo srečnega, da sem spet v domovini in v krogu svoje družine, ker sem pred odhodom pustil v domovini ženo in tri nedoletne otroke. Po poklicu sem električar in se bom takoj javil na DES v Murski Soboti zaradi nastopa službe, za katero si bodi delo, le da bom živel in delal za svojo lastno domovino. Zadnji pozdrav Kaučičevi mami Obstali smo pred Tvojim zadnjim domom, draga Kaučičeva mama! Po mučni bolezni si zatisnila oči in za zmeraj zaspala. Umrla si, vendarle vedno živiš med nami, spomin na Tebe je neumrljiv, zlasti med bivšimi borci naše ljudske revolucije. S Tvojim imenom se druži junaški lik sina Janeza, ki je daroval svoje mlado življenje v boju proti najhujšemu sovražniku malega slovenskega naroda — krvoločnemu fašizmu. Dala si nam narodnega heroja! Neumrljiva partizanska mati! Vzgajala si svoje otroke v ljubezni do poštenja in svoje domovine, trpela si za njih z edinstveno željo, da bi svobodno živeli na domači grudi. Tvoj sin, ki sl mu darovala življenje, se je med prvimi slovenskimi rodoljubi uprl podivjan! fašistični svojadi, se bojeval za zemljo, v kateri boš potlej mirno počivala, čakala si ga, da se vrne in Te poljubi v domačem hramu. Nisi ga dočakala! Ko so te bivši borci često obiskali v skromni kajžici na Desnjaku. so zaslutili, da potihem žaluješ za padlim sinom-herojem. za tovariši, ki so žrtvovali svoja življenja za blagor delovnega ljudstva in zanamcev. Ponosni smo na Tebe, ker si junaško prenašala bolečine in kljubovala moreči bolezni. Prezgodaj je omahnilo Tvoje slabotno telo. Vsi borci in pošteni delovni ljudje, ki vi jim na stežaj odpirala vrata in jih materinsko sprejemala pod hišni krov so Ti radi segli v roko z željo, da bi še mnoga leta preživela v svobodni domovini. Toda bleda smrt je stregla po tvojem življenju in jim naposled zapustila mrtvo telo skromne in delovne matere Ko se poslednjič klanjamo Tvojim posmrtnim ostankom, obljubljamo, da bomo dokončali veliko delo tvojega sina Janeza, spominjajoč se Tebe, ki si mu dala kri in neprecenljivo ljubezen do slovenske grude. Slava Ti, slovenska mati, Kaučičeva! čeval V sredo 12. marca smo spremljali k zadnjemu počitku Kaučičevo mamo iz Desnjaka v ljutomerskem okraju — mater padlega heroja Janeza Kaučiča-Nandeta. Zapihal je hladen (zimski veter in snežinke so rahlo božale pogrebce. ko so stopali za krsto blage pokojnice. Na Kamenščaku so se svojcem, sorodnikom in domačinom pridružili člani ljutomerskega kulturno-umetniškega društva, ki se imenuje po padlem heroju. Moški pevski zbor je pred krsto zapel žalostinko »Vigred se povrne«. Dolgi sprevod pogrebcev je krenil proti cezanjevskemu pokopališču. Na čelu sprevoda so korakali pionirji iz Stare ceste in Cezanjevec, noseč odredno zastavo. Ljutomerski godbeniki so v sprevodu igrali žalne koračnice. Sledili so jim ljudski miličniki, zastopniki množičnih organizacij in člani pevskega zbora. Za krsto so se pomikali pokojnikovi sorodniki in ostali pogrebci. Pred odprtim grobom so se pevci poslovili od pokojnice z ganljivo žalostinko »Blagor ti«, godba na pihala pa je zaigrala žalno koračnico. V imenu okrajnega odbora Zveze borcev je spregovoril tov. Ogažen in se z ganljivimi besedami poslovil od mrtve partizanske matere. Zastopniki množičnih organizacij so položili na svežo gomilo vence s svetlikajočimi se napisi na rdečih trakovih, vod Ljudske milice pa je izstrelil Častno salvo v zadnji pozdrav materi padlega slovenskega Junaka. -ok- Po svetu V času, ko se na- svetu govori največ o miru, se vršijo blazne priprave na vojno. Nikoli v zgodovini ni bila tekma v Oboroževanju tako ostra kakor danes, ko se na vseh mednarodnih konferencah razpravlja o razorožitvi in utrditvi miru. Anglija Obrambni načrt, ki ga Je sprejela angleška vlada je bil predmet ostre diskusije v angleškem parlamentu ter je grozila že nevarnost da se Churchillovi vladi izglasuje nezaupnica. Po daljši debati je bil oborožitveni načrt sprejet, kar pa bi imelo skoro za posledico razcepitev v laburistični stranki. Dosedaj so se duhovi že toliko pomirili, da ne grozi več razcepitev in tudi Churchillova vlada je ostala neokrnjena. Ob sprejemu načrta oborožitve je Churchill izjavil, da vojna ni neizogibna ter za njo ni neposredne nevarnosti, vendar je potrebno, da se vse države pripravijo, ker ravno s tem bo vojna nevarnost odklonjena. Francija Povojna Francija preživlja stalne vladne krize, ker se zaradi hudih strankarskih bojev in male večine v parlamentu ne more utrditi nobena vlada, vsaj za dalj časa ne. Po dolgih pogajanjih se je končno Pinayju posrečilo sestaviti vlado, ki pa se mora že ob svojem nastopu boriti z velikanskimi težavami, predvsem finančnimi, ker bo morala vrniti francoski banki posojila, ki so bila najeta za izplačilo plač državnim nameščencem v času vladne krize. Italija Šovinistična gonja v Italiji se razvija. Fašistični elementi bolj. dvigajo glave, kar ni Čudno, saj italijanska sodišča oproščajo znane fašistične zločince drugega za drugim, po zaporih pa so znani borci-partizani, ki le s težavo dokazujejo svojo nedolžnost, ker se daje prednost njihovim fašističnim zatiralcem. Poželenje po Trstu se ni zmanjšalo in se še stopnjuje. Naša vlada je stavila za rešitev tržaškega vprašanja ponoven predlog, kako bi se z malo dobre volje dalo sporazumno rešiti, če bi z italijanske strani bilo le malo odkritosrčne želje za sporazumom. Vendar, kakor kaže, je tudi ta gesta naše vlade zastonj, ker Italija v svojem stremljenju za nekdanjim imperijem noče kompromisne rešitve, ki bi utrdila dobre odnose in mir v svetu. Koreja Pogajanja o premirju in miru na Koreji se nadaljujejo in ne pride do nobenih resnih zaključkov Borbe pa trajajo naprej in če se pogajanja še zavlečejo, se bo uničilo še tisto, kar je ostalo od dosedanjega razdejanja. Med severnokorejskimi četami razsaja kuga, ki pobira velike žrtve Severnokorejsko poveljstvo obtožuje, da je nasprotnik uporabljal granate z bacili kuge. Juž- nokorejsko poveljstvo pa trdi. da so krive tej kugi neznosne razmere v severni armadi in da ima podtikanje o granatah z bacili namen zavreti in onemogočiti pogajanja za sklenitev premirja in miru. Tako se pogajanja vlečejo, narod pa trpi in umira in to samo zato, ker si hočejo nekatere velesile najti tam svoja oporišča, iz katerih bi lahko vzpostavile svojo oblast na tistem delu sveta. Iz tega se lahko učimo, da v času lažnivih fraz o miru ni ničesar bolj potrebnega naši državi, kot neomajna enotnost vseh naših narodov in vztrajno nadaljevanje naše borbe za močno enotno in neodvisno državo, ki ne bo nikoli dopustila vmešavanja v svoje zadeve, pa naj bi hoteli to iz vzhoda ali zahoda. Vloga naše države ob vsej medsebojni borbi se vidno odraža kot države ljudi ki mislijo resnično na mir v svetu in ki se ne boje nobenega presenečenja, ker so na njega pripravljeni V času velike živčne napetosti gradimo mi mirno naprej, vendar z budnostjo, da nam naše enotnosti nihče ne sme motiti. Zato je treba zelo energično pobiti vsak poizkus cepljenja na stranke, ker to znači ustvarjati iz naše domovine drugo Korejo in iz našega gospodarstva razvaline. Mi poznamo in imamo samo eno pot, ki jo je začrtala Komunistična partija in samo eno politično stremljenje, ki ga izraža vse naše delovno ljudstvo v ljudski fronti. A. Petišovski razbijači zadruge niso uspeli Nedelavnost nekaterih zadružnikov v Pincah, kar so smatrali za osnovno sredstvo za razbijanje zadruge, je do neke mere vplivala na razpoloženje nekaterih omahljivih zadružnikov v Petišovcih. Tako so se v zadnjem času zgodili primeri, da so poedini zadružniki v Petišovcih podali izstopne izjave. Pri pregledu izstopnih izjav se je ugotovilo, da ni pravih in dovoljnih vzrokov za izstop, ker ga tudi ne more biti Zanimiv primer je 67-letni Nikolaj Veren, ki v svoji izstopni izjavi navaja, da hoče izstopiti iz zadruge zaradi tega, ker je star in nesposoben za delo ter kot tak v breme zadrugi. Če hočemo poiskati pravi vzrok, kaj ga je dovedlo do tega, moramo ugotoviti, da je v ozadju nekdo, ki je Verena nagovoril, naj napiše izstopno izjavo, ker bi razbijači potem lahko razširili parolo: Saj zadruga ne skrbi dovolj za dela nesposobne zadružnike. Kajti popolnoma razumljivo je, da Veren pri 67 letih in njegova žena pri 62 letih ne moreta obdelovati 5 ha zemlje. Razni prikriti razbijači zadruge so hoteli pridobiti prav njega zaradi tega, ker je vpliven mož v zadrugi. Drugi značilni primer je Franč Pahor, ki je v izstopni izjavi navedel, da se mu je življenje v zadrugi poslabšalo in zaradi tega, želi izstopiti. Koliko nesmiselnosti je v njegovi izjavi, se vidi v tem, ko jo zaključuje z besedami: »S Titom v boljše življenje!« Vsestransko smo prepričani, da Pahor ve, da je tov. Tito eden od glavnih borcev za izgradnjo socializma tudi na vaši.. A Pahor pa to zavira in hoče podirati, kar jasno potrjuje s svojo izstopno izjavo — zakaj jo zaključuje tako cinično? Za razumevanje življenjskih pogojev zadružnikov v petišovski zadrugi navajamo nekaj konkretnih primerov o njihovem življenju. Ko smo se razgovarjali s starejšimi možmi v tej vasi, kako so oni živeli v predvojni Jugoslaviji, so nam odgovorili, da so takrat zaklali za družino kvečjemu po enega prašiča, lansko leto pa je tričetrtine zadružnikov zaklalo po dva prašiča, a nekateri izmed njih celo po tri. Na občnem zboru so nekateri trdili, da ne bodo imeli kaj za jesti če jim zadruga ne dodeli pšenice. Ko smo preverili tudi to zadevo, smo ugotovili, da so v preteklih tednih mnogi menjali moko za vino, a sedaj od zadruge terjajo pšenico. Takšni so nekateri razbijači zadruge, ki bi zadrugo hoteli imeti le za neko molzno kravo. Med tistimi, Id so podali izstopne izjave, so tudi taki zadružniki, ki so ob ustanovitvi zadruge sicer stopili v zadrugo, toda v njej niso delali, ker niso hoteli, temveč so se zaposlili pri podjetju Proizvodnja nafte. Kot delavci so tam prejemali lepo plačo, v zadrugo pa so vstopili le zato, da so se izognili ob(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) vezni oddaji in plačilu davka. Ko so naši kmetje in zadružniki spolnjevali obvezne oddaje, so oni tako rekoč stopili na stran in sabotirali izgradnjo socializma na vasi. Sedaj, ko je obvezen odkup za večino kmečkih pridelkov ukinjen, se jim je ponovno zbudila želja, da bi postali kmetje, kar dokazujejo s tem, da so vložili izstopne izjave. Vprašamo jih, zakaj se tega niso spomnili prej? Saj so bili rojeni kmetje; zakaj so šli delat k Proizvodnji nafte in ne v zadrugo, kjer bi lahko prispevali k hitrejšemu razvoju in boljšemu napredku? Tak izrazit primer je Janko Zgrabljič, nedelaven član zadruge, zaposlen pri podjetju Proizvodnja nafte, ki se je doslej, v Času težke bitke za socializacijo vasi umaknil v industrijo, sedaj pa s svojo izstopno izjavo hoče razdiralno delovati proti zadrugi. Njemu popolnoma enaka sta Izidor Svitigoj in Jože Ferfolja. Taki in slični ljudje se v podjetju hočejo prikazati kot borci za socializem, vendar jim njihova navezanost na zemljo ne dopušča, da bi postali pravi delavci. Kmetje in delavci pa ne morejo biti obenem. Če jih veseli kmečko delo, zakaj ne delajo v zadrugi, katere člani so, in bi postali dobri zadružniki; če pa so delavci, pa naj ostanejo delavci, kajti na dve strani ne morejo gospodariti in prejemati dvojnih dohodkov. Mnenja smo, da delovni kolektiv proizvodnje nafte ne bo mogel in hotel imeti v svoji sredi takih dvoličnežev, ki bi želeli sedeti na dveh stolih, Zato pričakujemo, da bo take razbijače zadruge očistil iz svoje srede. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 20. marca 1952 Njihov pravi obraz Naša javnost je bila že često obveščena o naporih našega državnega vodstva, da se urede odnosi s cerkvijo na način, ki bi ustrezal željam vseh poštenih duhovnikov in vernikov ter naši družbeni ureditvi. Pri nas je veroizpoved ustavno svobodna in so dovoljeni cerkveni obredi, seveda, če se njihovi izvrševalci ne pečajo s protidržavno politiko. Naša zvezna vlada je celo izdala uredbo, ki dovoljuje, da se duhovniki tudi socialno zavarujejo. Napredni duhovniki so v svojih izjavah pozdravili pobudo našega vodstva ter po svojih zastopnikih podpisali pogodbe z organi socialnega zavarovanja. Pri nas v Sloveniji so to storili člani Ciril-Metodovega društva slovenskih duhovnikov, ne čakajoč na blagoslov cerkvenih poglavarjev, ki očitno paktirajo s protijugoslovansko politiko Vatikana. Gospodje okrog škofijskih dvorcev so z molkom prezrli to v svoji koncepciji: Bolje, da se ne pobotamo z ljudsko oblastjo, saj potem ne bi mogli trobiti v svet, da je cerkev v Jugoslaviji preganjana. Zato so visoki cerkveni dostojanstveniki molčali in se znova potuhnili pod plaši navidezne »nevtralnosti«. Kaj je njim mar, če pripadajo malemu, že stoletja teptanemu slovenskemu narodu? Tudi tokrat so se odločili za drugo — njim bolj naravno pot: poteptali so narodne koristi svojega ljudstva in služeč nenasitnim imperialističnim apetitom Italijanske reakcije in vatikanskih mogotcev, stopili na pot narodnega izdajstva Ni dvoma, da pomeni to paktiranje s črnimi silami italijanskega imperializma moralno pomoč kričačem, ki sanjajo o naši Slovenski Primorski, Istri, Keki, Dalmaciji in drugih krajih. Gospodje, ki računajo na narodno zavest svojih vernikov, so ta boj previdno pokrili s tančico — bolje — s teorijo o preganjanju vere in cerkve pri nas. Kako farizejsko vedo prikrivati svoje resnične namene, dokazuje tudi okrožnica, ki jo je poslal mariborski škof svojim podrejenim služabnikom. V poslanici, napisani 26. novembra p. l. je med drugim rečeno: »Toda z žalostjo moramo ugotoviti, da se v zadnjem času vedno bolj množijo težave in ovire pri verskem pouku mladine. Zadnja leta je mogla večina duhovnikov le s težavo pripraviti otroke za sprejem svetih zakramentov. Ta priprava se je vršila pred sveto mašo in po njej, toda zaradi tega pouka so bili letos mnogi duhovniki občutno kaznovani...« Spet preganjanje vere! Zakaj ni gospod iz mariborskega knezoškofijskega dvorca v svoji okrožnici povedal, kje so vzroki, da so bili posamezni duhovniki kaznovani? Tega verjetno ni hotel storiti zaradi tega, ker bi potem moral priznati svoj »mea culpa«, kakor bi morali storiti vsi duhovniki, ki so izkoriščali spovednice in prižnice za rovarjenje proti družbeni ureditvi, s svojo navzočnostjo moralno podpirali skrunjenje s krvjo najboljših sinov poškropljene državne zastave (dr. Držečnik), oživljali belogardizem, v ljubljanskem semenišču vzgajali nove janičarje belogardizma in vatikanskih mogotcev itd. Na ta dejstva je gospod škofijski administrator očividno pozabil. Poznamo njihove karte, s katerimi hočejo preslepiti svoje vernike! Se dobro se spominjamo, kako so nas v stari Jugoslaviji učili spoštovati oblast, zlasti takrat, ko je bil na vladi dr. Korošec. Takrat so sedeli na stolčkih in delili oblast, pridigali o enakopravnosti v nebesih, pozabljali pa na ubožce v solzni dolini ter jih s kopiti policijskih pušk pritiskali k tlom. To je bilanca dušnega pastirstva, teh gospodov! Nova država z demokratično ureditvijo za vse poštene delovne ljudi jim je trn v peti zaradi tega, ker se je ločila od cerkve. Ljudska revolucija, proti kateri so se bojevali mnogi duhovniki z orožjem v rokah, je spodrezala korenine vmešavanju cerkve v državno politiko in zahtevala od cerkvenih predstojnikov, da se brigajo le za vzgojo svojih vernikov v duhu človečnosti in narodnih teženj. Mnogi duhovniki, zlasti višji cerkveni predstojniki, se niso sprijaznili z velikodušno gesto našega vodstva — nasprotno — s pastirskimi pismi in drugimi metodami razpihujejo sovraštvo proti naši ljudski oblasti. Zal jim je za izgubljeno oblast! Dnini pastir pri Miklavžu v ljutomerskem okraju se Že dolgo poigrava z ljudsko oblastjo. Svoj vpliv poskuša uveljaviti v krajevnem ljudskem odboru in v množičnih organizacijah. Članstvo v Ciril-Metodovem društvu je odklonil in se hote uvrstil med duhovnike, ki hočejo iz cerkve napraviti postojanko za boj proti socialističnim silam na podeželju. Ko je pred mesecem izšlo navodilo, da se poučevanje veronauka prenese iz šole v cerkev, je zabrenkal na drugo struno! Glejte, verniki, zdaj sem enakopraven s člani CMD in bom lahko nemoteno oznanjal nauk božji! Po njegovem — so mu zdaj odprta vrata, skozi katera bo pihal svoje sovraštvo do ljudske oblasti. Toda gospod se je zmotil! Človek si piše spričevalo z dejanji. Tudi gospod pri Miklavžu si ga je napisal toda z dejanji, ki ne dovoljujejo, da bi v cerkvi zastrupljal mladino in ji vcepljal sovraštvo proti domovini. Zaključek je preprost: naša oblast ne bo dovolila, da bi kdo vzgajal mladino proti pridobitvam ljudske revolucije, pa čeprav se to godi pod cerkveno streho. Povrnimo se k škofovi poslanici katoliškim vernikom lavantinske škofije. Takšna, kot je bila — neresnična zgodba o preganjanju vere pri nas — pa povzročila pri nižjih dušnih pastirjih različna mnenja. Trezni in pošteni duhovniki so uvideli, da. napada ljudsko oblast, in jo niso prečitali pred verniki. Tako je ravnal duhovnik, ki zna misliti s svojo glavo in mu je sreča svojega naroda pri srcu Nasprotna stran je ubrala drugačno pot Duhovniki Jože Lovrenčič, župnik iz M. Nedelje, Franč Dundek, veržejski župnik in dušni pastir iz Tomaža Frančšek Magdič, so nastopili s poslanico na prižnici in se menda nagonsko lotili širjenja neresničnih vesti o preganjanju vere v Jugoslaviji. Oglasili so se duhovniki, ki so že v preteklosti pokazali zali svoje lice. Še enkrat so poskušali soliti pamet svojim vernikom, vendar niso poželi uspehov, ki so jih sicer želeli. Prepričali so morda nekaj vaških tercijalk, ne pa vernikov, ki so znali preceniti, kam meri škofova poslanica. Župnik Lovrenčič je pozneje hotel dokazati, da je storil dejanje iz globokega prepričanja v nezmotljivost škofa, ali kakor je sam izpovedal: »Oprostite, dejanja nisem storil samovoljno, ker je okrožnico napisal sam škof in sem v resničnost njegovih navedb moral verovati.« Tudi veržejski gospod Dundek, ki je pred kratkim preslišal uredbo republiške vlade o odstranjevanju snega s streh, je tako mislil. Ali ni ravnanje obeh dušnih pastirjev podobno zadržanju duhovnikov, ki so v času okupacije verno posnemali škofa Rožmana, izdajali partizane, pošiljali ljudi v taborišča smrti, se z orožjem v roki bojevali proti osvobodilnemu gibanju? Kaže, da se niso ničesar naučili iz preteklosti. Navzlic njunemu zatrjevanju, da z oranjem okrožnice nista motila Javni red in razpoloženje med ljudstvom, je vendarle resnica, da sta hotela vsiliti svojim vernikom lažno naziranje o preganjanju vere pri nas. Drugače si mislit! ne moremo, zlasti še zato, ker je našim vernikom znano, da lahko obiskujejo verske obrede, se udeležujejo cerkvenih slovesnosti, pošiljajo otroke k vero-nauku itd. Daleč smo od tega, da bi kratili pravice našim vernikom, ki so tudi člani Osvobodilne fronte, vendar to ne pomeni popuščanja pred komurkoli, ki bi hotel cerkev spremeniti v tribuno za protiljudsko delo med množicami. Vsak, ki ima apetite za politično spletkarjenje, naj računa na napredne sile, ki mu bodo zbile še tako ostre zobe! Sočasno s porajanjem teorije o preganjanju vere se pojavljajo na podeželja tako imenovani »cerkveni aktivisti«, ki prosjačijo milodare za obnovo cerkva in drugo cerkvene potrebe. Vse to, počenjajo mimo organov ljudske oblasti, brez potrebnih dovoljenj! V Mali vasi so n. pr. poslali v »akcijo« štiri mladince, ki so pobirali po hišah denarne prispevke za maše in cerkvene sveče Odrasli nabiralci so zbirali denar zn popravilo cerkve. Vernica M. H. je iz- javila, da je januarja t L prejela listič, na katerem je pisalo, da mora prispevati 100 din. Povedala je, da se plačilu vsote ni mogla upreti, ker je bilo rečeno, da je plačilo obvezno za vsakega vernika. Ali moremo govoriti o prostovoljnosti, če je znesek denarja določen vnaprej in ga vsiljivi zbiratelj naravnost izvleče od »prostovoljnega« darovalca? Ne, tu gre za vsiljevanje obveznosti vernikom, za cerkveni ukrep, ki naj bi odvrnili delovne ljudi od judske oblasti. Pod pojmom »prostovoljnosti« razumemo vernikovo nagnjenje do darovanja, t. j. njegovo pripravljenost, da sam daruje prispevek za cerkvene namene. Beračenje po hišah in druge metode aktivizacije vernikov so odraz vsiljivosti in vpliva na vernikovo zavest in nimajo ničesar skupnega z njegovim prepričanjem. Kam sega njihova drznost, dokazuje obisk »cerkvenega aktivista« na domu člana Partije na Moti. Vneti in vsiljivi zbiratelj je na vse kriplje poskušal prepričati našega človeka, da bi primaknil desetake za cerkvene potrebe. V tej »akciji« je celo sodeloval nek odbornik Fronte. Navidez nedolžna zbirka je mela izrazito sovražno ozadje: gospodu F Špindlerju iz Cvena in drugim fanatikom se je zahotelo, da bi preprečili ali pa vsaj zmanjšali uspehe Fronte pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za prizadete primorske brate na Tolminskem. Na Cvenu so poslali v »akcijo« pobožno starko Katarino Kosijevo, ki je, po nalogu in z okrožnico Špindlerja pobirala stotake za maše, ki naj bi jih bral duhovnik za žive in rajne vaščane. Na Moti so se posamezniki spomnili, da bi bilo dobro pobrati nekaj stotakov za fantovski praznik (Sv. Jožef). Najbolj podjeten je bil Anton Sovič, ki se je bahavo zibal od hrama do hrama in pobiral milodare. Rezultat njihovega razdiralnega poslanstva med vaščani je na dlani. Medtem ko so na Cvenu nabrali za maše 4550 din. so zmogli za naše od snega prizadete Primorce le nekaj nad 1500 din prostovoljnih prispevkov. Vidimo torej, koliko ljubezni do bližnjega (v cerkvi namreč razglašajo za' veljavno sveto zapoved!) čutijo organizatorji cerkvene zbirke. V svojem rovarjenju protiljudski oblasti ne izbirajo sredstev, čeprav gre za humano in človeško pomoč prizadetim ljudem. Dal Le med izprijenci lahko najde reakcionarna duhovščina svoje zaveznike! Zanimivo je primerjati vsote obeh prispevkov nekaterih večjih kmetov in zadružnikov. Evo: Matija Sever je prispeval za cerkvene potrebe 100 din, za Primorce 20 din, Stanko Kukol za Primorce 20 din, za mašo 100 din, »prizadeti« Anton Makoter za cerkvene potrebe 20 din, za Primorce ničesar, »cerkveni aktivist Rožman iz Mote je na svoje bližnje na Tolminskem pozabil itd. Dogodek na Cvenu nam vsiljuje vprašanje: koliko človečanskega čuta še imajo nekateri ljudje, ki se radi sučejo okrog farovža? Prepuščamo bralcem, da' sami razsodijo. Brez dvoma pa bo naloga Fronte in množičnih organizacij da v prihodnosti budno zasledujejo razdiralno delo sovražnikov, neglede na to, pod kakšnim plaščem se bodo. skrivali Boj proti njemu, je boj za množice, za njihovo osvoboditev od vpliva zaostalosti in razrednega sovražnika. Za vse delovne ljudi je dovolj delo Zima s snegom se umika nastopajoči pomladi. Ta pa prinaša mnogo raznega spomladanskega dela na njivah, travnikih, vinogradih in drugod. Ker je sneg obležal dalj časa kakor navadno, bo treba spomladanska dela opravljati pospešeno. Zradi tega bodo v prihodnjih tednih imeli naši zadružniki in kmetje obilo dela. Z nastopom pomladi pa bodo oživela in se pospešila dela tudi na raznih gradbiščih, kjer je še pred tedni mraz in sneg delo oviral. Na raznih takih objektih v Sloveniji in po drugih republikah poleg nabave potrebnega materiala skrbijo tudi za zbiranje potrebne delovne sile, da bi v predvidenem času delo lahko dokončali. Poleg materiala je najvažnejše, da bodo važna gradbišča kakor Vuzenica, Guštanj, Jesenice, štore in druga imela na razpolago dovolj delavcev. Zato so ta podjetja poslala v razne kraje, kjer so še ljudje, ki doma niso polno zaposleni, svoje zastopnike, ki zbirajo delavce in podpisujejo pogodbe o zaposlitvi. Seveda pri tem tudi pojasnjujejo ljudem, kakšne potrebe in naloge imajo njihova podjetja pri izpolnjevanju svojih nalog. Tudi v Prekmurje so prišli taki zastopniki, ki zbirajo delavce predvsem za državna posestva v Kočevju, na Kozjaku, Slavoniji itd. Ker v Prekmurju že obstoja tradicija sezonskega dela, ko so hodili v razne kraje Jugoslavije in tudi v Inozemtvo, so ljudje na to še najbolj navajeni. Zato razmišljajo o zaposlitvi. V zaposlitev, predvsem pa usmerjanje delavcev, kje bi se zaposlili, se vmešava tudi reakcija, neprijatelji današnjega časa, ki hočejo vnesti zmedo med ljudi, da se ti ne bi zaposlili. Da bi odvrnili ljudi od zaposlitve, so ponekod razširili govorice, da bodo Prekmurci spet lahko šli na sezonsko delo v Nemčijo, Francijo in Italijo. Kako je to brezsmiselno, nam dokazuje brezposelnost v teh državah. V Italiji je preko dva milijona delavcev brez dela, preko 3 milijone pa le delno zaposlenih, to je, da delajo le nekaj dni v tednu. Tvornica »Ansaldo« je imela pred vojno 50.000 zaposlenih delavcev, sedaj pa jih od tega ima le še eno tretjino. V Franciji imajo tudi preko dva milijona brezposelnih. V Nemčiji pa je še težje stanje, ker je ogromno ljudi iz vzhodne Nemčije pobegnilo v zahodno, kjer nimajo dela niti stanovanja. Takšno je stanje v državah, za katere se nekateri ogrevajo, da bi tamkaj dobili delo. In na koncu: zakaj bi naši ljudje šli v inozemstvo, ko pa naša gradbišča, tovarne in rudniki potrebujejo še na tisoče delavcev? V socialistični Jugoslaviji je za vse pridne, poštene ljudi dovolj dela. Treba je le dobre volje in se odločiti, za katero delo bo kdo prijel, da bo čim več prispeval k izgradnji socializma pri nas. Zato ni nikakor misliti na to, da bi Prekmurci in ostali delovni ljudje šli na sezonsko delo v tuje države. Naša vlada. Partija in sindikalne organizacije skrbijo, da bodo vsi naši delovni ljudje imeli delo in zaslužek v naši državi, če bodo le hoteli delati. V Prekmurju je zares Se dovolj delovne sile, katera pa se ne more vas zaposliti v domačem kraju. Zato Je potrebno, da gredo na delo na rasna gradbišča ali posestva v ostale krajo Slovenije ali v sosednje bratske republike. Povsod Jih bodo radi sprejeli, ker delavce še rabijo. To mora biti njihov cilj, kajti taka je ranica. Zato naj nihče ne naseda raznim sovražnim parolam, s katerimi poskušajo odvračati naše ljudi od zaposlitve, češ, naj čakajo, da bodo šli na delo v katero tujo dišavo. V Radgoni gradijo novi most čez Muro Pred dnevi so pričela v Radgoni z gradbenimi deli novega mostu čez mejno reko Muro. Vodstvo gradbenih del mostu je prevzelo podjetje »Konstruktor« iz Maribora, kateremu bo nudilo pomoč v delovni sili Okrajno gradbeno podjetje iz Gor. Radgone. Prvotni most čez Muro je bil porušen ob koncu druge svetovne vojne in je bil vsak obmejni promet vsa povojna leta med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono onemogočen. Z normalizacijo gospodarskih odnosov s sosednjo Avstrijo bo igral novi radgonski most važno gospodarsko vlogo. Prebivalstvo iz obeh obmejnih predelov z zadovoljstvom pozdravlja gradnjo omenjenega mostu. -jh. Zadruga in napredek če pogledamo, koliko je KDZ Petišovci pomagala vaščanom in samim zadružnikom, med drugim ugotovimo, da je prav na podlagi zadružnega delovanja ta vas dobila elektriko. Material za napeljavo elektrike so vaščani dobili po znižani ceni po 62 din za kg, dočim bi ga drugače morali plačati 600 do 700 din za kg žice. Koliko tisočakov je bilo tu prihranjenih, ni treba omenjati. Poleg tega so ravno Izidor Šviligoj, Jože Ferfolja in Janko Zgrabijič, ki v izstopnih izjavah navajajo, da so se njihovi življenjski pogoji z vstopom v KDZ poslabšali, dobili od zadruge strešno opeko, da so si pokrili: prvi šupo, drugi hlev, a tretji, ki si je pokril stanovanje, je dobil tudi krovno konstrukcijo. Vse to jim je prav zadruga posodila in priskočila na pomoč. Nobeden od teh treh doslej ni še nič vrnil zadrugi. Če smatrajo, da so premalo dobili od zadruge, jih vprašamo, zakaj pa niso hoteli v njej delati, temveč so se zaposlili drugje. Kako drzni so bili ti razbijači zadruge se vidi iz primera Izidorja Šviligoja, člana odbora za elektrifikacijo vasi, kateri je preprečil, da bi se napeljala elektrika do stavbe, ki jo ima KDZ v najemu za skladišče in stanovanje, z izgovorom, da nišo plačali 450 din za omrežje. To pa je že popolnoma Izplačano in ni na njem nobenega dolga. To dokazuje, da ta človek, kjer le more, nasprotuje zadrugi, poleg tega pa se poslužuje raznih koristi od nje in jo hoče izkoriščati v lastno korist V petišovski zadrugi pa to tudi dobri zadružniki in zadružnica, ki delajo in govorijo čisto drugače. Ti so nam rekli: »Mi ne pustimo, da bi nam takšni ljudje našo zadrugo razbili. Borimo se in se bomo še borili za obstoj in napredek naše zadruge. Preveč žuljev in truda je vloženo v to zadrugo, da bi Jo takole pustili. ..« Tako odgovarjajo pošteni zadružniki v Petišovcih, pa tudi v ostalih naših zadrugah. To naj bo opomin vtem tistim, ki hočejo in poskušajo rovariti proti zadrugam. Lahko so prepričani, da bodo naleteli na naj večji odpor pri poštenih zadružnikih, če ne bodo opustili svojih umazanih naklepov, poleg tega pa bodo odgovarjali pred zakonom o svoji antisocialistični dejavnosti v zadrugi in na vasi. Med dobrim zrnjem se vedno najde nekaj plevela; ravno tako imamo med dobrimi člani zadruge nekoliko slabih proti katerim bomo podvzeli vse, da bi jih pridobili za zadružništvo, a proti tistim, ki razbijajo naše zadruge, pa bomo stopili v najenergičnejšo borbo ter jih odstranimo in jim onemogočimo delovanje. Naš cilj je kolektivna obdelava zemlje z modernimi stroji, kar nam bo olajšalo delo in Izboljšalo življenjske pogoje, ker bo povečalo rodovitnost naših polj. Naloge poljedelsk h odborov pri KZ Osnova, temelj kmetijstva je poljedelstvo, ki nam daje pridelke za prehrano ljudi in živine. Poljedelstvo je tesno povezano z živinorejo, ki porabi manj vredne in za človeka neužitne pridelke — krmo in jo predela v meso, mast, mleko itd., ter daje poljedelstvu dragoceni hlevski gnoj. Poljedelstvo daje tudi industriji dragocene surovine kot sladkorno peso, razna oljna semena, predivne rastline, hmelj, ječmen za pivovarstvo, krompir za pridobivanje škroba itd. Poljodelsko pridelovanje je zelo važno in obenem mnogostransko, zamotano. Za poljedelstvo so najprimernejše ravnine in le malo položne lege. Takšne naravne ugodnosti ima naše Prekmurje, ki ima vse osnovne pogoje za razvoj naprednega poljedelstva. Poleg naravnih pogojev je potrebna namreč tudi delovna sila, katere je tudi dovolj na razpolago. Torej obstajajo vsi osnovni pogoji. Kljub temu moramo ugotoviti, da nimamo tako naprednega poljedelskega pridelovanja, kot bi ga lahko imeli in kakor si to večina naših ljudi domišljuje. Naši povprečni hektarski donosi to slabi in daleč zaostajajo zn donosi naprednih poljedelskih pokrajin. Trditev, da nikjer ne izkoristijo zemlje tako dobro kot pri nat s strniščnimi in vmesnimi pridelki, je točna, toda to še zdaleč ne pomeni napredno, donosno poljedelstvo. Nasprotno je to drobno, razdrobljeno pridelovanje velika slabost, ki ima svoje korenine v navadah, običajih, zastarelosti in večinoma pomeni le veliko dela in malo koristi. V korist vsakega pridelovalca je, da si zboljša svoj gmotni položaj, kar pa lahko doseže le, če čim več pridela in to Čim cenejše. Toda posamezni pridelovalec je preslaboten, da bi lahko rešil to nalogo. Zato pa se morajo združiti po vzoru naprednih kmetijskih dežel v poljedelske odbore kmetijskih zadrug, kjer bodo s skupnimi močmi lahko reševali vse težave in naloge poljedelskega pridelovanja. Kakšen delokrog ima in kakšne naloge naj rešuje poljedelski odbor pri Kmetijskih zadrugah? 1. Izobraževanje in razširitev strokovnega znanja svojih članov. Poljedelstvo ali gojenje raznih kulturnih rastlin nikakor ni tako enostavni posel, kot si to predstavljajo nekateri ljudje in večina kmetovalcev, ki pravijo, da je zemljo treba zorali, pognojiti, posejati, potem pa bo že bog dal, kaj bomo želi, če tako mislimo, se ne smemo čuditi, da imamo tako slabe pridelke in hektarske donose. Takšno mišljenje pomeni omalovaževanje poljedelca in njegovega dela. Takšno omalovaževanje pa si ne zasluži niti tisti poljedelec, ki dela po starinskem načinu, češ; »Tako je delal moj oče in moj ded, pa sta živela; zakaj bi naj jaz drugače?« Ne vpraša pa se, kako so živeli predniki in kakšne male zahteve so imeli do življenja ter kakšne ima sedaj on in njegova družina. Naše vsakodnevne zahteve, ki jih imamo v življenju, so narasle, zato moramo zboljšati tudi pridelovanje. Za zboljšanje pridelovanja pa je potrebno veliko znanja, Poljedelec mora poznati sestav rastline, rastne pogoje, prehranjevanje rastline itd., sestav in lastnosti zemlje, načine obdelovanja, naravna in umetna gnojila, njihovo sestavo in učinkovanje, oskrbovanje rastlin, zaščito rastlin proti boleznim in škodljivcem itd. in podobno. Zato se ne smemo čuditi, da v naprednih kmetijskih državah končajo vsi kmetovalci nižje, srednje in celo visoke strokovne šole in kljub temu pozimi posečajo še specialne tečaje o najnovejših dognanjih in izkustvih na polju kmetijstva. V nekaterih državah gredo celo teko daleč, da ne dovolijo podedovati kmetijo nekomu, ki nima primerne kmetijske strokovne izobrazbe. V tem oziru pri nas še mnogo manjka. Marsikateri kmetovalec ni imel priložnosti najti možnosti za pridobitev potrebnega strokovnega znanja. Zato pa morajo nuditi to možnost poljedelski odseki s prirejanjem strokovnih tečajev, predavanj, čitanjem strokovnih knjig in časopisov na skupnih sestankih, prirejanjem diskusij, ogledov na polju, razstav itd. Vse to bi nudilo članom mnogo koristnega za njihovo gospodarstvo in obenem mnogo razvedrila v dolgočasnih zimskih večerih. 2. Rajonizacija kmetijskih rastlin in sort. Uspešno pridelovanje kmetijskih rastlin je odvisno od naravnih prilik in sicer: zemljepisne lege, sestave zemlje, podnebja — toplotnih in padavinskih razmer. Vsaka rastlina bo uspevala in dala primeren pridelek le tam, kjer so za njo naravne prilike — rastni pogoji — ugodne. Napredni kmetovalec bo prideloval le one rastline, ki v njegovih naravnih prilikah najbolje uspevajo in dajo največje donose in dohodke. V naših malih, razdrobljenih gospodarskih razmerah se pa ne oziramo na gornja načela. Vsako gospodarstvo prideluje vse, kar rabi za domače potrebe ne glede na rentabilnost — donosnost; torej gojimo mnogokrat tudi takšne rastline, ki se pri danih prilikah ne izplačajo. Izvesti splošno rajonizacijo kultur ni enostavna zadeva Zato je potreben temeljit študij strokovnega in splošno gospodarskega stališča, ker z rajonlzacijo postavljamo temelje naprednega in donosnejšega poljedelstva za daljšo dobo. Poljedelski odbori pri KZ te morajo pečati s tem vprašanjem že v naprej, da, ko bodo dani pogoji za izvedbo, bodo pripravljeni in bodo imeli izkušnje. Možno pa je izvesti — in bi z delom lahko začeli takoj — rajonizacijo po sortah. Naši pridelovalci pri delujejo najrazličnejše sorte ene kulture n. pr pšenice, rži, krompirja itd. Ta pomešanost je izredno velika. Naši ljudje so hodili kot poljedelski sezonski delavci v razne kraje in države ter so seboj prinašali razne sorte, ki so jih potim naprej razmnoževali. Zato nima nobena vas večje količine enotnega pridelka ampak samo mešanice, ki imajo na trgu vedno nižjo ceno kot pa enotno sortno blago. Rajonizacija po sortah je važna zaradi pridelovanja, ker bi lahko gojili le torto, ki bi najbolje uspevala v dotičnem kraju in dajala največji pridelek; vatna pa je tudi zaradi prodaje, ker bi z lahkoto zbrali večje količine enotnega, kakovostnega blaga. Pri tem delu imajo poljedelski odbori že sedaj celo hvaležno nalogo. (Konec sledi) Murska Sobota, 20. marca 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Ali je takšen način odpovedi službe pravilen? Nedavno je prejelo 14 delavcev Lesnega industrijskega podjetja Maribor, gozdne manipulacije Beltinci, ki bivajo na področju OLO Radgona, pismene odpovedi službe z 29. februarjem 1952. Ta pismena obvestila so prejeli tri dni pred potekom službenega roka. Delavec Mihael Horvat pa je prejel odpoved s 12. februarjem 1952 dostavljeno šele deset dni po prenehanju službenega razmerja. Te odpovedi je podpisal šef imenovanega podjetja manipulacije v Beltincih tov. Vlado Predovnik, dasi je ta vedel že v začetku januarja, da bo podjetje likvidirano. V smislu uredbe o ustalitvi in prenehanju delovnih razmerij je ta postopek protizakonit in se bo šef podjetja Predovnik zagovarjal pred pristojno inšpekcijo dela. Podoben primer je s šoferjem Vreskom, zaposlenim pri OKAP Radgona, katerega je imenovano podjetje odpustilo s 15. februarjem t. l. zato, ker se je pritožil na inšpekcijo dela vsled nepovračila 70 odst. od pripadajoče plače, ker je dnevno čakal na zaposlitev v imenovanem podjetju. Vresko ima tri otroke in je brez premoženja, dočim podjetje, zaposluje šoferje, ki imajo premoženje. Ali je takšen postopek upravičen? Poživitev organizacije ZB v Črensovcih V nedeljo 9. t. m. je bila v Črenševcih sklicana konferenca vseh članov Zveze borcev NOB iz vasi Črensovci, Trnje, Žiški in Odranci. Stari odbor je podal poročilo o dosedanjem delu, ki pa ni v dovoljni meri prikazalo dejavnosti organizacije. O njenih nadaljnjih nalogah je govoril sekretar Okrajne zveze. Opozoril je novi občinski odbor na poedine možnosti dela v vaseh. Velike važnosti je med drugimi tudi aktivnost zgodovinske sekcije, ki mora v svojem kraju odigrane zgodovinske dogodke in trenutke opisati, označiti zgodovinski pomen in s tem izpopolniti zgodovino prekmurskega ljudstva za osvoboditev. Novoizvoljeni občinski odbor je pred zborom sprejel tudi obveznosti, da bo svoje delovanje usmeril v glavnem na poživitev množičnih organizacij, predvsem mladinske organizacije, ki so v nekaterih krajih zelo slabe. Razpravljali so tudi o boljšem obisku predvojaške vzgoje in o zboljšanju discipline na predvojaški vzgoji. To bo predvsem naloga rezervnih oficirjev kraja samega in bodo ti morali prenašati svoja izkustva na mladino. Prihodnji teden se bodo zbrali v Črenševcih tudi rezervni oficirji in bodo na svojem delovnem sestanku obravnavali probleme kraja in sosednih vasi. Tudi fizkulturo bodo. obnovili in so za to že izdelali svoj načrt. Ne bodo pozabili tudi na bližajoča se praznika 27. april in 1. maj. Posebno 1. maj bo treba dostojno proslaviti in je treba s pripravami, posebno za kulturne prireditve, že začeti. it Okrog 20. marca bo začel v Črensovcih tečaj vozačev motornih vozil, katerega organizira klub ljudske tehnike, Za tečaj je že precej prijav, a še ni zaključeno sprejemanje. V učnem programu je vsa potrebna teoretska snov, kakor tudi zadostno število ur praktične vožnje z motornim vozilom. Udeleženci tečaja, ki bodo snov obvladali v zadostni meri, prejmejo šoferske legitimacije in bodo imeli pravico zaposlitve kot šoferji. Pred dnevi so podelili v Črensovcih 32 mladinkam izpričevala o dovršenem tečaju prve pomoči. Ta tečaj je organiziral Krajevni odbor RKS v Črensovcih. Predavala je tov. Kristina Čurič. Po dvomesečnem obiskovanju tečaja so tečajnice polagale izpite pred komisijo, ki so jo sestavljali: predavateljica, organ notranje uprave in PLZ. -ko. Ni dovilil čistiti dimnika Po uredbi o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe, izdani l. 1950, so lastniki stanovanjskih hiš in stanovalci dolžni dati pometati hišne dimnike in dimne odvode. V minulem lotu je bilo v radgonskem okraju zaradi vnetja saj več požarnih nesreč, če dimnike in dimne naprave čisti lastnik sam, jih je dolžen dimnikar pregledati, za kar mora lastnik plačati 50 odst. od storitve za čiščenje. Srednji kmet Valentin Berič iz Nasove je zaporedoma trikrat napodil dimnikarja in ni pustil ne pometati in ne pregledati svojega dimnika. Sodišče za prekrške v Gor. Radgoni ga je obsodilo na 1500 din denarne kazni. -jh. Veselica brez dovoljenja Poslovodkinja gostilne socialističnega zakupa Dragica Oman iz Velke je bila že trikrat kaznovana zaradi plesnih veselic v gostilni brez predhodnega dovoljenja. Na Štefanovo, koncem preteklega leta, je imela zopet plesno prireditev, ki je ni zakonito prijavila. Za svoje dejanje je tokrat prejela kazen 8 dni zapora. Novo fotoamatersko društvo Nedavno so ustanovili v Gornji Radgoni foto-amatersko društvo, v katero se je vključilo 17 članov. Društvo si je v kratkem času svojega obstoja uredilo delavnico ter skrbi, da bi to še primerno opremi s potrebnimi aparati kot povečevalnikom itd. V njem se bodo izpolnjevali mladi fotoamaterji. V društvu vodi in deluje najaktivneje tov. Ivan Nabergoj. Kaznovani mesooglednik Med ljudstvom prečesto prevladuje mnenje, da so po sprostitvi obvezne oddaje mesa dovoljeni zakoli živine in prodaja mesa na drobno. Mesooglednik Alojz Oman je opravljal posel mesooglednika in dovoljeval razprodajo mesa, dasi on za to ni bil od nikogar pooblaščen, ker so za to v primerih zasilnih zakolov merodajni je veterinarski strokovnjaki. Za svoje dejanje je Oman bil od sodnika za prekrške v Gor. Radgoni kaznovan. -jh. Krajevni odbor ZB v Apačah organiziral igralno skupino Organizacija ZB v Apačah zadnji čas živahno razvija svoje delovanje. Nedavno so organizirali lastno igralsko skupino, ki je prvič nastopila preteklo nedeljo z uspelo igro »Protekcija«. V organizaciji so zaključili s sprejemanjem v članstvo ter se marljivo pripravljajo na občinsko skupščino ZB, katere se bodo udeležili borci iz vse Apaške kotline, ki bo v bodoče predstavljala samostojno občino. V okviru organizacije zelo uspešno deluje strelska družina, ki ima pet moških skupin in eno žensko skupino izvežbanih strelcev. Tako je apaška krajevna Zveza borcev lahko vzgled vsem ostalim krajevnim zvezam v okraju. -jh. V Črešnjevcih so ustanovili kmetijsko tehnično društvo Nedavno so imeli ustanovni občni zbor Kmetijskega tehničnega društva na državnem posestvu Gor. Radgona, delovišče Črešnjevci, kjer so prvi uvideli potrebo vzgoje kadra na polju kmetijske tehnike. Društvo je že prve dni obstoja priredilo praktični in teoretični tečaj o trsni rezi in o cepljenju trsnih sadik. Poseča ga redno 28 članov društva. V bližnji pomladi bodo na posestvu nasadili novi plantažni nasad 1500 jablan, za katerega so zemljišče pripravili že jeseni z regulanjem. Na pomlad bodo uredili tudi novo trsnico s 15.000 sadik. Potrebno je, da se podobna društva ustanove tudi po ostalih deloviščih gornjeradgonskega državnega posestva ter tudi na državnem posestvu v črncih in delovišču Novi vrh ter po KDZ. Pobuda Crešnjevčanov naj hkrati daje zgled, kako je treba potom tehnike skrbeti za dvig kmetijske proizvodnjo. -jh. Proslave ženskega praznika Letošnji praznik žena, 8. marec, je bil dostojno proslavljen po vseh naših mestih in mnogih vaseh. O proslavah smo prejeli toliko dopisov, da jih ne moremo objaviti vseh, a še manj v celoti. Zato naj zabeležimo le nekatere posebnosti iz teh dopisov, V M. Soboti so za praznik obiskali pionirji najboljši Ženi in borki tov. Slavko Mavrič in Stevko Brglez ter ju obdarili. V Ljutomeru so na proslavi pripeli odlikovanja Prezidija zvezne skuščine ženamborkam. Zadružnica VDZ Preslica so se med drugim na proslavi spomnile in razpravljale o zadružništvu, Skoraj po vseh vaseh so obdarovali najzaslužnejšo ženo ali tudi več, kot v Moščancih Puconcih in drugod. Enako pa tudi po ostalih obmurskih okrajih. Nadaljnji prispevki za prizadete Primorce V zadnji številki natega lista smo objavili seznam prispevkov za kraje upostošene od snega iz soboškega in lendavskega okraja. Komisije za zbiranje prispevkov so nam poslale nove sezname. Vendar vseh ne moremo objaviti poimensko, ker je preveč darovalcev. Zato bomo v tej številki objavili nekaj prispevkov iz ljutomerskega in radgonskega okraja. Med prvimi v radgonskem okraju so prispevali obrtniki združeni v Obrtniški zbornici 50.000 din, Delavci podjetja DES v Radgoni so prispevali enodnevni zaslužek celotnega kolektiva. Po 10.000 din sta prispevali podjetji »Elektroradio« Gornja Radgona ter Okrajno gradbeno. Podjetje Ljutomerske opekarne, obrat Radgona, je nakazalo 10.000 din, sindikalna podružnica v tem podjetju pa je zbrala 3000 din. Sindikalna podružnica Doma onemoglih je skupno z oskrbovanci prispevala 6000 din, sindikalna podružnica slatinskega podjetja v Radencih pa 6950 din. Prispevke so že nakazali tudi mnogi vaški odbori OF; med najboljšimi je Videm z 10.640 din, V ljutomerskem okraju pa so največ prispevali; »Mlekopromet« Ljutomer, podjetje 29.000 din, uslužbenci 5000 din; trgovsko podjetje kmetijskih zadrug v Ljutomeru 50.000 din; Vinarska zadruga v Ljutomeru 10.009 din, uslužbenci 1600 din; okrajno podjetje za odkup živine 30.000 din; Zadružni sklad 30.000 din; Okrajni magazin 50.000 din, uslužbenci 2420 din; Združenje državnih gostinskih podjetij 10.300 din; sindikalna organizacija uslužbencev državnih ustanov 13.490 din. Prispevali pa so tudi mnogi vaški odbori OF. Povprečen prispevek po darovalcu je največji v podjetju »Mlekopromet«, v Vinarski zadrugi Ljutomer, na področju VO OF Bunčani, v Okrajni opekarni in sindikalni podružnici okrajnih uslužbencev. V lendavskem okraju so po zadnji objavi prispevkov ponovno zbrali prispevkov v skupnem znesku 197.515 din, v soboškem okraju pa 100.064 din. Rankovci 7. marca je predaval na Ljudski univerzi v Rankovcih agronom z OZKZ M. Sobota tov, Horvat. Predaval je o izboljšanju kmetijstva ter o umetnem in hlevskem gnojenju. Predavanje je bilo dobro obiskano in so prišli poslušat sami kmetje. Agronom je predaval preprosto in razumljivo. Na željo poslušalcev je obljubil, da se bo še enkrat potrudil v Rankovce. Kmetje pa imajo sedaj, ko se poljska dela še niso začela, čas in ga radi pridejo poslušat. Za predavanje pa se mu najlepše zahvaljujejo. Tudi Kankovčani si želijo gospodarsko izobrazbo, brez katere ni napredka. Kmetijski predavanji v Križevcih Predavala sta inženirja z rajonske kmetijske postaje Maribor o obnovi sadjarstva in vinogradništva ter o zatiranju škodljivcev. Po predavanju o sadjarstvu in vinogradništvu, katero je predaval tov. inž. Križan, so poslušalci živahno razpravljali, dočim se po predavanju inž. Novaka o zatiranju škodljivcev niso mnogo oglašali, ker o tem še nimajo izkušenj. Predavanja so ponazarjali s skioptičnimi slikami. Udeležba vaščanov je bila dobra; saj si ljudje želijo takih predavanj, ki so zelo potrebna za obnovo našega sadjarstva. Tečaji v Logarovcih Kemijski tečaj PLZ je končal s svojim delom. Izpit so položili vsi udeleženci povprečno s prav dobrim uspehom, poedini tečajniki pa so bili tudi odličnjaki. V kratkem konča tečaj tehnične službe PLZ, kateri je tretji v tem krajevnem okolišu. Najbolj potreben bi bil sanitetni, za katerega pa najbrž v tej zimi ne bo več časa. Kokorički gasilci imajo tečaj za izprašane gasilce, katerega obiskujejo mladinci in mladinke, ki so pristopili ob letni skupščini. Čeprav so mladi gasilci, se zavedajo svoje dolžnosti, saj redno prihajajo na tečaj in pazljivo sledijo predavateljem. Tako se ves čas tečaja marljivo pripravljajo za izpite, ker hočejo dokazati, da so zmožni in vredni biti gasilci ob vsaki priliki, ko je potrebna pomoč bližnjemu. -nik. jo težave, ker jim manjka strokovnjakov. Kljub temu bodo začeli z delom v tej sekciji. Mislijo ustanoviti tudi plesno sekcijo, ker imajo za to pogoje, Želijo, da bi člani domače godbe na pihala učili pionirje. ; Zelo dobro je, da se za delo društva zanimajo prav tako starejši ljudje, kakor mlajši. Zavedajo se eni in drugi, da se mora delo na kulturnem polju razširiti, ker bo v Kuzmi sedež občine. Da zvišajo število bralcev v knjižnici, bodo letos uredili dve sobi v zadružnem domu, kjer bodo imeli knjižnico in čitalnico. Prav tako želijo letos nabaviti zaveso za oder in popraviti dvorano doma. Seveda, to zahteva precej dela in nastopov, ki bodo dali denarna sredstva za to. Zanimali so se tudi za graditev kulturnega doma v Soboti in za prireditve Prekmurskega tedna. Oni so namreč vedno sodelovali in bodo tudi sedaj. Želijo, da bi jih obiskala dramatska sekcija SKUD »Štefana Kovača« iz Sobote, ker imajo lep in velik oder, a tak nastop bi gotovo vplival na kvaliteto njihovega dela. Glasbena reprodukcija nižje glasbene šole v Radgoni Minuli četrtek zvečer je priredila nižja glasbena šola v G. Radgoni glasbeno produkcijo nekaterih svojih učencev. Prireditve, ki so jo v lepem številu obiskali starši in drugi ljubitelji glasbene umetnosti, je izzvenela nad vse prisrčno. Mlade umetnike, od katerih so pokazali nekateri izredne sposobnosti, smo z užitkom poslušali. Uvodoma je o pomenu prvega takega javnega nastopa te šole in o velikem pomenu glasbene vzgoje spregovoril ravnatelj šole, tovariš Jože Bezjak. Nato so nastopili posamič in v dvojicah enoletni in dveletni učenci te šole ter pokazali kaj in koliko so pridobili v tem kratkem času na instrumentalni glasbi. Pokazali so svoje znanje na klavirju, violini in harmoniki. Nastopilo je skupno 23 učencev v 24 raznovrstnih glasbenih točkah, ki so bile pestro razporejene, tako da vsa stvar, ki je trajala brez odmora dve url, ni prav nič utrujala hvaležne gledalce. Točke nekaterih posameznikov in dvojic so bile prav mojstrsko izvedene. Učenci in šola so na svoje učne uspehe lahko ponosni. Mladi orkester, obstoječ iz violin in harmonik, je za zaključek ob spremljavi klavirja zaigral prav dobro nekaj narodnih. To točko so morali mladi umetniki celo ponoviti. Vse točke sporeda, ki se je pričel, kar je hvalevredno, ob točno napovedani uri, so navzoči sprejeli s prisrčnim ploskanjem. ika Ljutomerski godbeniki slavijo 30-letnico Dolgih 30 let je minilo, odkar so ljutomerski tržani ustanovili prvo godbo v obmurskem področju. Stari dedek Martin Slivar rad pripoveduje, kako je na pustni dan — 28. februarja 1922 — povabil po trgu razkropljene godbenike ter jih navdušil, da so prvič vzajemno nastopili pred udeleženci pustne prireditve. To so bili brkati tržani in mladeniči ter povabljeni godbeniki s Sv. Jurja ob Ščavnici. Tega dne se je pri nekaterih možakarjih porodila misel, da bi v trgu ustanovili stalno godbo na pihala, glasbeno družino, ki bo skrbela za razvedrilo prebivalstva in glasbeno vzgojo mladega naraščaja. Ljutomerska godba bo slavila 30-letnico svojega delovanja v soboto, 22. marca, ob 19. uri v Domu kulture. Tokrat se bodo godbeniki predstavili občinstvu s kakovostno produkcijo del domačih in tujih skladateljev. Poslušalci bodo lahko med drugimi slišali Boldieu-jevo ouverturo »Bagdadski kalif«, Čibulkovo »Serenado«, Učkarjev venček slovenskih narodnih pesmi »Za Savco«, Brodilovo »Veseli mornarji« itd. Ljubiteljem glasbe se obeta prijeten užitek. Na slavnostnem koncertu bodo nagradili in pohvalili najboljše godbenike ter dali priznanje še živečim pionirjem glasbenega-kolektiva. -ko. Besede naših bralcev Kuštanovci Naša sekcija žena pri VOOF postaja vse aktivnejša. Tako so naše žene priredile svojim otrokom zelo uspelo Novoletno jelko, a sedaj, da poživijo kulturno življenje na vasi, pripravljajo kulturni program, katerega bodo izvedle prve dni aprila. Pritegnile so tudi nekaj moških, kar je popolnoma na mestu. Za to delo so pridobile mlado učiteljico iz Križevec, ki jim bo pomagala pri izvedbi programa. Delavni sekciji želimo uspeha v njenem delu in se nadejamo, da bo vedno razširjala svoje delo, kakor to delajo nekatere sekcije našega okraja. Kaznovani šušmarji Ciril Jurkovič, bivši poslovodja krajevne krojaške delavnice v Okoslavcih, je že dalje časa delal na tem, da minira imenovano podjetje, ki je naposled tudi razpadlo. Potem se je s pospešenostjo lotil šušmarstva, ker mu je to obetalo večje dohodke. Vsled tega ga je sodišče za prekrške kaznovalo s 4000 dinarji denarne kazni. -jh. Kaznovani zaradi uporabljanja nepravilnih tehtnic Prečeste se dogaja, da v trgovskih lokalih ne uporabljajo z zakonom predpisanih, preizkušenih in žigosanih tehtnic. Takšni primeri so bili ugotovljeni v trgovskih poslovalnicah KZ v Gornji Radgoni, Radencih in Podgorju. Za te prekrške so bili kaznovani odgovorni poslovodje od sodišča za prekrške pri OLO Radgona s primernimi kaznimi. Sodelujmo vsi potrošniki pri ugotavljanju podobnih nepravilnosti. Racionalizacija smetišča V Soboti Je le nekaj higieničnih smetišč. Zadnje je zgrajeno na dvorišču novega stanovanjskega bloka. Vrat to smetišče sicer še nima, ker bi bilo tako verjetno preveč higienično, ubogi papirčki, ki jih sedaj veter raznaša po dvorišču, pa ne bi videli nikoli pomladanskega sonca. Smetišče, kakršno je, pa je zgrajeno na tem mestu za to, da se lahko mečejo pred smetišče, kjer jih je sedaj je lep kupček in najmanj dvakrat toliko kot. v smetišču. Ker se nam zdi, da bo smeti na tem mestu že kar dovolj, smo si omislili novo smetišče na sredi dvorišča. Tako si prihranimo najmanj pol poti do starega smetišča, nimamo skrbi za odvoz smeti in prihranimo še izdatke za voznika in delavca. Pa naj še kdo reče, da nismo iznajdljivi racionalizatorji in da ne čutimo potrebe po čistoči !? Nevestni šofer V soboto zvečer je bilo napovedano predavanje Ljudske univerze v Predanovcih in v Brezovcih. Ljudska univerza je v soboto najela za prevoz šoferja Ritoperja iz Sobote, ki ji je zagotovil, da bo peljal predavatelje. Toda Ritoperja ni bilo, kljub temu, da je še ob šesti uri bil v Soboti. Niti ni obvestil našega tajnika, da ne bo peljal niti ni navedel vzroke zakaj ne pelje. Tako so zbrani ljudje v Predanovcih in Brezovcih upravičeno godrnjali ter zahtevali, da Ljudska univerza v bodoče ne najema take šoferje, ki ne držijo besede in nimajo pravilnega odnosa do ljudskoprosvetnega dela in ljudstva, Rogaševci Pri nas se je končal izobraževalni tečaj, katerega je obiskovalo 46 ljudi in sicer 22 mladincev in mladink ter 24 odraslih. V tečaju je bilo 65 ur predavanj. Predavali so domači učitelji, a razen njih smo imeli dve predavanji v okviru Ljudske univerze. Največ ur je bilo posvečenih predavanju iz slovenščine in zgodovine ter biologije. Poslednji predmet, biologija, je najbolj zanimal mladino, ki si želi še več takih predavanj iz biologije, razvoja zemlje in živih bitij. Udeleženci tečaja so vedno pazljivo sledili predavanju. Mnenja smo, da ljudje zelo radi poslušajo dobra predavanja. Poslušali bi še radi predavanja o zdravljenju živine in zdravljenju ljudi ter bi želeli, da bi nas obiskali tudi predavatelji iz kmetijstva, ki bi nam dali praktične nasvete za delo na polju. Delo IZUD v Kuzmi Pretekli teden je imel IZUD v Kuzmi svoj občni zbor. Iz poročila tajnika in blagajnika je bilo razvidno, da se je društvo v lanskem letu v glavnem posvetilo svoji osnovni nalogi, a ta je, organizaciji izobraževalnega tečaja, na katerem so predavali tudi predavatelji Ljudske univerze iz Sobote. Tudi ostale sekcije društva so delale, saj je društvo priredilo 9 nastopov, a od tega je dramatska sekcija imela 3. Izredno živahna je bila šahovska sekcija, ki ima upe, da se bo uvrstila med najboljše sekcije okraja, celo reflektira na prvo mesto. Seveda bo o tem odločilna tekma vseh šahovskih sekcij okraja v Prekmurskem tednu. Sijajno se je ta sekcija odrezala v štirih nastopih. Letos trna v načrtu celo simultanko. Zanimanje za kulturno delo v Kuzmi je veliko. Na dan žena je bila velika dvorana zadružnega doma polna. Zelja vseh je, da se poživi delo pevskega zbora. Tukaj ima- POLOVICO STANOVANJSKE HIŠE, posestva z gospodarskim poslopjem in drugim vred, ob glavni cesti Vida-novci pri Ljutomeru, prodam. Josip • Majerič, Gregorčičeva. STANOVANJSKO HIŠO v Ljutomeru prodam. Poizvedbe pri Roškarju na Cvenu 38. PLATO VOZ v dobrem stanju, prodam. Poizvedbe Janez Kerčmar, Šalamenci št. 79, p. Puconci. AVTOMOTO DRUŠTVO »Štefana Kovača« M. Sobota prične pouk za vozače (šoferje) 1. avgusta 1952. Podrobne informacije daje Evgen Cug OLO, soba št. 7. VABILO na redno letno skupščino Okrajnega odbora Rdečega križa M. Sobota, ki bo 26. marca 1952 ob 9. uri zjutraj v prostorih stare osnovne šole v Titovi ul. s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev in pozdrav; 2. volitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev zapisnikarja in dva overovatelja; 4. izvolitev verifikacijske komisije; 5. izvolitev kandidatne komisije; 6. poročila (z diskusijo); predsednika, tajnika, TBC sekcije, blagajnika, podmladka; 7. poročilo nadzornega odbora; 8. volitve novega odbora; 0. plan dela in proračuna za l. 1952; 10. razno. Skupščini bodo prisostvovali tudi delegati iz Dolnje Lendave. Prosimo vse delegate in goste, da se skupščine udeleže v čim večjem številu. Iz tajništvo OO RK. POZORI NOVO! tel. št. 50 MURSKA SOBOTA tel. št. 50 Sporočamo vsem cenjenim potrošnikom, da bomo dne 1. aprila 1952 odprli novo urejeno prodajalno v MURSKI SOBOTI, Kovač Štefana ulica št. 12 Na zalogi bomo imeli veliko izbiro moških, ženskih in otroških čevljev po zmernih cenah. Solidna postrežba! Konkurenčne cene! OKRAJNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE MURSKA SOBOTA vrši prevoze s tovornimi avtomobili po znižani tarifi in sicer: blago I. vrste a din 25.— po t/km, blago II. vrste a din 30.— po t/km, blago III vrste a din 40.— po t/km, nepredelani kmetijski pridelki po a din 20.— po t/km. Čakalnina se obračunava od stare predpisane cene štirikratni faktor. Cenjena naročila sprejemamo tudi po telefonu št. 109. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 20. marca 1952 Osnovne znanosti, ne prevelika strokovnost, bodo pritegnile ljudi v organizacijo Ljudske tehnike V sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti je bila v nedeljo predpoldne živahna letna skupščina Ljudske tehnike. Ta skupščina je združila oba prekmurska okraja: Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto. Skupščine so se udeležili delegati vseh organizacij Ljudske tehnike, ki združuje v svojih vrstah 1079 članov. Prisoten je bil tudi sekretar Glavnega odbora Ljudske tehnike tov Janez Nedog in član Glavnega odbora tov. Stanko Stanič. Od Okrajnega komiteja KPS v M. Soboti je prisostvoval organizacijski sekretar tov. Franc Ficko. Najpomembnejša ugotovitev te skupščine je bila v zaključku, da je v organizacijah Ljudske tehnike v Prekmurju občutna ozkost, kar ovira potrebno množičnost organizacij in jim odvzema njihovo borbeno vsebino, ki naj bi se izražala v odpravljanju zaostalosti našega prebivalstva, ki išče pojasnjevanja najrazličnejšim prirodnim pojavom v misticizmu, to pa Vsled premalega poznavanja znanstvene razlage vsega kar nas obdaja. Vsled ozkosti, ki nastaja iz zgolj strokovnega šolanja v posameznih društvih, kjer se ukvarjajo samo z vzgojo šoferjev, padalcev, fotoamaterjev in slično ter vsled cepljenja sil v posamezne ločene grupe, kar zopet nastaja iz pojmovanja tehničnih pridobitev, ki so na razpolago organizacijam, v izključno športne namene Je bila pravilna tehnična vzgoja tudi zanemarjena; - tako ni se organizacija ustalila v večji ali manjši apolitičnosti, ki je posledica vsakršne ozkosti. Vsekakor je skupščina pregledala tudi veliko dobrih primerov in je ugotovila tudi občuten napredek v primeri s prejšnjimi leti. Saj so bile ustanovljene številne nove organizacije, kot je Pomorsko-brodarsko društvo v Krogu, Foto-kino klub v Murski Soboti, radioamaterski klub in ostali klubi in krožki. Toda kljub temu ljudstvo še vedno ne pozna v dovoljni meri pomena Ljudske tehnike in njene vloge v Vsakdanjem življenju. Prav tako se zapaža, da ni pravega zanimanja med širokimi plastmi ljudstva za te organizacije in dela v njih in to prav zaradi tega, ker so zašle v preveliko strokovnost in so pozabile, da je najvažnejše njihovo delo prav seznanjanje ljudstvu z osnovami znanosti, iz katerih se je razvila ta ali ona veja ljudske tehnike in da je le tako možno vzgojiti v ljudeh ljubezen do tehnike, kar je obenem tudi tisto važno politično delo, katerega smo doslej pogrešali v organizacijah. Mnogi izmed funkcionarjev še vedno mislijo, da je za politično vzgojo treba ljudi iz političnih forumov, ki naj predavajo članstvu o politični situaciji v svetu, in se ne zavedajo, da je prav v takem mišljenju največja napaka. Ločenega političnega in strokovnega vzgajanja ne more biti in tudi ne sme biti. Tako bi organizacija izgubila le svoj smisel in pomen ter dobila vsebino nekdanjih preživelih klubov. Predvsem se je mnogo govorilo o perspektivi agrotehničnih krožkov in prav v tej diskusiji se je marsikaj razjasnilo. V mišljenju, da je ta krožek oblika strokovnega vzgajanja v obdelavi zemlje v sadjarstvu in sličnih zvrsteh kmetijskega dela, se je zopet zgubila tista širina, ki je tako nujna organizacijam Ljudske tehnike. O tem je zelo jedrnato spregovoril sekretar Glavnega odbora Ljudske tehnike tov. Janez Nedog. Poudaril je, da ne smemo graditi zidov med eno in drugo organizacijo, da ne smemo ločiti agrotehniko od vsega ostalega, kar pravzaprav vsebuje in kar je, če že ne neposredno, pa posredno, združeno z njo. Prav gotovo je nujno poznati tudi vremenoslovje, če se ukvarjamo s kmetijstvom; čeprav je meteorologija vrsta znanosti, katero najbolj proučujejo aeroklubi. Enako Je nujno poznati strojno tehniko: traktorje in slične stroje, kateri se vse bolj uveljavljalo tudi v našem kmetijstvu. Tudi uporaba elektrike ni ločena. Seveda o vsem tem ne moremo govoriti kdo ve kako učeno, kar bi bilo tudi nepravilno, pač pa je potrebno pojasnjevati poljudno in v predavanjih seznanjati ljudi predvsem z osnovami. Na ta način bo vsakomur, ki morda še danes vernik, da je vreme odvisno od procesij, molitev in sličnih posredovanj, kaj kmalu jasno, da so vzrok slabemu ali dobremu vremenu najrazličnejši fizični zakoni o katerih govori vremenoslovje in slično. Ustanovni občni zbor TD ͵͵PARTIZAN´´ v Soboti V preteklem tednu je bil občni zbor TD Sobota, katerega, se je udeležilo nad 200 članov, zastopniki OK KPS in ostalih množičnih organizacij. Občni zbor je v imenu TZS pozdravil tovariš Žnidarič, okrožni inštruktor iz Ljutomera, ki je v diskusiji podal nekaj smernic društvenemu delu. Poročila posameznih članov upravnega odbora so zajela izčrpno analizo dela v preteklem letu, iz česar je bilo razvidno, da je društvo kljub poedinim slabostim dobro delovalo. Tako je; bilo med letom v telovadbo vključenih nad 600 telovadcev, od tega. velika večina mladine in pionirjev. Posebej se je izkazala osnovnošolska mladina, ki. je na letnih nastopih prihajala redno k telovadbi ter večkrat celo reševala situacijo na nastopih. Vaditeljski zbor pa je imel v prvem poletju velike težave Vsled pomanjkanja prostorov — dvorana je bila namreč zasedena po mestnem kinu. Graje pa je vredno nizko število odraslih članov. Če pomislimo, da je bilo ob začetku leta vključenih v telovadbo le 26 članov in še od teh vsi niso prihajali k redni telovadbi, je to vsekakor za Soboto in njene možnosti nezadovoljiva številka Kazen telovadbe so med letom živahno delovale številne sekcije, med katerimi so imele najboljše uspehe plavalna, odbojkarska in sekcija za tenis. Zadnja se je v Zadnjem času pomnožila na 152 članov, kar dokazuje priljubljenost tega športa. Vaditeljev in vodnikov pri telovadbi je bilo med letom 20, in sicer dva drugorazredna, eden tretjerazredni, 2 profesorja telovadbe, dva vaditeljska pripravnika, ostali pa so vodniki vrst.. Vaditeljski zbor je imel z vodniki 48 ur pouka, kjer se je temeljito predelavala snov za delo v telovadnici. Razen tega so bili vaditelji trikrat odposlani na predelavo vaj v Ljubljano. V januarju 1951 je bil organiziran v Soboti vaditeljski tečaj za okrožje, na katerem sb 4 društveni vaditelji položili izpite. Pomladanski kros je bil lepo zaključen s 334 udeleženci, kakor tudi Titova štafeta, katere se je udeležilo nad 200 mladincev in mladink. Med letom je bilo več dobro uspelih telovadnih akademij, od katerih je bil največji letni telovadni nastop, na katerem je v raznih točkah nastopilo 660 telovadcev. Žal pa je prireditev zmotilo slabo vreme, tako da nastop ni v celoti uspel. Tu je treba grajati tudi tovarišico, ki je bila zadolžena za najboljšo telovadno točko gimnazijskih mladink, je pa tik pred nastopom Vsled slabe priprave umaknila točko. Med letom se je mladina udeležila partizanskega pohoda na Vanečo, kjer je bila prirejena strelska tekma. Pomembne uspehe je dosegla plavalna sekcija, ki je kot uvod v seturnirju sta sodelovala Branik in Jedinstvo (Čakovec). Prvo mesto so odnesli člani Sobote. V prvenstvu je Sobota nastopila v skupini C, kjer je dosegla prvo mesto ter se s tem plasirala v finale. Lep razmah Je dosegel tudi samostojni smučarski klub, ki Je letos priredil že več uspelih izletov ter izvedel v Mačkovcih tekmovanje. Množično vključevanje v klub kaže, da je med prebivalstvom izredno zanimanje za to športno panogo. Žal pa članom primanjkuje dobrih rekvizitov, predvsem smučarske opreme. Že ti navedeni uspehi kažejo, da gre TD pot navzgor, kar daje upanje, da gre bo tudi letos znal pravilno zagrabit) za delo. Uprava društva je med letom dala zgraditi novo ograjo okrog telovadišča, streho in ostale notranje prostore društvenega doma so popravili, nabavili pa so tudi nekaj nujno potrebnih rekvizitov. Vendar je praksa pokazala, da je članstvo premalo čuvalo društveno imovino, kar se je opažalo predvsem pri poedinih mladincih, ki so premalo pazili na žoge. Živahna in vsestranska diskusija je pokazala, da vlada v Soboti veliko zanimanje za zdrav in hiter razmah društvenega dela. Diskusija je ugotovila, da stoji izven društvenega delovanja predvsem mladina iz vrst obrtnikov, kar je bila vsekakor nemala napaka. Dejstvo je namreč, da bi ravno iz obrtniške in delavske mladine bilo potrebno vzgojiti dober vaditeljski kader, ki bi potem stalno ostal v mestu ter nadoknadil vrzel, ki vlada danes v vaditeljskem kadru. Glavna naloga društva pa je, vzgajati članstvo razen športa v dobre in predane državljana Da bo društvo letos kos svojim nalogam, je bilo poslanih na vaditeljske tečaje 7 vaditeljev, s čimer bo delo laže kot pa doslej. Glavna hiba društvenega dela je namreč bila v tem, da je slonelo vse delo le na poedincih. Med najbolj požrtvovalnimi, ki jim je treba izreči priznanje, je tov. Celečeva, ki si kljub delu v tovarni najde čas za vaje. Po diskusiji je bil izvoljen nov odbor, ki je obenem že sprejel vrsto sklepov za nadaljnje delo društva. TD Sobota je na tem občnem zboru dobilo novo ime »Partizan«. Prečitana in sprejeta so bila nova društvena pravila. TVD »Partizan« bo začelo z načrtnimi pripravami za letošnji »Prekmurski teden«, na katerem bodo razen TD »Partizan« nastopala tudi razna okoliška podeželska TD. V tem pogledu bo TVD »Partizan« nudilo podeželskim društvom svojo pomoč. Ob zaključku zbora je bila od prisotnih sprejeta pozdravna resolucija CK KPS in Telovadni zvezi Slovenije, v kateri se članstvo zavezuje, da bo izpolnjevalo vse naloge, ki jih postavic pred fizkulturne organizacije pismo CK KPJ. Kolesarske dirke na valjih Člani in članice kolesarskega kluba »Prekmurje« v Beltincih so 16. marca izvedli kolesarsko dirko na valjih v dvorani kina v Beltincih. Pred 230 gledalci, večinoma mladine, je nastopilo 27 vozačev. Po grupah so bili najboljši sledeči: med pionirji Jožef Poredoš, Beltinci; med podmladkarji Janez Sreš, Bratonci; med članicami Marija Škafar, Bratonci; med člani Karel Zver, Beltinci; med dirkači Ladislav Petek, Beltinci. Izven konkurence Je vozil Jurij Lulik. Občinstvo je živo sledilo tekmovanju. Njihovo tekmovanje so posebno pritegnile članice in Lulik, kateri je vozil res kot pravi kolesar. Z birokratom je križ Ni dvoma, da je najbolj neprijetno, če ti ukradejo skupaj z denarjem še osebno legitimacijo Brez osebne izkaznice ima lahko človek sitnosti. Če že nič drugega, si mora priskrbeti novo, kar ne gre vedno tako hitro in gladko, kakor bi želel. Gorje mu, če naleti pri tem na pravega birokrata, kakor je naletela neka ženska v Bruslju. Prišla je na policijo prijavit, da ji je žepar v tramvaju ukradel ročno torbico e osebno legitimacijo. »Prosim, pokažite svojo osebno izkaznico,« je rekel policijski uradnik. »Kako pa naj jo pokažem, ko mi je bila ukradena skupaj z denarjem?« je odgovorila ženska. To pa policijskega uradnika ni spravilo v zadrego. Rekel je, da se mora držati predpisov in da ne more sprejeti njene prijave, ker ne ve, ali je ukradena osebna izkaznica res njena ali ne. Poskus s poštenjem se ni obnesel »Prva nacionalna banka« v ameriškem mestu Atlanti je hotela prihraniti nekaj na stroških vsakodnevnega menjavanja bankovcev za kovance. Zato je postavila v veti veliko posodo z drobižem in napisom: »Menjajte sami bankovce za drobiž«. Že čez tri dni pa se je banka premislila. Spoznala je namreč, da s takšnim »varčevanjem« ne bo nič. Že v prvih treh dneh je namreč izgubila 370 dolarjev. Res, to ni mnogo in človek bi pričakoval, da bo več ljudi, ki se bodo polakomnili tako ugodne priložnosti. Toda banki se je že to zdelo dovolj, da je poskus s poštenjem opustila. Toliko so namreč »poštenjaki« menjali, pri tem pa menda pozabili pustiti bankovce za drobiž. Največji človek na svetu še vedno raste Ted Ewans iz Englofielda Greeivea v Angliji je največji človek na svetu. Meri namreč 2.78 m. Nedavno je odpotoval v Ameriko, kjer ga bodo pregledali zdravniki. Mož namreč še vedno raste in začelo ga je skrbeti, kaj bo, saj je že tako prevelik. Ko je moral leta 1943 na nabor, je meril »samo« 2,25 m. Pozneje je postal šofer kamiona, ki je imel nalašč zanj narejeno kabino. V navadni kabini namreč ne bi mogel sedeti. Med bivanjem v Ameriki, bo javno nastopal in delal reklamo za zdravljenje revmatizma. S tem upa zaslužiti toliko denarja, da si bo sezidal doma hišo, ki pa bo morala biti tudi nekaj posebnega. Ustrezati bo morala njegovi velikosti. Vrata in stropi bodo morali biti primerno visoki Strupene kače Strupene kače so sicer človeku nevarne, vendar ne tako, kakor misli večina ljudi. Človeka ne napadejo, če jih ne draži. Kače so boječe in človeka pičijo samo, če se jim nenadoma približa ali če jih hoče pobiti. Če človek mimo stoji, se mu kača lahko zvija po telesu, pa se ga ne bo dotaknila. Kačo lahko človek celo rahlo in počasi poboža z roko in ne bo nič storila. V Indiji in Egiptu je mnogo krotilcev kač. V resnici gre samo za ljudi, ki lepo ravnajo z njimi. Kače so kakor druge živali; te vidijo v človeku prijatelja, ki jih hrani in lepo ravna z njimi, mu ne store nič SPET EKSPLOZIJA BOMBE V TUNISU Tunis, 19. marca. V dvorani velike stavbe v središču mesta Tunis je eksplodirala bomba. Žrtev ni bilo, škoda ni velika. Včeraj so našli v studiu radis Tunis bombo, ki k sreči ni eksplodirala. Obe bombi sta ročno delo Tunizijcev, verjetno pripadnikov ali simpatizerjev stranke Neodestur. GRIČKI VANC: 12 BRATOVA KRI »To sem tudi hotel. Zakaj pa me prekinjaš. Torej Rezika je danes obiskala Anico. Sicer sta težko govorili o teh stvareh, ker se je mati skoraj ves čas vrtela v sobi. Vendar je po opravkih morala tudi ven. Takrat ji je Anica povedala, da oče še ne ve, da je ponoči govorila s teboj, ker mu mati ne upa povedati, da je bila zunaj. Pač pa mati sumi in je huda na Anico —.« »Huda?« ga je prekinil Jože. »Da, huda, vendar očetu noče izdati resnice. To pomeni, da ji le ni vseeno, kaj bo z Anico. Hudo pa se boji, kaj bo takrat, ko bo oče izvedel resnico. To je sama povedala Anici. Anica pa pravi, da bo vztrajala do konca.« »Do konca,« je ponovil Jože zamišljeno. V mislih si je predstavljal, kaj le mora Anica trpeti in kljub temu ne odneha. Vztraja zaradi njega, zanj. »Saj ji bo laže, ko čuk ne bo več prihajal, prigovarjat očetu. Takrat bo gotovo tudi oče popustljivejši... Sedaj vidiš, kako važno je, da smo Cuka nagnali. In noben večer ne bo imel proste poti. Kadarkoli pride v vas, se mu bo zgodilo enako kot včeraj. To so mu obljubili naši fantje.« Jože ni slišal vsega, kar mu je brat razlagal, ker so njegove misli bile pri Anici Iznenada je vprašal: Pa bi jaz lahko govoril z Anico?« »Ne bodi tak neučakanec! Saj boš že govoril Dokler pa leži v postelji in dokler oče ne ve, da sta se že pomenila, pa ne moreš,« ga je zavrnil Ivan. »Saj res, na to nisem pomislil,« je popravil Jože. »Če pa bi ji rad kaj sporočil, lahko govoriš s črepinjekovo Reziko in ji naročiš... Le pojdi zvečer z menoj! Rezika ti bo vedela še več povedati kot jaz.« »Ivan, tega si ne bi mislil o tebi!« Je vzkliknil Jože presenečeno. Prevzeli so ga občutki prepričanja, da ima najboljšega brata, tako dobrega in tako zvestega, da si boljšega želeti ne bi mogel. »Saj sva vendar brata,« mu je odgovoril Ivan kratko in zadovoljno. 12. Po odhodu orožnikov je Sršen nekajkrat s koraki premeril sobo. Razočaranje nad neuspelim načrtom mu ni dalo miru. Zdelo se mu je, da so nadenj prišle hude preizkušnje, katerim sam ni kos. Ali pa se za njegovim hrbtom godi nekaj, kar mu ni znano. Se vedno je pil. V razočaranju in jezi je hotel sam popiti vse, kar je namenil orožnikom. Pri tem se je polglasno jezil: »Saj nisem imel časa jima ponuditi vina, tako hitro sta odšla. Pa niti zaslužila nista, saj zadevo nista uredila po moji volji. Naj ju hudič vzame! Ne, kljub temu bi jima lahko ponudil, če ne bi bil pozabil, kajti včasih se plačilo v naprej dobro obrestuje.« Ko je nekajkrat izpraznil vedno vnovič napolnjen kozarec, je stekel v zadnjo sobo. Njegova najstarejša hči Ani- ca je ležala na postelji obrnjena proti zidu. Zena pa je pri mizi nemirno premetavala neke obleke, kakor da kipa, pa ji delo ne gre prav od rok. Sršen je za seboj zaloputnil vrata, da se je stresla hiša. Nato je z bežečimi koraki trikrat premeril sobo. Mučno tišino so motili le škripajoči koraki in tiktakanje ure. Ko se je ustavil sredi sobe, je z bliskajočim pogledom ošvrknil ženo, potem pa se obrnil h hčeri »Ali bomo še dolgo ležali?« Glas mu je zvenel rezko in zajedljivo. O hčeri si še ni bil na jasnem, če je res bolna ali ne. Čutil je le, da svoji jezi, ki se je skuhala zadnje dni, mora dati nekje duška. Anica je to dobro čutila. Zdelo se ji je, da je oče bil tako hud le ob redkih prilikah Zato se ga ni upala pogledati, a še manj mu odgovoriti Ker ni dobil odgovora, so je zadrl: »Vprašam, kako dolgo bomo še ležali.« »Pomiri se, oče! Saj vidiš —,« je namesto hčeri odgovorila mati. Pa ni mogla dokončati, ker jo je silil jok in ker si ni upala lagati. »Vidim, da je bolna. Toda če bi bilo treba obiskati Korenčkovega Jožeta ne bi bila bolna. Tega lopova, razbojnika, ki se je vrnil zato, da bi napadal poštene ljudi, ji bom že izbil in glave.. .« Sršen ga je zmerjal in obmetaval z najrazličnejšimi priimki, katerih mu dolgo ni zmanjkalo. Anica je ležala negibno, kakor da se za vse to niti najmanj ne zmeni. V njeni notranjosti pa je gorelo.. S poslednjimi napori je zbrala vse svoje moči in se tolažila, da ji nobeno trpljenje ne sme biti pretežko, če ga bo prestala za Jožeta. Kdaj kdaj se je stresla, ker jo je mrazilo, čeprav je ležala pod toplo pernico. V srcu ji je bilo hudo, težko. Bila Je pred odločitvijo: Jože ali oče. Pa kolikokrat je o tem že razmišljala, se je vedno odločila za Jožeta. Zastonj si je dopovedovala, da očeta mora spoštovati, ljubiti. Saj ga je vedno spoštovala in ga spoštuje — toda zakaj jo sili v zakon s človekom, katerega se boji Če bi rekel, izbiraj med fanti, katerega hočeš, le Korenčkovega ne, bi ga morda ubogala... Tako pa ne more in ne more, čeprav je to greh, strašen greh zoper starše. Pri tem ji je bilo v tolažbo prepričanje, da tudi oče ne ravna prav z njo. To ji je dajalo moči za kljubovanje. Zato se je odločila, trdno odločila za Jožeta. Ko je Sršen izlil nad hčerjo potoke srda, jo je vprašal: »Boš vstala ali te bomo peljali k zdravniku? « Anica se je na postelji dvignila. Kaj bi rekel zdravnik, kaj bi rekli ljudje, če bi izvedeli resnico? Čeprav je bila izmučena od duševnega trpljenja, se je zbala, da bi ji zdravnik rekel, da je zdrava. In končno, tudi očeta ne more dolgo varati. Enkrat mu mora povedati resnico. Pa ni upala začeti. »Glej jo, kako hitro je ozdravela! šibe je treba, pravim, šibe, čeprav je že velika,« se je hudoval oče. »Saj mi tako ni za življenje,« je v odgovor zamrmrala hči. »Križ božji!« je zavpila Sršenka in od mize skočila k postelji. »Kaj pa počenjata?!« Sršen je začudeno zazijal. Zdelo se mu je, da ne ve niti toliko, kot je vedel takrat, ko je vstopil v to sobo. »Ti se vlezi!« je mati ukazala Anici; možu na le proseče rekla: »S teboj pa bi reda govorila, oče.« »Le na dan z besedo,« se je opogumil Sršen. Hčerina bolezen ga ni toliko plašila, da le ne bi bilo Korenčkovega vmes. »Pojdi z menoj!« ga je prosila žena in šla iz sobe. Sledil ji je. Takrat ni utegnil upoštevati svoje gospodovalnosti, ko je bil navajen vedno le ukazovati, tako ga je gnala radovednost. »Prosim te, ne bodi grob do Anice!« ga je prosila žena, ko sta bila v prednji sobi. »Kaj pa je z njo?« »Ne vem,« je odgovorila žena in se zdrznila, ker ni povedala resnico; »toda bojim se, da bi si kaj storila.« »Kaj je z njo, hočem vedeti. Ali je Korenčkov po sredi?« se je razjezil mož. Zdelo se mu je, da mu žena nekaj prikriva. »Ne vem; to pa sam veš, da Cuka ne mara,« je odgovorila žena, ker ni upala povedati naravnost, kar je mislila. »Torej zato je bolna. Je bom že zbil njeno trmo iz glave,« je zarohnel »Ne prenagli se, da si ne bi kaj storila!« Je prosila žena. Po tem, kar je zadnje dni opazila, se je resno bala za hčer. Zdelo se ji je, da se je Anica s Korenčkovim Jožetom že nekaj zmenila. Pa možu tega ni upala povedati. »Storila?« je vprašal Sršen zaničljivo. »Naj si stori, če je tako neumna.« »Ne prenagli se, kajti tudi ti boš odgovarjal za njeno dušo!« ga je proseče svarila žena. »Naj vsak norec sam odgovarja za svojo dušo! Meni je dovolj, da odgovarjam za svojo.« V jezi si je nalil vina, da bi zatrl očitke svoje vesti. »Kaj pa bi govorili ljudje. Za morilce bi nas imeli,« ga je žena skušala odvrniti od njegovih namer. »Že sedaj govorijo « (Nadaljevanje sledi) Nafta odnesla iz Sobote obe točki Nafta : Mura 2:1 (1:1) Nad 1000 gledalcev je napolnilo v nedeljo stadion Mure v Soboti in prisostvovalo prvemu prekmurskemu derbyju letošnjega leta. Igrišče je bilo še precej blatno in tako težko za igro. Ob 15. uri sta se moštvi predstavili sodniku Orlu iz Celja v sledeči postavi: Nafta: Štefanec, Gerenčer L, Lebar, Štefanec I, Vidak, Gerenčer H., Simonka, Török, Vajda, Božič in Kulčar. Mura: Skalar, Bušen, Klajnšček, Norčič I., Šimon, Deškovič, Norčič II., Zelko, Vertarič, Fujs in Horvat. Začetni udarec so imeli domači in komaj se je žoga premaknila s sredine igrišča, se je že znašla v mreži gostov. Zelko je lepo poslužil Vertariča, ki ni okleval in je z strelom po zemlji presenetil Štefaneca. To je domače precej ohrabrilo in so nevarno ogrožali vrata Nafte. Vendar žoga v mrežo ni več hotela. Izenačenje so dosegli gostje zaradi nepazljivosti vratarja, ki je žogo z roko degažiral, tako da jo je dobil na- padalni igralec gostov in je poslal v prazna, vrata. Drugi polčas so imeli »besedo« na igrišču gostje, ki so že takoj v. začetku po krivdi domače obrambe dosegli drugi gol. Po tem golu so domači popustili iii je napadalna vrsta Nafte nevarno ogrožala mrežo Skalarja. Šele proti koncu, igre je Mura zopet pritisnila na vrata gostov, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo.. Pri gostih je bil brez dvoma najboljši vratar Štefanec, ki ima vso zaslugo, da je Nafta odnesla obe točki iz Sobote. Ubranil je vrsto nevarnih strelov, ki so jih gledalci tako rekoč že videli v mreži. Odlikoval se je še Vidak v obrambi. Napadalna vrsta pa ni pokazala nič posebnega. - Pri domačih je bil dober Simon v obrambi kakor tudi Norčič I. V napadu sta se največ trudila Zelko in Norčič Ludvik. Napadalna vrsta se je sicer trudila precej in delala precej preglavic obrambi gostov, vendar je bilo zamujenih precej prilik za dosego gola.