Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 24. februarja 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 1 I 27. januar 2021 6 Vrnitev v šole pozdravlja večina učiteljev, učencev in staršev 9 Najpomembnejšo vlogo v boju z okužbami so odigrali zaposleni 16 Savinjčani najbolj pogrešajo druženje 18 Hotela je biti baletka ali forenzičarka, postala je flavtistka Pričeli s cepljenjem T. TAVČAR topili k cepljenju. Tudi sama sem se cepila, saj želim v prvi vrsti zaščititi sebe in svoje zdravje, za katerega je odgovoren vsak posameznik. Odgovorna pa želim biti tudi do soljudi, v prvi vrsti do svoje družine in sodelavcev, s katerimi sem pogosto v stiku. S cepljenjem želim prispevati, da se bo življenje čim hitreje vrnilo v ustaljene tirnice, da se bodo otroci vrnili v šole, da se bodo odprle posamezne dejavnosti.« L. K. V ZD Žalec so 6. januarja pričeli s cepljenjem zaposlenih proti SARSCoV-2. Pred tem so cepivo že razdelili v domovih starejših občanov, kjer so skupaj z osebjem zdravstvenega doma cepili oskrbovance domov za starejše in zaposlene. Dr. Hana Šuster Erjavec, direktorica ZD Žalec, je po cepljenju povedala: »Menim, da moramo biti zaposleni v ZD Žalec za vzgled pacientom. Zato sem vesela, da so naši zaposleni pris- Čim več srčne kulture! LUCIJA KOLAR Cepljenja se je udeležila tudi direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. Mesec kulture bolj virtualen L. K. Februar je bil v preteklih letih tradicionalno mesec kulture, pustnih zabav in ljubezni, vendar pa mu letos kroji vsebino še vedno aktualna epidemija. Zato letos ne bomo hiteli z ene prireditve na drugo. Nekateri organizatorji so se odločili, da se kulturi poklonijo drugače. Občina Žalec bo letos zaradi okoliščin epidemije namesto osrednje občinske proslave ob kulturnem prazniku pripravila kratek film, v katerem bodo predstavili vse dobit- nike Savinovih odličij za leto 2020. Predvajana bo v petek, 5. februarja, ob 18. uri na Savinjski TV in YouTube kanalu ZKŠT Žalec. Podobno pa se bodo televizije in drugih elektronskih poti poslužili tudi drugi organizatorji po dolini. Ponovno je odprt tudi Savinov likovni salon v Žalcu, kjer bo še do 26. februarja na ogled razstava Umetni raj Boštjana Drenovca. Svoja dela pa so na Komendi razstavili tudi polzelski likovniki, ki so ustvarjali na temo Prešernovih pesmi. Na druge načine bodo kulturni praznik proslavljali tudi drugod. Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 850 € * Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € * * Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 28.02.2021. Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.hormann.si info@hormann.si TZ-AZ-EP2020-110x60mm-NEW-HOR-SL-B-2021.indd 1 19/01/2021 14:14 Zadnji del januarja je bil prejšnja leta po kratkem oddihu bleščečega in z druženji polnega decembra najbolj glasen del leta v naši dolini. Seveda zaradi Bumfesta! Ta, v dobrem pomenu bučen tolkalistični festival, bi letos ropotal že na svoji 15. izdaji. Tako pa se bomo morali zadovoljiti s ponovitvami njegovih starejših izdaj, ki jih predvajajo na Savinjski TV, v taki ali drugačni obliki pa se utrinki pojavljajo tudi na svetovnem spletu. Nič ni narobe s ponovnimi predvajanji in da se spomnimo teh ustvarjalnih glasbenih presežkov, le to ni to! Drugače je v živo! Splet je postal ravno zaradi epidemioloških razlogov najbolj glasna “ropotalnica” tudi za druge vsebine in čeravno smo se temu zelo upirali, se moramo že nekaj časa bolj ali manj zadovoljiti z njim ali s televizijo. Tu in tam bomo sicer končno lahko skočili na kakšno razstavo, a čara druženj v živo ne bomo mogli nadomestiti. Recimo obiskov najrazličnejših kulturnih dogajanj, premier, proslav, recitalov in druženj po njih, pa valentinovih iskric na plesih, kaj šele pustnih norčij, kjer si lahko damo duška in se skupaj delamo norca, se nasmejimo prebrisanim domislicam in ustvarjalnosti krajanov, ki se družijo v izdelavi skupinskih mask in ob iskrivih idejah. Da pogrešajo druženja, so nam v anketi, ki jo objavljamo v tokratnem Utripu, povedali naši bralci. In če se vrnemo k spletu kot “ropotalnici”. Splet je »ropotalnica« tudi v manj zabavnem in bolj negativnem pomenu besede. S selitvijo komuni- odpirati vrata šol in da malčki lahko končno brez izjem hodijo v vrtce, da si naberejo socialne veščine v živo. Naj odločevalci končno izgubijo take in drugačne filtre, skozi katere ne vidijo, da zadrževanje ljudi, posebej Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku vam torej zaželimo čim več srčne kulture, vam in tistim, s katerim prihajate v stik. Kajti vsa kultura se začne s kulturo srca, tistega, ki zna čutiti tudi druga srca in biti z njimi v sozvočju. ciranja na družabna omrežja, kjer si svobodo govora mnogi tolmačijo po svoje, je postal pravo gnojišče in gojišče najrazličnejših ne preveč kulturnih zadevščin. Šele zdaj smo ugotovili, koliko pasti prinaša svetovni splet in kako lažen občutek prijazne dostopnosti ponuja. Za mnoge pomeni sicer beg iz osamljenosti, posebej v času prepovedi druženj, a po drugi strani, ob koncentraciji lažnih prijateljev in prehitrih »lajkov«, ponuja še hujšo obliko osamljenosti. Mnogi so ob svojem komuniciranju na spletu in družabnih omrežjih pozabili, da se svoboda (govora) konča na meji svobode drugih. Pa tudi, da je lahko svoboda, ki jo morda nekateri čutijo ob sproščanju različnih frustracij s tem, da žalijo druge, zelo varljiva, v odvisnost, ki se hrani s poseganjem v svobodo drugih. Vesela sem, da so se končno začela mlade populacije doma, od malčkov do študentov, pomeni več in bolj nevarne okužbe, kot je koronavirus. Okužba odnosov in socialnih veščin, pa pomeni epidemijo družbe, za katero ni cepiva. Ob postopnih odpiranjih, sproščanjih svoboščin in vračanjih v normalo bomo morali zato posebej paziti, da ne bomo vzorca virtualne “ropotalnice” v kaki drugi obliki prenesli na druženja v živo. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku vam torej zaželimo čim več srčne kulture, vam in tistim, s katerim prihajate v stik. Kajti vsa kultura se začne s kulturo srca, tistega, ki zna čutiti tudi druga srca in biti z njimi v sozvočju ali pa na spoštljivi distanci. In ponovimo, naša svoboda se konča na meji svobode drugih. Srčne kulture in prave svobode vam želimo! OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 1 I januar 2021 Gasilci steber reševanja in zaščite T. TAVČAR T. TAVČAR Letos za področje požarne varnosti 417 tisoč evrov Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec (GZ) in 15 prostovoljnih gasilskih društev (predsedniki in poveljniki) Žalec so v sredo, 20. januarja, v dvorani gasilskega doma Žalec podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2021. Župan Janko Kos se je vsem zahvalil za veliko delo, ki so ga opravili v minulem letu. Zbrane so nagovorili tudi namestnik predsednika GZ Žalec Milan Pustoslemšek, njen poveljnik Franc Rančigaj, poveljnik Gasilskega poveljstva občine Pogodbo je za Občino Žalec podpisal župan Janko Kos, za GZ Žalec Milan Pustoslemšek in za 15 PGD v Občini Žalec predsedniki društev. Žalec Uroš Žibret in poveljnik Civilne zaščite Robert Vasle. V letu 2020 je bilo za področje požarne varnosti porabljenih 364.415 evrov, za 2021 pa se namenja za področje požarne varnosti 416.944 evrov, kar je 11 odstotkov več kot preteklo leto. Občina Žalec je vsem prostovoljnim gasilskim društvom nakazala 500 evrov za blaženje posledic epidemije covida-19. Skupaj je bilo nakazanih 7.500 evrov. Prav tako so društva prejela 2.310 evrov za odpravo posledic epidemije covida-19 za vse opravljene intervencije, ki so jih izvedla v prvem valu epidemije. Podjetje HRC d. o. o. je vsem PGD v Občini Žalec namenilo donacijo v skupni vrednosti 6 tisoč evrov. Ministrstvo za obrambo RS je v zadnjem koronskem paketu (PKP7) zagotovilo pomoč prostovoljnim gasilcem zaradi izpada prihodkov v lanskem letu, in sicer: za PGD 1. kategorije 2.000, za PGD 2. kategorije 3.000, za PGD 3. kategorije 3.500 in za PGD 4. kategorije 4.000 evrov. PGD, ki ima status osrednje enote, bo prejelo še dodatnih 1.000 evrov. Sredstva bodo društvom nakazana predvidoma februarja. Uspelo nam bo, vse je v nas T. T. I. L. Janko Kos in Jolanda Železnik Niz pogovorov na Savinjski televiziji pod skupnim imenom Covid-19 kot izziv se je v letu 2020 zaključil s pogovorom z županom Občine Žalec Jankom Kosom. V pogovorih, ki jih je vodila direktorica Medobčinske splošne knjižice Žalec Jolanda Železnik, so se doslej lotevali različnih tem, od kulture in partnerskih odnosov do učenja in izobraževanja na daljavo ter razmer v Zdravstvenem domu dr. Jožeta Potrate Žalec. Lani kar 385 intervencij Z zadnjim gostom v letu 2020 Jankom Kosom se je Jolanda Železnik pogovarjala o izzivih, ki jih koronavirus prinaša v lokalno skupnost, konkretno v Občino Žalec. Uvodoma je župan predstavil trenutno epidemiološko sliko v občini, v nadaljevanju pa je gledalce in poslušalce seznanil z delom občinske uprave v spremenjenih razmerah. Predstavil je investicije, ki so bile narejene v koronadobi, in spregovoril o posledicah, ki jih »pušča« koro- navirus na področju gospodarstva, turizma in kulture. Razmišljal je o šoli na daljavo in povedal, kakšni so odzivi staršev in učiteljev. Predstavil je organiziranost razdeljevanja brezplačnih toplih obrokov in podal veliko aktualnih informacij. Župan je povedal tudi, da verjame v čas, ko si bomo ponovno smeli seči v roke, rekoč: »Uspelo nam bo, vse je v nas.« Na območju Gasilske zveze Žalec so imeli v letu 2020 gasilci 385 intervencij, 111 več kot leto poprej. Največ, 145 intervencij je bilo zaradi močnega vetra, poplav in plazov, požarov na objektih je bilo 40, v naravnem okolju 32. Za tovrstno delo so gasilci porabili preko 15.700 prostovoljnih ur, 4.000 ur več kot v letu 2019. Intervencij bi bilo še več, a enot v času razglašene epidemije koronavirusa v primeru prometnih nesreč in nesreč z nevarnimi snovmi po odredbi Uprave RS za zaščito in reševanje zaradi preprečevanja širjenja virusa niso aktivirali. Pri teh intervencijah je posredovala zgolj gasilska enota širšega pomena (Poklicna gasilska enota Celje). Na decemberski seji kar 23 točk K. R. Proračuna za dve leti sprejeli z županovima amandmajema Žalski občinski svetniki so se na pragu praznikov, 23. decembra, sestali na svoji 15. redni seji, ki so jo v skladu s priporočili varne distance že drugič organizirali v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Med drugim so potrdili proračuna občine za leto 2021 in 2022. V javni obravnavi so na predloga proračunov za 2021 in 2022 prejeli 12 vsebinskih pripomb, ki so bile večinoma delno ali v celoti upoštevane. Podanih je bilo tudi pet amandmajev, dva županova (o znižanju odhodkov na postavkah širitev Arnovski gozd in Hopslandija v skupni vrednosti dobrih 212 tisoč evrov in povečanje lastnih sredstev za 90 tisoč evrov v proračunu za leto 2022), dva amandmaja svetnika Jožeta Krulca (o zmanjšanju sredstev za Hopslandijo v obeh proračunih za skupaj 65 tisoč evrov in o povečanju postavk za pogozdovanje in za vzdrževanje cest na LC Galicija– Hramše za skupaj 65 tisoč evrov) in amandma svetnika Blaža Kolarja (o zamrznitvi projekta Hopslandija – 429 tisoč evrov v letu 2021 in dobrih 413 tisoč evrov v letu 2022 in prerazporeditvi na druge postavke). Svetniki so potrdili le županova amandmaja, ostalih ne. V proračun za leto 2021 je tako načrtovanih 2 2 . 4 2 9 . 7 3 5 evrov prihodkov in 25.331.600 evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj znaša dobrih 2,9 milijona evrov. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki se lahko občina v proračunu za letos zadolži za 1.151.824 evrov. Proračun za leto 2022 pa predvideva 22.600.378 evrov prihodkov in 23.805.391 evrov odhodkov, kar pomeni, da znaša proračunski primanjkljaj 1.205.013 evrov. Občina se lahko v prihodnjem letu zadolži za 2.076.112 evrov. Oba proračuna sta v celoti objavljena na spletnih straneh Občine Žalec. V drugi obravnavi so na decembrski seji žalski svetniki potrdili predloge Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žalec, Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za OPPN na območju EUP LO 4/3 Poslovna cona Arnovski gozd III in Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Žalec. Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka OPPN HR-4 Hramše so svetniki posredovali v petnajstdnev- no javno obravnavo in bodo o njem dokončno odločali na prvi letošnji seji 3. februarja. Svetniki so na seji v prvi in drugi obravnavi, torej po hitrem postopku, obravnavali in potrdili tudi predloge sprememb Koncesijskega akta za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva – Vrtec Žalec zahod, sprememb Odloka o parkiranju v Občini Žalec, sprememb Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec, sprememb Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v Občini Žalec in sprememb Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Na zadnji seji v letu 2020 so žalski svetniki za kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča Celje za mandatno obdobje 2021–2026 potrdili Vladimilo Dobnik iz Levca, Tatjano Razboršek Rehar iz Petrovč in Milana Vogrinca iz Vrbja. Svetniki so na seji obravnavali Elaborat o cenah komunalnih storitev v Občini Žalec in potrdili nove cene komunalnih storitev. Potrdili so tudi spremembo načrta razvojnih programov Občine Žalec za obdoboje 2022-2023 in letni program športa v občini in spremembe Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2015–2020 ter Pravilnika o dodelitvi finančnih sredstev iz sredstev proračuna Občine Žalec. Seznanili so se tudi s trajnostnim poročilom za 2019/2020 v okviru Zelene sheme slovenskega turizma in s poročilom 24-urne dežurne pogrebne službe za leto 2020. Sprejeli so tudi predlog letnega programa 24-urne dežurne pogrebne službe za leto 2021. Dokončno poročilo je na temo UPI Ljudske univerze Žalec in ZKŠT Žalec ter na temo nadstreška tržnice (Občina Žalec) podal nadzorni odbor Občine Žalec. Potrdili so tudi predlog Terminskega programa dela Občinskega sveta Občine Žalec za leto 2021, po katerem bodo v tem letu pripravili 7 rednih sej občinskega sveta, slavnostno sejo ob občinskem prazniku 6. septembra, maja in septembra pa bodo organizirali seji z ogledom na terenu. Prva letošnja redna seja bo 3. februarja, izredne seje pa bodo sklicevali po potrebi v skladu s poslovnikom. OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2021 3 Ponovno odprli vrtce in prvo triado osnovnih šol B. PLAZNIK, L. KOLAR B. P. Minuli ponedeljek, dan pred odprtjem vrtcev in prve triade osnovnih šol, so za vse zaposlene, strokovne in administrativne delavce ter tehnični kader organizirali hitro testiranje na okužbo s SARS-CoV-2. Vlada RS je sprejela nov odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, s katerim se v gorenjski, koroški, obalno-kraški, osrednjeslovenski, podravski, pomurski, primorsko-notranjski, savinjski in zasavski statistični regiji odpirajo vrtci v polnem delovanju. V šole pa so se včeraj ponovno vrnili učenci prvih treh razredov osnovnih šol. O polnem zagonu smo se pogovarjali z Natalijo Starič Žikić, ravnateljico javnega zavoda Vrtci Občine Žalec, ki je z dvanajstimi enotami vrtca največji vrtec v Spodnji Savinjski dolini. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so sicer poudarili, da naj se v vzgojno-izobraževalnem procesu v prostorih vrtcev in šol še vedno obnašajo varno, v skladu z vsemi priporočili in zaščitnimi ukrepi Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. V šolo in vrtec pa naj hodijo le zdravi otroci in zaposleni. Z ministrstva so v poslanici vrtcem in osnovnim šolam zapisali, da je virus še vedno med nami in da vsaka neprevidnost povzroči njegovo ponovno širjenje in tveganje za naslednji val obolevnosti prebivalstva. Šole so bile zaprte dobre tri mesece, nekateri vrtci pa so delovali v zmanjšanem obsegu, za zagotavljanje programa za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva niso mogli zagotoviti na drug način. Natalija Starič Žikić je ob ponovnem odprtju vrtcev povedala: »Vsekakor smo se odloka, s katerim bomo vrtci začeli opravljati dejavnost v polnem obsegu, zelo razveselili. Vrtec je v omejenem obsegu posloval celoten čas epidemije, tako da večjih težav ob odprtju ne pričakujemo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je tokrat v navodilih delno upoštevalo predloge, ki smo jih vrtci na podlagi izkušenj neposrednega dela v izrednih razmerah posredovali, tako da bomo delo lažje organizirali. Informativna prijava otrok v vrtec še poteka, predvidevam pa, da bodo starši tudi otroke, ki bodo morda do konca januarja ostali doma, vključili s 1. februarjem. Zaposleni v vrtcu se bomo potrudili, da bo prihod otrok nazaj v vrtec potekal prijetno, sproščeno.« Glede na to, da je bilo v času omejenega obsega v žalske vrtce vključenih največ 18 odstotkov otrok in da dolga odsotnost iz vrtcev pomeni, da so se navadili na popolno drugačni življenjski ritem in red, nanje pa so vplivale še epidemija, razne socialne stiske v domačem okolju in drugo, je Natalija Starič Žikić povedala: »Pripravljeni smo tudi na morebitne stiske predvsem najmlajših otrok, ki bodo potrebovali več podpore, saj nekateri vrtca niso obiskovali celotno obdobje Poziv zavezancem za NUSZ k prijavi sprememb epidemije. Vrtec Žalec posluje na 12 lokacijah. V mesecu oktobru 2020 smo imeli vključenih 841 otrok. Ob razglasitvi epidemije je župan Občine Žalec, Janko Kos, sprejel sklep, s katerim smo staršem nudili nujno varstvo sprva na dveh lokacijah v Žalcu, kasneje se je zaradi povečane potrebe sprejel še sklep, da se nujno varstvo nudi tudi v enotah Petrovče in Šempeter. Število otrok, vključenih v nujno varstvo, je bilo sprva nizko (med 5 in 8 odstotkov, torej med 42 in 67 otrok, up. ur. ), nato pa se je višalo. Trenutno imamo vključenih med 17 in 18 odstotkov (150 otrok, op. ur) vseh vpisanih otrok.« Skrb za predšolskega otroka zahteva veliko energije staršev. Pomembna dejavnost v tem obdobju je tudi igra. Ker v času koronavirusa ni bilo dovoljeno druženje z drugimi otroki, so bili starši tisti, ki so morali svoj čas nameniti sodelovanju v otroški igri. Zato je vrnitev otrok v vrtec pomembno tudi za njihov razvoj. Staričeva pove: »Poudarila bi predvsem veselje, tako moje, a tudi sodelavk, da lahko začnemo delo v polnem obsegu. Verjamemo, da so starši v času zaprtja vrtcev vložili ogromno truda in napora, da so za otroke dobro poskrbeli. Vendar otroci potrebujejo tudi okolje, ki jim poleg načrtovanih in usmerjenih dejavnosti po področjih kurikuluma nudi tudi možnost socializacije in učenja med vrstniki, kar pa v domačem okolju ni možno.« V poslanici ministrstva vrtcem so zapisali, da je ključno, da vrtci glede na organizacijo in poslovni čas vrtca oblikujejo »varne mehurčke« otrok, vzgojiteljev in vzgojiteljev predšolskih otrok – pomočnikov vzgojitelja v oddelku. Osnova za oblikovanje Natalija Starič Žikić mehurčka je oddelek, v katerega so vključeni otroci, pri čemer pa morajo vrtci v čim večji možni meri slediti priporočenemu številu otrok, kot izhaja iz higienskih priporočil NIJZ. Če se zgodi, da nekdo znotraj »varnega mehurčka« zboli, se bo tako virus zamejil zgolj na »mehurček« in se ne bo mogel širiti naprej. spec.okulist Dr. Arsen Janjić spec.oftalmolog Dr. Miran Falež L. K. Občina Žalec je pozvala vse pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali uporabniki nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč na območju Občine Žalec, da v skladu z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žalec do 28. februarja posredujejo vse spremembe, ki se nanašajo na nepremičnino. Gre za spremembe v zvezi z lastništvom nepremičnine ali zavezanca za plačevanje nadomestila (prodaje, najemi, dedovanje), s povečanjem površin obstoječih objektov (prizidave, nadzidave, legalizacije), spremembe namembnosti obstoječih objektov in za novogradnje na podlagi pridobljenih dovoljenj za gradnjo. Če lastniki oz. zavezanci sprememb ne bodo sporočili, se bodo pri odmeri uporabili podatki iz javnih evidenc in podatki iz izdanih odločb za odmero komunalnega prispevka. Zavezanci lahko vložijo tudi vlogo za oprostitev plačila NUSZ. Vložiti jo morajo vsako leto skupaj z ustreznimi dokazili. Obrazci oz. vloge za spremembe in oprostitve so na voljo na spletni strani Občine Žalec in v sprejemni pisarni Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec. Informacije lahko dobite tudi na telefonski št.: 03 713 64 54 (Nadja Gothe). ŽUPAN www.zalec.si, e: glavna.pisarna@zalec.si Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec t: 03 713 64 20, f: 03 713 64 21 OCENJEVANJE ŠKODE NA STAVBAH ZARADI POSLEDIC POTRESA 29. decembra 2020 Oškodovance, ki so utrpeli škodo na stavbah zaradi posledic potresa 29. decembra 2020, obveščamo, da se bo na osnovi izdanega sklepa Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) pričelo s popisom škode. Škodo na stavbah lahko prijavite najkasneje do 29. 1. 2021, in sicer: pisno na naslov Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec ali osebno v glavni pisarni Občine Žalec, pritličje, soba št. 7. Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki 03 71 36 465 ali na e-naslovu: glavna.pisarna@zalec.si. Ob prijavi škode je potrebno OBVEZNO navesti telefonsko številko, naslov elektronske pošte oziroma kontaktne podatke ter priložiti fotografije poškodovanih objektov (po možnosti pred in po potresu) oz. dokazilo, da so bile poškodbe posledice potresa in ne starih poškodb na objektu. Janko Kos, župan NAROČILA NA: 03 700 06 30 | 051 326 677 www.optika-simona.si STROKOVNOST JE PRI NAS NA PRVEM MESTU ZA VAS SMO ODPRTI OD PON.-PET. 8.-18. URE IN SOB 8.-12. URE Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Dav E-mail: op w OBČINE 4 ŠT. 1 I januar 2021 Občina kupila hišo z zemljiščem D. N. Občina Tabor je za nakup namenila 80 tisoč evrov. Sredi lanskega leta je občina Tabor, kot je bilo planirano, kupila zemljišče s hišo na površini 647 m2 v naselju Tabor v bližini občinske stavbe. V nekdanji Tekavčevi hiši naj bi v prihodnjih dveh letih uredili dvoje stanovanj za oddajo v profitni ali neprofitni najem. Odločitev o vrsti najema bo sprejel občinski svet na podlagi analize potreb po občinskih stanovanjih v lokalni skupnosti, ki jo bodo izvedli v prihodnosti. Hiša je potrebna korenite prenove, saj je bila dlje časa nenaseljena in nevzdrževana. Prvi večji poseg so izpeljali novembra, ko so zamenjali strešno kritino. Kot najugodnejši izvajalec na razpisu je delo opravilo Splošno kleparstvo in krovstvo Krk iz Zabukovice. Hišo so s tem zavarovali pred vremenskimi neprilikami in nadaljnjim propadanju, hkrati pa je bila to pomembna naložba v smislu prihranka energije, ko bo hiša naseljena. Za nakup hiše in zemljišča je občina po pogodbi namenila 80 tisoč evrov. Investicija v obnovo pa je razdeljena na tri leta. Letos imajo v proračunu za obnovo namenjenih 51 tisoč evrov. Kot je povedala višja svetovalka na občini Saša Zidanšek Obreza, so z investicijo nameravali kandidirati za sredstva v sklopu javnega poziva Eko sklada, namenjenega za nove naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Vendar je bil razpis žal izrecno namenjen le zgradbam, ki niso namenjene za stalno bivanje. V nadaljevanju bodo investirali še v stavbno pohištvo, toplotno izolacijo, fasado, ogrevanje in notranjo prenovo prostorov, za kar se nadejajo sofinanciranja z razpisov Eko sklada ali Ministrstva za infrastrukturo. Jože Kužnik in Janko Kopušar ob defibrilatorju pri vhodu v Planinski dom na Gori Oljki Namesto daril defibrilator T. TAVČAR Župana občin Polzela in Šmartno ob Paki, Jože Kužnik in Janko Kopušar, sta namesto novoletnega obdarovanja poskrbela, da so na Planinskem domu na Gori Oljki namestili zunanji defibrilator. Simbolno sta ga predala svojemu namenu dan pred božičem. Ta planinski dom obišče vsako leto več tisoč obiskovalcev, zato je namestitev avtomatskega zunanjega defibrilatorja upravičena. Ljudje včasih zmotno mislijo, da so pred zastojem srca varni, saj naj bi se zgodil le starejšim in srčnim bolnikom, kar pa nikakor ne drži. Zastoji NOVI Č KE D. N., T. T. Pločnik in sanacija mostu Občina bo v hiši uredila dve stanovanji. Proračun potrdili preko ZOOM-a D. NARAGLAV Na Občini Tabor so se odločili, da tudi zadnjo sejo občinskega sveta v letu 2020, tako kot eno že pred njo, izpeljejo preko videokonference. Na dnevnem redu je bil Proračun Občine Tabor za leto 2021, pa tudi druga obravnava in sprejem Odloka o prometu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Tabor. Obravnavali so tudi pravilnik o sofinanciranju programov dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini in še nekaj točk. Obrazložitev proračuna je podala Mihaela Zupančič in povedala, da je bilo v času javne razprave na predlog proračuna za leto 2021 prejetih nekaj pripomb. Predstavila je spremembe na prihodkovni strani, ki se nanašajo na zamudne obresti davkov občanov, davek na dediščine in darila, sredstva za investicije, pridobljene s krajevnim samoprispevkom, prihodke od prodaje zgradb, prostorov, kmetijskih in stavbnih zemljišč ter spremembe na dohodkovni strani, ki se nanašajo na zimsko službo, pomoč kmetijam, javne poti in lokalne ceste, kanalizacijo, stanovanjsko stavbo Tekavc ter JVIZ OŠ Vransko - Tabor. Razlika v višini 10.170,50 evra je izkazana tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, s čimer je proračun uravnotežen. Svetniki so proračun v višini dobrih dveh milijonov evrov za leto 2021 soglasno potrdili, enako tudi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine za letošnje leto. V nadaljevanju seje so potrdili odlok za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe 24–urne dežurne pogrebne službe. Ob tem je Alenka Kreča Šmid pove- srca se namreč dogajajo tudi najstnikom, otrokom, dojenčkom, športnikom, zdravim ljudem, ki nimajo niti povišanega holesterola v krvi, kaj šele, da bi bili srčni bolniki oz. imeli težave z ožiljem. Torej se lahko zgodi komurkoli izmed nas in kjer koli. K projektu nabave defibrilatorja so pristopili tudi planinci obeh občin, ki so donirali del sredstev od skupaj 2.000 evrov. Namestitve novega defibrilatorja sta bila vesela tudi oskrbnika doma na Gori Oljki, Berta in Aleš Urlep, in številni obiskovalci, saj se nikoli ne ve, kdaj lahko kdorkoli od nas potrebuje tovrstno pomoč. dala, da v času 30-dnevne javne obravnave ni bila posredovana nobena pripomba, pač pa je prišlo do nekaj manjših vsebinskih sprememb, ki jih je pred glasovanjem tudi predstavila, svetniki pa so odlok soglasno potrdili. Enako so potrdili tudi pravilnik o sofinanciranju programov dejavnosti na področju ljubiteljske kulture. Saša Zidanšek Obreza pa je ob tem pojasnila, da je pravilnik z občinskima kulturnima društvoma dokončno usklajen, merila in kriteriji so oblikovani jasno in pregledno ter prilagojeni posamezni zvrsti dejavnosti v okviru ljubiteljske kulture ter kategorijam. Dokončno ustreznost oblikovanih meril in kriterijev bo pokazal prvi izračun dodeljenih sredstev na osnovi javnega razpisa za ljubiteljsko kulturo v letošnjem letu. Svetniki so preko spleta nato potrjevali letni program športa in letni program kulture. Oba programa so soglasno sprejeli. Višina sredstev, ki bo letos namenjena programu športa, znaša približno 11 tisoč evrov, višina sredstev, ki je namenjena letnemu programu kulture, pa znaša približno 69 tisoč evrov. Tako za program športa kot kulture je Saša Zidanšek Obreza povedala, da sta predloga pripravljena v skladu z veljavno zakonodajo ter da so vsi zneski zajeti že v okviru proračunskih postavk, ki se nanašajo na športne programe, športne prireditve ter športne objekte. Pri programu kulture so zajeti kulturne prireditve, protokolarni dogodki, nepremična kulturna dediščina, dejavnost MSKŽ, nakup knjig, nabava izvodov časopisa Utrip Savinjske doline za gospodinjstva v občini in izdaja občinskega glasila Novice izpod Krvavice, sofinanciranje programov s področja kulturnih dejavnosti in tekoče vzdrževanje Doma krajanov za potrebe kulture. Na video seji so sprejeli še sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Tabor za leto 2021 in potrdili DIIP rekonstrukcije lokalne ceste Spodnja Hosta–Urankar, odsek Haler–Prebold. Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Tabor za leto 2021 je točkovana, in sicer vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče znaša 0,0042 evra na leto in za nezazidljivo stavbno zemljišče 0,0050 evra na leto. Pri rekonstrukciji lokalne ceste Haler–Prebold v dolžini 1616 metrov pa gre za triletni projekt, ki bi ga v celoti realizirali do marca 2023, ob tem pa bi občina za financiranje izvedbe črpala tako povratna kot nepovratna sredstva. Vrednost tega odseka po stalnih cenah znaša okrog 207.500 evrov. Kot je dejal župan Marko Semprimožnik, bo z uresničitvijo tega projekta Občina Tabor realizirala asfaltno povezavo z Občino Prebold. Kot običajno se je seja končala s pobudami in vprašanji. Župan je ob tej točki povzel minulo dogajanje in dejal, da se je leto, kljub temu da ga je v veliki meri zaznamovala epidemija in z njo povezani ukrepi ter omejitve, dobro zaključilo in da je bilo izvedenih veliko začrtanih nalog, ki so si jih skupaj zadali. Občina Prebold je lani v uporabo predala odsek pločnika v Šeščah, ki naj bi se letos še nadaljeval do mostu preko Savinje, ki pa prav tako čaka na sanacijo. Lanskoletna dela v višini okrog 10.000 evrov je opravilo po postopku izbiranja najugodnejšega ponudnika podjetje Kač Peter, s. p.. Zgradili so nekaj manj kot 30 metrov dolg odsek pločnika, uredili javno razsvetljavo in postavili protihrupno ograjo. Dela na pločniku naj bi se letos nadaljevala. S tem bo omogočena varnejša pot do mostu in športnega prostora ob njem. Ko bo opravljena še sanacija mostu, ki je po ogledu Zavoda za gradbeništvo Slovenije in njegovega Oddelka za konstrukcije v slabem stanju, bo rešen tudi ta problem. Povabilo k oddaji ponudb za projektno dokumentacijo za sanacijo mostu je bilo dano v javno obravnavo na začetku januarja. Rok za oddajo ponudb pa je 12. februar 2021. Sanirali potok Kolja Precejšnje težave je zaradi lanskih neurij in nenadnih obilnih padavin povzročil tudi potok Kolja v Šeščah in Matkah, ki tudi sicer pogostokrat naraste in ob močnejših nalivih poplavlja. Zaradi posledic neurja je Direkcija RS za vode v mesecu novembru na vodotoku Kolja izvajala določena sanacijska dela. Občina Prebold je k sofinanciranju sanacije pristopila s sedem tisoč evri. Sanacija vodotoka je bila tako z dodatno ureditvijo dostopne ceste, sanacijo brežine, dodatnim skalometrom in ostalimi pripadajočimi deli ob sodelovanju občine obširnejša in kakovostnejša. Nova zobozdravstvena ambulanta na Vranskem V ponedeljek, 11. januarja, je v Zdravstveni postaji Vransko pričela delovati nova zobozdravstvena ambulanta za odrasle. Zobozdravnik Nik Šuler bo s tehnikom Davidom Drofenikom svoje delo začasno opravljal v zobozdravstveni ambulanti za otroke in mladino, in sicer v času, ko otroška ambulanta ne deluje. Adaptacija, v okviru katere bo ob novi zobozdravstveni ambulanti na novo urejen tudi prostor za zobno preventivo, pa bo predvidoma končana do pomladi. Brezplačni internet tudi v Občini Tabor Pred slabim letom dni je Občina Tabor objavila razpis za izbor najugodnejšega ponudnika za izvedbo projekta za brezplačni WiFi4 EU. Do tega projekta je prišlo na pobudo Evropske komisije WiFi4EU, katere cilj je opremiti lokalne skupnosti z javnimi brezžičnimi povezavami. Za izvedbo projekta je bila v Občini Tabor kot najugodnejši ponudnik izbrana družba A1 Slovenija d. d., s katero so podpisali pogodbo lani avgusta. Celotno brezžično omrežje je bilo vzpostavljeno v jesenskem obdobju, čemur je sledilo še nekaj tednov trajajoče testno obdobje. V tem času je tehnična služba izvajalca preizkušala delovanje sistema in sproti odpravljala pojavljajoče se težave v delovanju. Brezhibno delovanje sistema so Evropski komisiji potrdili konec meseca novembra, kar je bil pogoj za nakazilo sredstev izbranemu operaterju. Odslej lahko vsi lokalni prebivalci in obiskovalci popolnoma brezplačno dostopajo do interneta na Lovski koči, igrišču in parkirišču pri POŠ Tabor, igrišču Razgan v Ojstriški vasi, župnijskem parkirišču in dvorišču kmetije Laznik. V zaprtih prostori pa lahko dostopajo v Domu krajanov Tabor s knjižnico in dvorano, v gasilskih domovih v Ojstriški vasi in Kapli ter v župnijski veroučni učilnici ter sejni sobi Občine Tabor. OBČINE ŠT. 1 I januar 2021 5 Zdravstveni dom z novim vhodom D. N. V Zdravstvenem domu Prebold je bilo lani izpeljanih več posodobitev. Poleg tega, da so na novo uredili sanitarije v vseh treh etažah doma, so uredili pediatrično ambulanto, zasteklili balkone. Zaradi epidemije so posodobili tudi vstop in izstop v zdravstveni dom. Na steni pred vhodnimi vrati, ki se senzorsko odpirajo, je sedaj nameščen video domofon, na katerem so ob gumbih za klicanje napisane posamezne ambulante in druge dejavnosti najemnikov prostorov. Zaradi preprečevanja virusa so bila vhodna vrata doslej zaprta, pacienti pa so morali počakati, da je po njih nekdo prišel in jih popeljal do zdravnika oziroma osebe, pri kateri so bili naročeni. Po končani obravnavi so morali pacienta pospremiti do vrat in ga izpustiti iz doma, kar je bilo zelo negospodarno in tudi zamudno. Odločitev za ureditev te situacije je bila zaradi zime še toliko bolj nujna. Investicija, ki je veljala nekaj manj kot 12.000 evrov, je obsegala izdelavo video domofona, protivetrne pregrade pred vhodom in novih avtomatskih drsnih vrat. Slednje sedaj na klic in pogovor odpirajo zaposleni iz delovnih prostorov. Ob odhodu pa se pacientom same odprejo in zaprejo. Dela so se začela, promet je urejen izmenično s semaforjem. Promet urejen izmenično T. T. Po pripravljalnih delih v mesecu decembru se nadaljuje rekonstrukcija mostu v Letušu. Od nedelje, 17. januarja, dalje se dela izvajajo na levi polovici cestišča, zaradi česar je promet čez most v Letušu urejen izmenično enosmerno. Pogodbo za izvedbo rekonstrukcije mostu čez Savinjo v Letušu je septembra podpisala Direkcija RS za infras- Avtomatski novi vhod v ZD Prebold O proračunih za dve leti trukturo z izvajalcem Markomark Nival. Pogodbena vrednost vseh del je 967.450 evrov, financira pa jih Direkcija RS za infrastrukturo. Letos je ta investicija Direkcije RS za infrastrukturo v Občini Braslovče tudi največja. Pogodbeni rok za dokončanje je tristo koledarskih dni, tako da bodo vsa dela zaključena leta 2021. T. TAVČAR V prvi obravnavi so potrdili proračuna za leto 2021 in 2022, po 25-dnevni javni obravnavi, ki je potekla te dni, pa sledi na današnji 15. seji druga obravnava. Braslovške svetnice in svetniki so se v sredo, 23.decembra, sestali v Domu kulture Braslovče na redni 14. seji občinskega sveta ter obravnavali kar osemnajst točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali in tudi potrdili predlog Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za odvoz nagrobnih sveč in ga tudi potrdili. Tako od 1. januarja dalje znaša cena gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za odvoz odpadnih nagrobnih sveč 0,20872 evra/kg brez DDV. V nadaljevanju seje je župan Tomaž Žohar obrazložil predlog odlokov o proračunih za leti 2021 in 2022 v prvi obravnavi. Oba so svetniki soglasno potrdili in ju posredovali v 25-dnevno javno obravnavo. Planirani prihodki za leto 2021 znašajo 6.597.955 evrov, planirani odhodki pa 8.180.836 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ocenjenim ostankom sredstev leta 2020, v letu 2021 bo planirano zadolževanje pri poslovnih bankah in državnem proračunu do višine 1.045.629 evrov. Odplačilo glavnic najetih kreditov v preteklih letih znaša 255.775 evrov. Večji investicijski projekti v letu 2021 so dokončanje prizidka k OŠ Braslovče, izgradnja mrliške vežice v Trnavi, rekonstrukcija ceste iz Braslovč proti Preserjam mimo pokopališča, dokončanje primarne kanalizacije od Grajske vasi do Gomilskega ter seveda oba evropska projekta, to sta izgradnja kanalizacijskega omrežja v Topovljah in Orli vasi v okviru projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje – občine Braslovče, Polzela in Žalec« ter rekonstrukciji vodovodov Šmatevž–Glinje ter Gomilsko Rezana v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop. Planirani prihodki za leto 2022 znašajo 5.610.933 evrov, planirani odhodki pa 6.613.845 evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ocenjenim ostankom sredstev leta 2021 in planirano zadolžitvijo do višine 823.305 evrov Prav tako v prvi obravnavi je občinski svet razpravljal o predlogu Odloka o postopku in merilih sofinanciranja letnega programa športa v občini, o predlogu Odloka o občinskih denarnih socialnih in drugih pomočeh v Občini Braslovče ter predlogu Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2021 in za leto 2022. Vse navedene predloge odlokov so dali v 15-dnevno javno obravnavo. Na današnji 15. seji (27. januarja), tako kot za proračuna 2021 in 2022, tudi za te odloke sledi druga obravnava. V nadaljevanju so se svetniki in svetnica seznanili tudi z opravljenim nadzorom zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2019, v drugi obravnavi pa so obravnavali tudi predlog Odloka o izdajanju in urejanju občinskega glasila. Opravičilo Marko Semprimožnik, župan občine Tabor: »Leto, ki je pred nami, bo zagotovo drugačno, kot smo še do lani sklepali, da bo. Če predvidevamo, da se bo bolezen covid-19 umirila, bodo na plano prišle vse negativne posledice, ki jih je povzročila. To se bo pokazalo predvsem na področju gospodarstva. Posledično bo to pomenilo še večjo krizo in stiske pri ljudeh, ki se že kažejo v tem trenutku. Povečana brezposelnost, ponovni zagon podjetij, ki so sedaj začasno zaprta, na novo iskanje trgov … Seveda bo leto 2020 slabo vplivalo na načrtovane aktivnosti v prihodnjem letu. Trenutno vse aktivnosti potekajo z zamikom, vsi roki so se tudi v praksi podaljšali. Predvidevam, da bo več sredstev potrebnih za reševanje posledic letošnje krize in jih bo manj ostalo za realizacijo že začrtanih projektov, tudi občinskih. Prav tako se bodo roki še naprej podaljševali, saj se je v času epidemije nakopičilo precej zadev, ki se zaradi različnih omejitev niso reševale sproti. Pri nas v Taboru imamo kar precej načrtov, po mojem mnenju pa je prednostni projekt izgradnja kanalizacije Ojstriška vas – 3. faza. Varovanje okolja je ena izmed primarnih dejavnosti vsake lokalne skupnosti. S čiščenjem odplak bi precej zmanjšali obremenitev narave, hkrati pa bi poskušali optimalno izkoristiti čistilno napravo. Zaradi obsežnosti projekta smo finančno konstrukcijo raztegnili na dve leti. Ampak več o tem v prihodnjem letu. Ostane mi samo še to, da vam zaželim predvsem zdravja v letu 2021. Srečo tako ali tako že imamo, ampak se tega premalo zavedamo.« V decembrski številki našega časopisa nam jo je grdo zagodel »tiskarski škrat«. Namesto aktualne izjave župana občine Tabor Marka Semprimožnika je pri prenosu člankov »miška« zagrabila izjavo, ki jo je župan podal v letu 2019 namesto aktualne čestitke. Za napako se županu iskreno opravičujemo in objavljamo njegovo pravo izjavo, ki jo je podal pred izidom decembrske številke Utripa. Pločnik, betonska stena in Dom godbenikov, ki ima z urejeno brežino (skalnjaki) in asfaltiranim parkiriščem lepšo podobo Obnovljeni vodovod, pločnik in parkirišče D. N. Ob Tovarniški cesti je Občina Prebold ob koncu lanskega leta dokončala investicijo, ki je zajemala obnovo vodovoda, izgradnjo pločnika, urejene prehode za pešce in urejen dostop ter parkirišče ob Domu godbenikov. Obnova javnega vodovoda je bila nujna zaradi ponavljajočih se okvar na starem sistemu, ki je imel še salonitne vodovodne cevi. Hkrati so občani pridobili tudi dvesto metrov novega pločnika, ki sedaj povezu- je stanovalce na področju nekdanje tekstilne tovarne in tudi ostale pešce iz Dolenje vasi s pločniki skozi Prebold. Ob sanaciji vodovoda in izgradnji pločnika ter ostalih del je bilo treba narediti ob delu pločnika tudi visoko betonsko steno, ki sedaj nadomešča nekdanjo brežino ter ohranja stabilnost in varnost nad njo postavljeni stanovanjski hiši. Investicija, ki je bila vredna 65 tisoč evrov, je poskrbela tudi za polepšano in asfaltirano okolico Doma godbenikov. 6 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2021 Vrnitev v šole pozdravlja večina učiteljev, učencev in staršev D. NARAGLAV Med tistimi, ki so lahko po treh mesecih prvi začeli s poukom »v živo«, je tudi II. osnovna šola Žalec, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami iz vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Po skoraj treh mesecih učenja na daljavo so se 5. januarja v šole vrnili učenci s posebnimi potrebami. Že dan prej so se zato šole pripravljale na vrnitev otrok, zaposleni in učitelji pa so se preventivno testirali na novi koronavirus. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico II. osnovne šole Žalec Petro Petrovič Pražnikar, z nekaj učenci in dvema staršema. Pobliže smo pogledali v korona obdobje in na področje izobraževanja v spremenjenih razmerah, ki ne vplivajo samo na osvojeno znanje, ampak tudi na psiho otrok, staršev in tudi učiteljev. Petra Petrovič Pražnikar Ob dejstvu, da se učenci, dijaki in študentje šolajo na daljavo in da so bile v primežu epidemije veliko tednov tudi šole in zavodi s prilagojenim programom, nas je zanimalo, kako je to vplivalo na njihove učence in kolektiv nasploh ter kako so premagovali vse te težave. Ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar je o tem povedala: »Na II. OŠ Žalec smo s poukom na daljavo začeli v ponedeljek, 9. novembra lani, po podaljšanih jesenskih počitnicah. Na pouk na daljavo smo bili v jesenskem času dobro pripravljeni, saj smo pred pričetkom dela na daljavo učiteljski zbor in učence seznanili z novimi interaktivno-komunikacijskimi orodji in tehnologijo. Prehod dela na daljavo je bil lažji kakor nepredvidljiv prehod v mesecu marcu 2020. Poskrbeli smo, da so imeli vsi učenci prenosni ali na daljavo dobro sodelovali, le nekaj učencev je bilo občasno neodzivnih. Večji napredek se je pokazal pri učencih, ki imajo doma spodbudno okolje in pomoč staršev.« Vračanje v šole veselje, a tudi odgovornost Po devetih mesecih so s 5. januarjem na podlagi opozarjanja stroke in odločitve ustavnega sodišča tudi na žalski šoli s prilagojenim programom ponovno začeli pouk v šoli, kar je razveselilo učence, starše in strokovne delavce. O tem, ali so pri tem bili kakšni problemi in kako obvladujejo šolanje v živo sedaj, glede na predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe, je Petra Petrovič Pražnikar povedala: »Vračanje v šolske klopi po odločitvi ustavnega sodišča ni prineslo zgolj veselja, ampak tudi skrbi zaposlenih in staršev naših učencev. »Vsi zaposleni na II. OŠ Žalec smo veseli vrnitve v šolo in hvaležni za možnost neposrednega stika z učenci. Želimo si čimprejšnje vrnitve v razmere, ki bodo omogočale otroški vrvež v šoli in na šolskem dvorišču, a se zavedamo, da so razmere še vedno zahtevne, pri čemer moramo biti posebej odgovorni in pazljivi.« Vsi se zavedamo in strinjamo, da predstavlja pouk v šoli okolje, kjer učenci najlažje usvajajo znanje, učne vsebine, razvijajo in urijo različne veščine in spretnosti. Zelo pomemben je zanje tudi stik z vrstniki. V času epidemije javnost pozablja, da naši učenci predstavljajo najobčutljivejši del šolske populacije. Nekaj naših učencev ima poleg motenj v duševnem razvoju tudi ostale pridružene bolezni in so tako še bolj izpostavljeni možnosti okužbe, Učenci II. OŠ Žalec so 5. januarja ponovno sedli v šolske klopi. miološke slike v državi že v času šolanja na daljavo navajeni čez noč spreminjati svoje delo. »V času izobraževanja na daljavo smo ravnatelji z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS prejemali okvirna oziroma pomanjkljiva navodila, ki smo jih prejemali zelo pozno. Vse informacije, ključne za naše delo, smo vedno najprej izvedeli iz medijev in šele kasneje po uradni poti, z okrožnico MIZŠ. Do sprememb ni prihajalo pri navodilih NIJZ-ja in higienskih protokolih, ki so jasni in nespremenjeni že od spomladanskega dela šolskega leta. Vseh navodil in protokolov se moramo strogo držati vsi udeleženci v šoli. Bolj stroga pravila obstajajo pri skupinah, ki se v jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in izbirnih predmetih ne smejo združevati. Pred odprtjem smo se srečevali z mnogimi organizacijskimi težavami. Največ težav je bilo na področju organizacije prevozov, saj učenci prihajajo iz devetih občin. Uporabljajo javni avtobusni prevoz, ki v tem času vozi bolj poredko. Prevoz nekaterih učencev je delno vezan tudi na šolske prevoze rednih osnovnih šol. Prav tako je bilo potrebno na novo organizirati delo strokovnih delavcev.« V šoli zaenkrat 70 odstotkov učencev tablični računalnik. Opremili smo jih tudi s spletnimi kamerami. Učitelji so se z učenci dnevno srečevali preko aplikacije Zoom. Učenci, ki so potrebovali več učiteljeve pomoči, so imeli dodeljene učitelje pomočnike, s katerimi so se dnevno individualno srečevali. Gradiva in urniki so bili pod razrednim geslom objavljeni na spletni strani šole. Najpomembnejša je bila dnevna komunikacija učiteljev z učenci in s starši. Učenci so pri pouku zato je njihovo vračanje zahtevno. Na šoli smo pred prihodom učencev poskrbeli za prilagoditev protokolov po smernicah NIJZ-ja, za dodatne razkužilnike in vse ostale potrebne higienske pripomočke. S pravili in z navodili smo seznanili vse delavce šole. Da bi zagotovili čim bolj varno okolje, se je 96 odstotkov zaposlenih testiralo v ZD Žalec.« A v šolah so bili zaradi hipnih sprememb in ukrepov vlade zaradi epide- ker sem lahko dalj časa spal. Zelo pa sem pogrešal sošolke in sošolce. Prav tako je boljše v šoli, ker bolj razumemo in se več naučimo, saj je učiteljeva razlaga v razredu bolj zanimiva in se več naučimo.« Sandra Smajlović, mamica učenke, ki obiskuje 1. razred na II. OŠ Žalec: »Naše mnenje glede pouka na daljavo je, da ni bil konstruktiven glede na stanje naše punčke. Zelo smo se veselili, še najbolj pa ona, da se je začel ponovno pouk v šoli, saj se zelo dobro počuti tam in veliko znanja tudi osvoji v sodelovanju z drugimi otroki. Najraje ima učiteljici in z veseljem naredi nalogo tudi doma po njunih navodilih ter čuti pomembnost tega, medtem ko pri učenju na daljavo tega ni bilo čutiti. Težko smo jo motivirali za delo. Z naše strani same pohvale učiteljem in samo tako naprej.« Učenec posebnega programa II. OŠ Žalec Žiga Potočnik O ponovni vrnitvi v šolo starši in učenci Pred začetkom vnovičnega pouka v šoli so se učitelji morali testirati. Nekaj strokovnih delavcev manjka, prav tako nekaj učencev, a vseeno organizacijo dela ob dodatnih ukrepih v šoli solidno obvladujejo, je povedala Petra Petrovič Pražnikar. »Pouk poteka v devetih skupinah, za vsako sta odgovorna dva strokovna delavca, ki izvajata jutranje varstvo, pouk in podaljšano bivanje. Pouk poteka po prilagojenem urniku. Hkrati za učence, ki niso prišli v šolo zaradi zdravstvenih težav oziroma zaradi strahu in skrbi staršev pred okužbo, še vedno poteka pouk na daljavo. Trenutno imamo v šoli 70 odstotkov učencev, manjka tudi nekaj učiteljev. S trenutnim kadrom zaenkrat še zmoremo kakovostno izvajati pouk. V drugem tednu pouka imamo v šoli odsotnih nekaj strokovnih delavcev in en oddelek v karanteni.« Napredek pri samostojnosti učencev Sandra Smajlovič s hčerko Tiono poudariti, da opažamo napredek učencev na področju samostojnosti, komunikacije, pri uporabi računalnika in aplikacij. Hvaležna sem kolektivu za strokovno delo, izvirnost in predanost pri poučevanju naših učencev. Zahvala gre tudi staršem, ki so svojim otrokom stali ob strani. Vsi zaposleni na II. OŠ Žalec smo veseli vrnitve v šolo in hvaležni za možnost neposrednega stika z učenci. Želimo si čimprejšnje vrnitve v razmere, ki bodo omogočale otroški vrvež v šoli in na šolskem dvorišču, a se zavedamo, da so razmere še vedno zahtevne, pri čemer moramo biti posebej odgovorni in pazljivi.« Šolskega leta 2020/21 se bomo spominjali kot posebnega, saj je v znamenju posebnih zdravstvenih razmer in prilagojenega izvajanja programa, je povedala ravnateljica. »Učitelji so se osredotočili na najpomembnejše cilje, ki jih morajo učenci osvojiti, da bodo napredovali. Vsi naši učenci imajo individualizirane programe, ki jih moramo upoštevati pri pouku, preko njih spremljamo napredek vsakega posameznika. Verjamem, da bo večini uspelo uspešno zaključiti šolsko leto. Nekaj vsebin bo najbrž ostalo nerealiziranih, a jih bodo nadomestili v prihodnjem šolskem letu. Moram Vtise ob ponovni vrnitvi v šolo so nam zaupali tudi nekateri učenci. Žiga Potočnik, 18-letni učenec posebnega programa II. OŠ Žalec: »Saj sem naredil veliko doma, ampak sem potreboval pomoč mamice. V šoli je boljše, najboljše pa je, da se lahko družim.« Natalija Jakob, učenka 8. razreda: »Meni je bilo bolj všeč, ko sem bila doma in se nisem videla s sošolci. Ko smo prišli v šolo, mi je všeč, da imamo več razlage. Ampak bi raje videla, da ne bi imela stika s sošolci in bi delala na daljavo, ker mi to bolj odgovarja.« David Grabner, učenec 8. razreda: »Ko smo imeli šolo na daljavo, mi ni bilo všeč, ker smo imeli slab internet in me je ves čas metalo iz Zooma ven. Doma sem dlje spal, v šoli pa mi je všeč, ker se več naučim.« Timotej Razgoršek, učenec 8. razreda: »Ko smo bili doma, ni bilo fajn, zato ker nisem vedno vedel, kako kaj narediti. Bolje rečeno, izgubil sem se med uro, ker nisem razumel. Po svoje pa je bilo doma tudi fajn, Mama Mateja Tominšek Perovšek, ki je napisala tudi knjižico Moj prijatelj Oli. Mateja Tominšek Perovšek, mamica učenca, ki obiskuje 6. razred na II. OŠ Žalec: »Mi smo vsi zelo zadovoljni, da so otroci lahko končno spet v šoli. Šola na daljavo je bila kar naporna, saj je dom postal tudi prostor za šolo in službo. Otroci in učitelji so bili, kljub težkim razmeram za vse, vsak dan povezani preko Zooma, tako da so imeli občutek, da so skupaj. To je bilo zelo dobro. Iz razgovorov z drugimi starši so otroci preko Zooma povezani enkrat na teden in imajo kar nekaj težav s socialnimi stiki. Sin Florjan je zelo vesel prave šole. Končno se lahko druži s sošolci. Midva z možem pa sva si tudi oddahnila. Če bodo okužbe, bomo nadaljevali na daljavo. Sedaj smo že vpeljani. Skupaj bomo zmogli.« PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2021 7 Na hitrih testiranjih pozitivnih okrog 10 do 13 odstotkov B. PLAZNIK, T. TAVČER, L. K. B. P., T. T. Hitra testiranja na novi koronavirus so organizirali tudi v Spodnji Savinjski dolini in niso omejena glede na prebivališče ljudi. Številni zdravstveni domovi, pa tudi drugi, so skladno z navodili Ministrstva za zdravje v januarju začeli izvajati prostovoljna testiranja na novi koronavirus s hitrimi antigenskimi testi. Testiranje je namenjeno iskanju morebitnih okuženih med na videz zdravo populacijo. Občina Braslovče je v sodelovanju s Civilno zaščito Braslovče organizirala množično testiranje na virus SARSCoV-2 že na silvestrski dan. Testiranja se je udeležilo 344 oseb, pri čemer so okužbo ugotovili pri 10 odstotkih bili anonimni, so testiranci prejeli po SMS-sporočilu. Zaradi velikega zanimanja je bilo potrebno v povprečju čakati na odvzem brisa dobro uro. Občanke in občani so bili nad možnostjo brezplačnega testiranja navdušeni, saj so se pred silvestrovanjem lahko izvedeli, ali so okuženi z novim koronavirusom. Poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen je ob koncu testiranja povedal: »Vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi testiranja, potrpežljivim občankam in občanom ter strokovni ekipi, ki je brise opravila, se zahvaljujem in želim vse dobro in obilo zdravja V Braslovčah se je testiranje izvajalo na način drive-in. testiranih. Testiranje so pripravili na Skup’nem placu (prireditveni prostor TD Braslovče). Med občankami in občani je bilo precejšnje zanimanje, so se pa testiranja udeležili tudi posamezniki iz drugih občin. Opravili so ga na način drive-in, kar je pomenilo, da so testirancem jemali brise kar iz osebnih vozil. Rezultate, ki so v letu 2021.« Tudi Občina Polzela je v sodelovanju s Civilno zaščito Občine Polzela 15. januarja v prostorih Medgeneracijskega centra pripravila hitro množično testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi. Izvedla ga je strokovna ekipa Dispanzerja za otroke in mladostnike iz Žalca. Tudi V Žalcu je bila gneča na prvih množičnih testiranjih največja. S testiranja na Polzeli tukaj je bilo testiranje prostovoljno in brezplačno. V dobrih petih urah je bilo testiranih 79 ljudi, pozitivnih je bilo 10, kar je nekaj manj kot 13 odstotkov. Zdravstveni dom Žalec je pripravil prostovoljna brezplačna testiranja na lokacijah sedeža ZD Žalec in Zdravstvene postaje Vransko že od 5. januarja dalje, v prvem tednu dva Na gasilce lahko računamo 24 ur na dan dni na žalski lokaciji in dva na Vranskem, v drugem tri v Žalcu in en dan na Vranskem, v tretjem januarskem tednu pa dva dni v Žalcu, en dan na Vranskem. Testiranja potekajo tudi v tem tednu, včeraj in danes potekajo v ZD Žalec, v petek pa na Vranskem. Potekajo po urniku, ki ga tedensko objavljajo na spletni strani ZD Žalec in na spletnem portalu Moja Občina. Testiranje poteka v omenjenih dnevih od 15. do 19. ure. Direktorica Zdravstvenega doma Žalec dr. Hana Šuster Erjavec je povedala: »Testiranje s hitrimi antigenskimi testi ni omejeno na prebivališče občana, kar pomeni, da se brezplačnega testiranja lahko udeležijo vsi prebivalci Slovenije z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja. Do sedaj smo s hitrimi testi testirali približno 900 ljudi, od tega je bilo pozitivnih približno 10 odstotkov.« Na vprašanje, ali so se srečevali s kakšnimi posebnimi težavami, izzivi v zvezi s testiranji, je Erjavčeva povedala: »Nenehno se soočamo z izzivom, kako z obstoječimi kadrovskimi kapacitetami izvesti vse dodatne storitve, ki jih dana “covid situacija” zahteva od nas. Ves čas delamo po standardih stroke v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, seveda pa pri tem nastajajo nenehni izzivi in težave, ki pa jih sproti odpravljamo. Denimo, težave s palčkami so našemu osebju vzele precej časa, saj jih je bilo treba najprej fizično ločiti iz paketov, jih nato vrniti in nadomestiti z drugimi. Vendar teh težav naši pacienti ne čutijo, kar pa se nam zdi v tem trenutku najpomembneje.« Na splošno za hitra testiranja velja, da morajo občani s sabo prinesti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse, ki se bodo odločili za hitro testiranje, prosijo, naj v primeru gneče med čakanjem ohranjajo medsebojno razdaljo in nosijo masko. Pomembno je tudi opozorilo, da tisti, ki imajo kakršne koli, tudi blage znake bolezni, naj na testiranje s hitrimi testi ne hodijo, ampak se samoizolirajo ter kontaktirajo svojega izbranega osebnega zdravnika. Ta jih bo napotil na testiranje z metodo PCR. T. TAVČAR S podpisa pogodbe Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec (GZ) in prostovoljna gasilska društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so na kmetiji Košec v sredo, 20. januarja podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2021, skladno z zaščitnimi ukrepi za omejitev pandemije. Župan Jože Kužnik se je zahvalil gasilcem vseh treh društev in GZ Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Besede zahvale je gasilcem izrekel tudi podžupan Mihael Frankovič. Za dejavnost društev bo v tem letu iz občinskega proračuna namenjenih 125.300 evrov, od tega največ 88.000 evrov za inves- ticije v gasilskih društvih. Gasilcem se je za požrtvovalno delo zahvalil tudi poveljnik občinskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec, ki je dejal, da so imeli lani 64 posredovanj, kar je 18 več kot v letu 2020. Opravili so 2.440 ur, stroški intervencij pa znašajo 93.640 evrov. V imenu GZ Žalec sta se zahvalila za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino namestnik predsednika GZ Žalec Milan Pustoslemšek in poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj. Kot sta poudarila, so zaradi epidemije odpadla številna izobraževanja in tekmovanja. Pogodbo so podpisali župan Občine Polzela Jože Kužnik, namestnik predsednika GZ Žalec Milan Pustoslemšek, v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in Anže Serdoner v imenu predsednika Klemena Cvirn (PGD Ločica ob Savinji). Župan Jože Kužnik in poveljnik OP Lado Košec pa sta podpisala alarmni načrt obveščanja in aktiviranja operativnih gasilskih enot v Občini Polzela. HITER in UGODEN SERVIS • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si OSREDNJE TEME 8 ŠT. 1 I januar 2021 Več družinskega nasilja in alkohola na cestah L. K. T. T. Zaradi preprečevanja širjenja epidemije so policisti lani ukrepali v 213 primerih, med njimi je bilo največ nedovoljenega druženja, (ne)nošenja zaščitnih mask in prepovedanega prehajanja občinskih meja oziroma mej statističnih regij. Leto 2020 je bilo posebno predvsem zaradi epidemije in vseh ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb s koronavirusom SARS-Cov-2. To se je odražalo tudi pri delu policistov in v policijskih statistikah za leto 2020. O tem in drugih aktualnih temah ta čas smo se po pooblastilu komandirja pogovarjali s pomočnikom komandirja Policijske postaje Žalec Kristjanom Meznaričem. »Leto 2020 je bilo tudi za nas policiste leto velikih preizkušenj in si ga bomo vsekakor zapomnili po srečanju z novim koronavirusom covid-19, ki nam je s sabo prinesel veliko različnih ukrepov, s katerimi smo poskušali zajeziti epidemijo in hkrati poskušali ostati zdravi. Na žalost se je z omenjenim virusom okužilo kar nekaj naših zaposlenih, vendar smo do sedaj z uvajanjem striktnih ukrepov še kar uspešno zajezili njegovo širjenje, tako da policijska postaja vseskozi deluje nemoteno. Kljub vsemu smo leto 2020 z vidika zagotavljanja varnosti našim občanom oziroma drugim uporabnikom naših storitev uspešno zaključili. » Kakšni so podatki o kaznivih dejanjih, ki ste jih žalski policisti obravnavali v letu 2020? »Obravnavali smo 805 kaznivih dejanj, kar je primerljivo z letom 2019. Pri tem smo več kot 63 odstotkov kaznivih dejanj uspešno preiskali in to pomeni, da je bilo leto 2020 s tega vidika eno najuspešnejših let v zadnjih desetih letih. Glavnino kaznivih dejanj še vedno obravnavamo na področju premoženjske kriminalitete (tatvine, vlomi v objekte …), in sicer smo obravnavali 415 tovrstnih kaznivih dejanj ter jih skoraj 50 % uspešno preiskali, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. Na žalost pa smo porast obravnavanih kaznivih dejanj beležili na področju kaznivih dejanj zoper družino in otroke, kjer smo obravnavali 60 kaznivih dejanj, kar znaša okoli 30-odstotni porast teh deliktov glede na predhodno leto. Od teh dejanj je bilo obravnavanih 36 kaznivih dejanj nasilja v družini, in če smo lahko na eni strani govorili o upadu premoženjskih kaznivih dejanj zaradi uvedenih ukrepov proti zajezitvi epidemije, smo po drugi strani beležili porast obravnavanih kaznivih ravnanj, povezanih z nasiljem v družini. V 30 primerih smo bili primorani nasilnežem tudi izreči prepoved približevanja žrtvam, saj je ravno zaščita žrtve ena naši temeljnih nalog.« Kako je bilo s kaznivimi dejanji glede zlorabe prepovedanih drog? »Naše aktivnosti so bile skozi vse leto usmerjene tudi v zaznavanje kaznivih dejanj s področja zlorabe prepovedanih drog, kjer smo odkrili 41 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je še enkrat toliko kot v preteklem letu, pri tem pa smo v 49 primerih zasegli prepovedane droge v prekrškovnih postopkih, s čimer nam je nekoliko uspelo zmanjšati ponudbo prepovedanih drog na trgu.« Kako je s kriminaliteto na področju gospodarstva? »Tudi na področju gospodarske kriminalitete smo zaznali več kot 30-odstotni porast obravnavanih kaznivih dejanj. Skoraj vse smo uspešno preiskali, za nekatera od njih pa se preiskava nadaljuje tudi letos.« Ali se je lani res izboljšala prometna varnost? »Stanje prometne varnosti na območju PP Žalec se je v letu 2020 bistveno izboljšalo. Število prometnih nesreč se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 19 odstotkov, in sicer je bilo obravnavanih 268 vseh prometnih nesreč. Na žalost je v eni nesreči umrla oseba, 19 udeležencev je bilo huje telesno poškodovanih, 120 oseb pa se je v prometnih nesrečah lažje telesno poškodovalo. Pri tem je treba poudariti, da so se posledice v vseh omenjenih segmentih zmanjšale, gledano na leto 2019. S stanjem glede prometne varnosti pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je vsaka smrtna žrtev in vsaka v prometni nesreči poškodovana oseba na naših cesta preveč. »Seveda pa se na našem območju pojavljajo posamezni gostinski lokali, kjer lastniki oziroma nosilci gostinskih dejavnosti kljub prepovedi skrivoma opravljajo svojo dejavnost. Navedeni problematiki in s tem povezanimi kršitvami bomo tudi v tem letu oziroma vse do konca veljavnosti ukrepov posvetili veliko pozornost. Če pa lahko na tem mestu dodam še svoje osebno mnenje, pa v takšen gostinski lokal, kjer jim je vseeno za zdravje svojih gostov, osebno kot gost nikoli ne bi vstopil.« V nadzoru prometa smo ugotovili kar 4.151 kršitev cestno-prometnih predpisov, kar še vedno kaže, da udeleženci v cestnem prometu ne spoštujejo prometnih predpisov. Predvsem zaskrbljujoči so podatki, da smo odkrili 231 alkoholiziranih voznikov motornih vozil in kar 132 voznikov, ki so vozili vozila v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog. Pri nadzoru cestnega prometa smo odkrili tudi 103 hujše prekrške, na podlagi katerih smo kršiteljem začasno zasegli vozila in jih v postopek odločanja o stalnem odvzemu predali oddelku za prekrške Okrožnega sodišča v Celju.« Kaj pa javni red in mir? »V letu 2020 smo obravnavali 280 kršitev javnega reda in miru ter 433 kršitev ostalih predpisov. Med ostalimi predpisi prevladujejo kršitve Zakona o nalezljivih boleznih, kjer smo v letu 2020 zaradi preprečevanja širjenja epidemije ukrepali v Kristjan Meznarič 213 primerih. Te kršitve so bile največkrat povezane z nedovoljenim druženjem, nenošenjem zaščitnih mask ter prepovedanim prehajanjem občinskih meja oziroma mej statističnih regij. Kar se tiče prepovedi gibanja v času med 21. in 6. uro, pa smo zaznali samo manjše število kršitev in ugotavljamo, da navedeni ukrep ljudje v veliki meri upoštevajo. Seveda pa se na našem območju pojavljajo posamezni gostinski lokali, kjer lastniki oziroma nosilci gostinskih dejavnosti kljub prepovedi skrivoma opravljajo svojo dejavnost. Navedeni problematiki in s tem povezanimi kršitvami bomo tudi v tem letu oziroma vse do konca veljavnosti ukrepov posvetili veliko pozornost. Če pa lahko na tem mestu dodam še svoje osebno mnenje, pa v takšen gostinski lokal, kjer jim je vseeno za zdravje svojih gostov, osebno kot gost nikoli ne bi vstopil.« Ste obravnavali več samomorov, morda smrti zaradi predoziranja s prepovedanimi drogami? »Na območju Policijske postaje Žalec smo v letu 2020 obravnavali šest dogodkov, v katerih so si osebe vzele življenje. Navedeno število je sicer nekoliko večje kot v letu 2019, ko so samomor storile štiri osebe, še vseeno pa je število tovrstnih dogodkov manjše, gledano na povprečje storjenih samomorov v zadnjih desetih letih. V letu 2020 predoziranj s prepovedanimi drogami nismo obravnavali.« Več let že poročamo, da na žalski policijski postaji niso zasedena vsa sistemizirana delovna mesta. Ali ste se kadrovsko kaj okrepili? »Našemu kolektivu se je pridružilo kar nekaj novih policistov, ki so prišli na našo policijsko postajo s šolanja na Višji policijski šoli v Tacnu oziroma so bili premeščeni iz drugih policijskih uprav. Tako smo se dejansko nekoliko kadrovsko okrepili, se pa v prihodnje pričakuje tudi odhajanje naših policistov na odgovornejša delovna mesta v druge enote oziroma v prihodnjih letih tudi večje število upokojitev. Tako upamo na konstantno fluktuacijo zaposlenih na policijski postaji tako, da se z večjo kadrovsko podhranjenostjo, upam, ne bomo več srečevali.« Z novim letom smo dobili avtocestno policijo. Kaj to pomeni za delo žalskih policistov, kaj pomeni za nas voznike, tudi glede policijskih pooblastil teh enot? »Sicer je projekt tako imenovane avtocestne policije še v razvoju oziroma že v zaključni fazi, vsekakor pa osebno naveden projekt pozdravljam in podpiram. S tem bo policija še bolj prisotna na avtocesti, kar pa se ne bo poznalo samo na boljši varnosti v cestnem prometu, ampak tudi na drugih področjih policijskega dela, kot na primer pri zatiranju kriminalitete, obvladovanju tujske problematike in podobno. Ker avtocesta poteka skozi naše območje, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo policisti avtocestne policije preprečili ali pa prevzeli marsikatero zadevo, ki smo jo do sedaj obravnavali na policijski postaji in se bomo tako lahko mi še bolj posvečali lokalni problematiki. Seveda pa se za voznike, ki bodo upoštevali vse cestnoprometne predpise, ne bo z ustanovitvijo avtocestne policije nič spremenilo. S tem zagotavljamo večjo varnost uporabnikov avtoceste. Navedena avtocestna policija je ustanovljena v okviru policije in bodo v teh enotah opravljali naloge policisti, ki bodo imeli vsa policijska pooblastila.« Gre kdo z vaše policijske postaje v novo avtocestno enoto, kje nam najbliže bo imela svojo bazo? »Kot sem že omenil, je projekt avtocestne policije po meni znanih podatkih že v zaključni fazi, kjer se bodo urejali tudi kadrovski resursi, vendar vam trenutno konkretnih podatkov o tem, kdo bo opravljal dela v teh enotah in kje bodo stacionirane najbližje enote, ne morem posredovati, saj ti podatki še niso znani.« Novost je prepoved prehitevanja tovornjakov podnevi na avtocesti A1. Policisti verjetno pozdravljate ta ukrep? »Osebno sem prepričan, da bo tovrsten ukrep pozitivno vplival tako na varnost cestnega prometa kot tudi na sami pretočnosti prometa na avto- cesti. Lahko opazimo, da je tovornega prometa na naši avtocesti vedno več in se bo s prepovedjo prehitevanja preprečilo zaviranje prometnega toka na prehitevalnem pasu, ki je namenjen izključno prehitevanju. Seveda pa tovrsten ukrep tudi ni zanemarljiv pri učinkovitejšem vzpostavljanju reševalnega pasu ob morebitnih prometnih nesrečah.« Kakšen je bil odziv žalskih policistov na javno objavo podatkov o vaših plačah? »Objavi podatkov o plačah zaposlenih na Policijski postaji Žalec nismo posvečali večje pozornosti, lahko pa povem, da so policisti razočarani, da se dogajajo takšne stvari v teh težkih časih, ko smo na preizkušnji glede boja proti epidemiji prav vsi. Seveda pa moram poudariti, da osnovne plače naših policistov niso tako visoke, kot so jih nekateri hoteli prikazati z objavo bruto zneskov, z vsemi trenutnimi bruto dodatki, ki so jih policisti dobili izplačane in so si jih s svojim delom tudi zaslužili.« Ali leto 2021 prinaša še kakšne večje spremembe, na katere bi opozorili občanke in občane? »Z vstopom v leto 2021 se je začelo samo novo koledarsko leto, boj proti širjenju nevarnega covida-19 pa še vedno traja. Na tem mestu naj pozovem vse občane k upoštevanju predpisanih ukrepov, saj bomo le tako lahko uspešni pri zajezitvi širjenja virusa in se bo naše življenje lahko vrnilo v normalne tirnice. V času, ko je naše življenje močno zaznamovano z epidemijo, so medsebojni odnosi v družini, službi in na splošno med ljudmi na posebni preizkušnji. Pri tem naj poudarim besedo »STRPNOST«, ki naj bo naše vodilo v teh kriznih časih, ko nam je vsem težko. Ob upoštevanju pomena te besede in predvsem zavedanju, kako pomembna beseda je to v našem življenju, bomo lahko skupaj premagali tudi najtežje izzive, na katere bomo naleteli v času te epidemiološke krize.« OSREDNJE TEME ŠT. 1 I januar 2021 9 Najpomembnejšo vlogo v boju z okužbami so odigrali zaposleni K. R. Dom upokojencev Polzela je tudi v drugem, jesenskem valu epidemije kar dolgo zdržal brez okužb, kasneje pa so se s številčnejšo okužbo uspešno spoprijeli in začeli s cepljenjem takoj, ko je bilo cepivo na voljo . Težko je verjeti, a marca bo minilo že leto dni spopadanja s širjenjem okužbe s koronavirusom. Danes vemo o njem že veliko, a ne dovolj, da bi se družba vrnila v življenje pred epidemijo. Konec lanskega leta se je pričelo množično cepljenje tudi v Sloveniji, najprej v domovih za starejše. Ker sta potrebna dva odmerka, cepiva pa proizvajalci ne morejo zagotoviti hitro v zadostnih količinah, so cepljeni še vedno le starejši od 80 let ter zaposleni v zdravstvu in v domovih za starejše. To je tudi čas lani, z drugim odmerkom pa so bili cepljeni 21. in 22. januarja letos. Med zaposlenimi se jih je za cepljenje odločilo 24. Nekaj se jih je imelo možnost cepiti že 27. decembra, drugo cepljenje pa se je izvajalo 7. januarja.« Kot pravi direktorica doma Eva Lenko, je cepljenje potekalo v skladu s strokovnimi smernicami, negativnih oziroma stranskih učinkov cepiva pa niso zaznali. Zdaj je samo 5 stanovalcev, ki niso preboleli covida19 in niso bili cepljeni. Med stanovalci Doma upokojencev Polzela je bil interes za cepljenje velik. razmislekov o starosti, zakaj so bili domovi za starejše tako ranljivi. Kot pravi direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko, pa mora vsak od nas razmišljati o zdravem staranju. Dom upokojencev Polzela je tudi v drugem, jesenskem valu epidemije kar dolgo zdržal brez okužb. »S prvo okužbo smo se soočili 4. novembra pri stanovalki, ki je prišla z bolnišničnega zdravljenja. Kot je bilo sporočeno z resornega ministrstva, so se prvi okuženi stanovalci hospitalizirali, s tem pa so domovom dali na voljo 72 ur, da se vzpostavijo rdeče cone. Te pa smo že imeli predvidene v Kriznem načrtu za preprečevanje in obvladovanje okužb. V našem domu smo imeli najprej predvideno rdečo cono v Graščini, kasneje pa smo zaradi večjega števila okužb vzpostavili kohortne izolacije (več bolnikov s covidom-19 v istem prostoru, op. a.) na oddelku z osebnim spremljanjem in v gospodinjski skupini. Največje število okužb smo beležili konec meseca novembra in v decembru. Vzpostavili smo ekipe, na novo organizirali delo, saj je v tem obdobju večina našega osebja delala v 12-urnih delovnikih. Z januarjem smo prešli na običajno organizacijo dela.« Seveda so tudi v polzelskem domu upokojencev pričeli s cepljenjem takoj, ko je bilo cepivo na voljo, je povedala Eva Lenko: »Ker je v našemu domu veliko število stanovalcev prebolelo covid-19, je temu primerno tudi manjše število cepljenih. Za cepljenje se je tako odločilo 53 stanovalcev, seveda upoštevajoč podatek, da se stanovalci, ki so preboleli covid-19, naj ne bi cepili 6 mesecev. Prvo dozo cepiva so stanovalci prejeli 28. novembra Eva Lenko, direktorica Doma upokojencev Polzela Obiski svojcev in novi sprejemi »Dom že nekaj časa izvaja obiske, ki pa so še vedno organizirani na podlagi predhodne najave v za to posebej določenih prostorih. Možni so tudi obiski stanovalcev v sobah in pa seveda obiski paliativnih stanovalcev. Obiski slednjih so se izvajali skozi celotno obdobje. Sprejemi so potekali skozi celotno obdobje drugega vala, vendar v zmanjšanem številu. V začetku smo sprejemali stanovalce, ki so koronavirus že preboleli, sedaj pa spet sprejemamo vse. Na podlagi navodil ministrstva so vsi novi sprejemi najprej nameščeni v t. i. sivo cono, kasneje pa v njihove sobe.« Glede na dolge čakalne vrste za sprejem v domove za starostnike že pred koronakrizo so se te zdaj še podaljšale: »Glede na to, da moramo domovi še vedno zagotavljati namestitve za rdečo cono in da vsi sprejemi potekajo preko namestitev v sivo cono, pomeni, da imamo prav na račun sive in rdeče cone še vedno nezasedene kapacitete. Morda smo tu pri nas vseeno malo v prednosti, saj sivo in rdečo cono zagotavlja- Novi prizidek so zgradili z lastnimi sredstvi. mo v nadstropju novega prizidka, kjer še prav s tem namenom nismo pričeli z nameščanjem stanovalcev po končani gradnji.« ki so sedaj oblikovana v dve gospodinjski skupini. V nadstropju bosta organizirani prav tako dve gospodinjski skupini, v tem trenutku pa so prostori namenjeni sivi in rdeči Izkazali so se zaposleni, država premalo coni. V pritličju so prostori namenjeni zdravstveni dejavnosti, v koronskem času pa smo prostore, ki so bili prvotno namenjeni frizerskemu In kako domovom za starejše skozi vse to obdobje pomaga država oziroma pristojno ministrstvo? »Navodila, priporočila in usmeritve so bile koordinirane s strani pristojnega ministrstva, Ministrstva za zdravje RS, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po katerih smo se tudi ravnali. Poudariti pa je treba, da je vsak dom specifičen in da je bilo treba vse te usmeritve implicirati na dom. Prav tako je potrebno poudariti prispevek prav vsakega zaposlenega, ki je bil za nemoteno organizacijo dela izjemnega pomena. V tej neznani situaciji, na katero se ni bilo mogoče povsem pripraviti, menim, da je največjo vlogo odigralo poslanstvo naših zaposlenih, pomagati našim stanovalcem v teh res težkih časih. Država nam je tako kot vsem ostalim deležnikom pomagala s sofinanciranjem opreme, nezasedenih mest, dodatkov pri plačah in z novimi zaposlitvami za čas covida-19 oz. do avgusta 2022.« Epidemija je pokazala, da je domove za ostarele država večinoma zanemarila, da ni v zadostni meri vlagala sredstev za povečanje kapacitet in izboljšanje standarda. Polzelski dom upokojencev je z lastnimi sredstvi zgradil prizidek. »Tako je. Dom upokojencev Polzela ves čas stremi k izboljšanju, saj se zavedamo, da je skrb za starejšega izjemnega pomena, ne le za nas zaposlene v socialnem varstvu, temveč za celotno družbo. Zadnja večja investicija je bil prav prizidek k obstoječemu domu, v katerem smo pridobili 70 novih postelj. S tem pa se kapaciteta doma ne spreminja, ker gre za prostorsko prilagoditev po eno- in dvoposteljnih sobah. Ta mesta so namenjena osebam z osebnim spremljanjem, »V tej neznani situaciji, na katero se ni bilo mogoče povsem pripraviti, menim, da je največjo vlogo odigralo poslanstvo naših zaposlenih, pomagati našim stanovalcem v teh res težkih časih.« salonu in pedikerju, namenili za izvajanje obiskov. Investicija v višini 2.516.470 evrov je bila zagotovljena z lastnimi sredstvi in sredstvi dolgoročnega zadolževanja. Država nam za to ni namenila nobenih sredstev, prav tako za tovrstne investicije ni bilo nobenih razpisov, ki bi zagotavljali finančne vzpodbude.« O cenah oskrbe in kakovosti za starostnike Večkrat slišimo, da pokojnine mnogih oskrbovancev ne zadoščajo za plačilo cene bivanja v domovih. O tem, kako je z oblikovanjem cene, kateri stroški so vključeni vanjo, je Eva Lenko povedala: »Bivanje starostnika v domu zajema socialno in zdravstveno oskrbo. Zdravstvena oskrba se financira preko zavoda za zdravstveno zavarovanje in ne predstavlja stroška uporabniku, medtem ko oskrbni del plača uporabnik. Če uporabnik nima dovolj sredstev za plačilo oskrbe, jo sofinancirajo v primeru finančne zmožnosti svojci. Če tega ne zmorejo, pa breme prevzame občina uporabnikovega zadnjega stalnega prebivališča. Cene oskrbe so oblikovane na podlagi predpisane metodologije in se usklajujejo v mesecu marcu, razen kadar elementi za oblikovanje cen zaradi dviga zahtevajo še dodatno izredno uskladitev. Soglasje k dvigu cen vedno poda pristojno ministrstvo. Cene se usklajujejo enkrat letno in tako je bilo tudi v letu 2020, tako da ni bilo izrednega dviga cen domske oskrbe zaradi epidemije.« In kaj bi bilo po mnenju Eve Lenko potrebno narediti, da bi bilo življenje starostnikov lepše in morda za mnoge manj negotovo? »Starost je proces, ki se prične z rojstvom. Pravzaprav se na starost pripravljamo vse življenje. Na to, kakšna bo starost, lahko delno vplivamo tudi sami, predvsem imam v mislih skrb za zdravo staranje. Starost je lahko tudi lepa in polna izzivov, seveda pa moramo biti na to pripravljeni, predvsem pa moramo staranje sprejeti tako pri nas samih, kot tudi pri naših najbližjih. Je pa res, da v časih, ki so že sami po sebi negotovi, ne moremo več z gotovostjo predvidevati, kaj nas čaka. Nihče med nami si pred letom dni ni mogel niti predstavljati, da se nam lahko zgodi epidemija, ki nas je tako zelo zaznamovala. Nas vse je priklenila in še vedno nam kroji življenja tako nam kot našim uporabnikom.« Tik pred razmahom prvega vala epidemije se je uradnega odprtja novega prizidka k polzelskemu domu udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj; na fotografiji z direktorico doma Evo Lenko 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2021 Namesto žage dom starejših in oskrbovana stanovanja T. T., L. K. T. T. Škotsko družinsko podjetje BSW Timber ne bo gradilo žage na Gomilskem, je potrdil predstavnik škotskih investitorjev v Sloveniji Janez Mazej. Glavni vzrok za odstop od projekta izgradnje žage so bili po oceni Janez Mazeja težave in zamujanje pri izgradnji povezovalne ceste do avtoceste. Postavitvi je nasprotovala tudi lokalna civilna iniciativa. Da bi tuji investitor postavil žago na Gomilskem, se je že nekaj časa govorilo. O tem smo pisali tudi v Utripu. Maja leta 2018 so lastniki podjetja BSW.SI, upravljanje naložb, d. o. o., predstavili načrtovano gradnjo največje žage v Sloveniji in skupaj s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Petrola podpisali zavezo o sodelovanju v tem projektu. Občina Braslovče je sicer že dalj časa načrtovala ustanovitev lesnopredelovalnega centra na območju nekdanje Čmakove žage, kjer je nato delovalo podjetje Biva hiše. To Poleti, še pred ponovnimi strogimi protikoronskim omejitvami jim je vendarle uspelo pripraviti dneve odprtih vrat. Lani izdelali več kot 4.000 strojev T. T., L. K. Epidemija ni preveč vplivala na proizvodnjo, nekaj pa se je poznalo pri prodaji zaradi zaprtja trgovin v drugem četrtletju leta. Del žage na Gomilskem, kjer naj bi bil sodoben lesnopredelovalni center Podpisa memoranduma leta 2018 so se udeležili tudi Miro Cerar, predsednik vlade v odstopu, gospodarski in kmetijski minister Zdravko Počivalšek ter Dejan Židan. podjetje je pred približno osmimi leti pristalo v stečaju. Iskanje investitorja se je nadaljevalo s pomočjo Janeza Mazeja iz Šoštanja, ki je v Slovenijo pripeljal škotsko družinsko podjetje BSW Timber Group s sedežem v Švici. »Škote je Slovenija prepričala s kakovostjo lesa in bogastvom vode, pa tudi zaradi bližine Luke Koper,« je povedal Janez Mazej. Ob tem je lesnopredelovalni center v Šmatev- ARHIV SIP žu podprla vlada, ki naj bi lastnikom pomagala tudi denarno. Zdaj s projektom ne bo nič. Braslovški župan Tomaž Žohar je ob tem povedal: »Od podjetja BSW Timber smo najprej prejeli pisno obvestilo, da odstopa od izdelave prostorskega akta za umestitev žage na Gomilskem, potem je bil podpisan še sporazum o prekinitvi vseh medsebojnih obveznosti glede lesno- predelovalnega centra lani novembra. Na omenjenem območju je sedaj v izdelavi OPPN za gradnjo doma starejših ter oskrbovanih stanovanj. Prva izhodišča OPPN-ja so v pripravi. Sklep o začetku postopka je bil objavljen v uradnem listu RS v prvi polovici januarja tega leta. Predviden sprejem OPPN-ja je šest mesecev. Vizijo in strategijo gradnje večnamenskega centra za starejše, v katerem bodo tudi dom starejših in oskrbovana stanovanja ter določene socialnovarstvene storitve, sem nekako domislil sam. O načinu financiranja doma ter oskrbovanih stanovanj je v tej fazi vsekakor prezgodaj govoriti. Kot zanimivost vam pa lahko povem, da je na omenjenem območju (v tamkajšnji graščini) dom za starejše že bil in se je kasneje preselil na Polzelo (v graščino Šenek).« Načrti ob postavitvi velike žage so bili ambiciozni. Investicija bi bila vredna 40 milijonov evrov. Letno naj bi na Gomilskem razrezali 300 tisoč kubičnih metrov lesa, zaposlili naj bi 170 ljudi, v Šoštanju bi odprli peletarno, v Letušu pa bi izdelovali palete. V podjetju SIP Šempeter so leto 2020 zaključili z 32 milijoni evrov prometa, od tega je izvoz predstavljal 81,5 odstotka, je povedal predsednik in izvršni direktor SIP-a Uroš Korže. »Avstrija, Francija, Švica, Italija in Nemčija je bilo pet največjih izvoznih trgov v letu 2020 za podjetje SIP. V letu 2020 smo skupaj proizvedli 4.021 strojev. 3.529 strojev v blagovni znamki SIP in 492 strojev pod partnerskimi blagovnimi znamkami,« so povedali v SIP-u. Kot je povedal Uroš Korže, koronska kriza ni preveč vplivala na izpad proizvodnje, nekaj pa na prodajo: »Uspeli smo pravočasno integrirati vse ukrepe za zajezitev širjenja okužb med zaposlenimi in tako zagotavljali stoodstotne kapacitete proizvodnje čez celotno obdobje. Gibanje okuženih v proizvodnji se je na vrhuncu gibalo nekje do števila 10. Kar se tiče izpada prodaje zaradi pandemije v drugem četrtletju, je bil največji vzrok zaprtje trgovin, kjer bi kupci lahko kupili stroje. Takoj po normalizaciji ukrepov se je začela normalizirati tudi prodaja.« Tudi v letu 2020 so v podjetju veliko vlagali v raziskave in razvoj, v izboljšanje zmogljivosti tehničnih objektov in infrastrukture ter v nadgradnjo ljudi in poslovnih procesov. »Vse to smo storili ob hkratnem zadrževanju dolga in ohranjanju finančne moči,« Uroš Korže je dodal Uroš Korže. Tudi v prihodnosti SIP ostaja namenjen proizvodnji strojev za košnjo in spravilo travinja – za srednje in velike kmete ter za pogodbenike. »Poslanstvo, ki temelji na naših najboljših tradicijah, je še naprej razvijati in izdelovati tehnično dovršene, a hkrati tudi trpežne, robustne in enostavne stroje, ki svojim uporabnikom služijo denar tudi v najzahtevnejših pogojih.« Ob tem je Uroš Korže rekel: »Ne želimo škodovati preživetju naših zaposlenih samo zaradi večjega dobička, ne stremimo h kratkoročnim oportunističnim dobičkom na račun gradnje dolgoročnih odnosov. Naša ambicija je pomagati rasti skupnosti partnerjev, ki sodelujejo z navdušenjem in uživajo v uspehu, hkrati pa se podpirajo v težkih časih.« Kmalu nov avtosalon TT - promocijsko besedilo Hyundai AC Kralj – CAST, d.o.o., Polzela bo v letu 2021 odprl vrata novega avtosalona. Kljub težkim razmeram, ki jih prinaša trenutna situacija, so se v podjetju odločili za gradnjo novega avtosalona. Avto center Kralj posluje v samem centru Polzele, kjer nima možnosti širitve. Zato so se v podjetju odločili, da v bližini poiščejo primeren kraj za postavitev novega objekta. Aleš Kralj je povedal, da nova vozila postajajo z vsakim modelom bolj kompleksna in delno ali v celoti električna. Blagovna znamka Hyundai želi postati vodilna na tem področju in zato od zastopnikov zahteva posodobitev infrastrukture. Tako bo v letu 2021 ob gradu Komenda zrasel sodoben avtosalon, ki bo zadovoljil potrebe kupcev širše regije s standardi blagovne znamke Hyundai, ki so med vodilnimi v mobilnosti nove dobe. NUDIMO CELOVITO PONUDBO UREJANJA PODZEMNE INFRASTRUKTURE ZUNANJE OKOLICE STANOVANJSKIH IN DRUGIH MANJŠIH OBJEKTOV • • • Gradnja novega avtosalona ČISTILNE NAPRAVE ZBIRALNIKI ZA DEŽEVNICO, PITNO IN ODPADNO VODO VODOMERNI TERMO JAŠKI • • • KANALIZACIJSKI JAŠKI PESKOLOVI IN FILTRI ZA DEŽEVNICO VODOVODNE IN KANALIZACIJSKE CEVI www.eshop-zagozen.si | www.zagozen.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2021 Vgradnja geosonde [Najbolj varčen sistem ogrevanja] Gre za pametno in trajno naložbo za brezskrbno ogrevanje vašega doma. Sistem je preverjeno najbolj varčen na trgu in deluje optimalno tudi na objektih s slabšo izolacijo in na objektih večjih kvadratur. Je neodvisen od zunanjih vremenskih razmer, delovanje je tiho, ni zunanje enote. Stroški ogrevanja se tudi pri slabše izolirani hiši lahko znižajo kar do 80 %. Investicija je podprta s subvencijo EKO SKLADA. Koristite lahko tudi ugoden EKO KREDIT. Rešitev je namenjena lastnikom novogradenj ali obstoječih objektov, ki želijo zanesljivo in ugodno ogrevanje. Sistem je primeren za ogrevanje s talnim ogrevanjem ali z radiatorji. Kako poteka vgradnja? Primer izvedbe in sanacije na stanovanjski hiši v Žalcu - vgradnja za namen zamenjave starega ogrevalnega sistema na olje. Celoten postopek od ogleda do vgradnje je trajal 20 dni. Samo vrtino z vgradnjo geosonde in dovoda smo izvedli že v štirih dneh, nato so sledili še montaža geotermalne toplotne črpalke v kotlovnici ter priklop na ogrevalni sistem in zagon. Slednje je bilo zaključeno v dveh do treh dneh. Vgradnja je torej hitra in brez večjih gradbenih posegov. Zemeljski poseg izvedemo na le nekaj m2. Naročnik je predhodno porabil 1.600 l olja za ogrevanje svoje hiše (letni strošek okrog 1.300 €), z vgrajenim geotermalnim sistemom pa bo za ogrevanje potrošil le okrog 350 € letno. Poskrbimo za celostno storitev na ključ. Imamo več kot 25 let delovnih izkušenj. Uredimo in pripravimo kompletno dokumentacijo in speljemo celoten postopek za pridobitev dovoljenj ter pomagamo pri oddaji vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Za vas smo pripravili več paketnih rešitev za ogrevanje z geosondo. Pišite nam na info@vrtine-palir.si ali pokličite na 031 383 668. Preverite še več argumentov in si oglejte video: »Postopek izvedbe«. 3 TOP prednosti 1. Ogreva in hladi z najnižjim stroški. 2. Deluje 24 ur vsak dan, neodvisno od vremena. 3. Ne zahteva vzdrževanja. Več: www.vrtine-palir.si V SVOJE VRSTE VABIMO NOVE SODELAVCE Poskusna doba 3 mesece, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pogoji: vozniški izpit C in E kategorije, aktivno znanje slovenskega jezika. Zaradi narave dela imajo prednost kandidati iz lokalnega okolja. Prijave posredujte na iztok.palir@gmail.com Vabimo vas v spodbudno delovno okolje, ki zna nagraditi dobro delo. 11 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 12 ŠT. 1 I januar 2021 V Peklu le tretjina, v nekropoli še manj obiskovalcev D. NARAGLAV Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z jamo Pekel in Rimsko nekropolo, beleži v lanskem letu zaradi zdravstvene situacije v državi in svetu velik izpad prihodka. Hotel Prebold je od lani energetsko varčnejši. Energetsko sanirali hotel, ki zdaj sameva D. NARAGLAV Brez skupinskega turizma zaradi koronskih ukrepov, brez dotoka ljudi ne bo pozitivnega rezultata. Odstranjevanje padlega drevesa V TD Šempeter niso uresničili vseh nalog, ki so si jih zadali v svoj program na rednem letnem občnem zboru tik pred razglasitvijo epidemije. V lanskem letu si je jamo Pekel ogledalo kar dve tretjini ljudi manj kot leto poprej. V letu 2019 so zabeležili povprečno od 13.500 do 15.000 obiskovalcev. Za nameček pa lani tudi niso mogli izpeljati tradicionalne prireditve Božična skrivnost, ki vsako leto privabi okrog 3.000 ljudi in tudi prinese nekaj prihodka. V Rimski nekropoli je bil obisk v primerjavi s preteklimi leti (leta 2019 dobrih 8.000) kar za 80 odstotkov manjši. Da so na obeh lokacijah kljub težavam z epidemijo uspeli doseči vsaj ta rezultat, gre zahvala aktivnemu povezovanju s TIC, ZKŠT Žalec, hoteli, termami, koriščenju turističnih bonov (zaradi njih je marsikateri domači gost prvič obiskal ta turistična bisera) in aktivnemu oglaševanju po spletnih medijih. Sicer pa so v društvu, v času ko je to bilo mogoče, izpeljali nekaj dogodkov. Ob krajevnem prazniku v juniju so vendarle uspešno izpeljali prireditev Kino pod zvezdami na Rimski cesti, v ostalih poletnih mesecih so v Rimski nekropoli vsako sredo zvečer izvajali rekreacijo na prostem. Tu je avgusta potekal tudi koncert skupine Šansonet, ki so ga krasili čudoviti cvetlični aranžmaji, nastali na dveh tečajih pod budnim očesom domače cvetličarke Božene Mastnak. Na prostoru med rimskimi spomeniki pa so članice Univerze za tretje življenjsko obdobje izvedle likovno delavnico. Pri jami Pekel je bila konec septembra izpeljana še prireditev Pozdrav jeseni pri jami Pekel. Ob sprostitvah ukrepov so člani in članice opravili nekaj čistilnih akcij, zasaditev cvetličnih korit in stolpov, spomladansko odstranitev zaščitnih pokrival s spomenikov in še kaj. Žal pa je bilo v letu 2020 poleg koronavirusa tudi nekaj naravnih ujm ... Nekajkrat so padla drevesa in poškodovala kable električne napeljave, ki vodijo do jame Pekel. Konec avgusta je mogočno drevo podrlo večji pokriti objekt pred jamo, ki je služil za izvedbo delavnic in nastopov glasbenih skupin. Pri odpravi posledic so aktivno sodelovali prostovoljci Turističnega društva Šempeter, člani PGD Šempeter in lastnik zemljišča. Počivališče za avtodome in klopce D. N. Občina Prebold je že v letu 2019 na prostoru v neposredni bližini bazena uredila postajališče za avtodome. Lani zaradi korone še ni delovalo. So pa nekaj vanj še investirali, in sicer so namestili ločena števca za porabo vode na počivališču in ob športnih igriščih v Gaju. Dela v višini dobrih 1.500 evrov je izvedlo podjetje JKP Žalec, ki je vgradilo dvojni jašek za dva ločena števca, posebej za športna igrišča in posebej za počivališče za avtodome. Predhodni števec je bil umaknjen iz glavnega jaška ob bazenu Prebold ter obnovljen vodovodni vod od glavnega do novega jaška. Pred ureditvijo odjemnih mest je Občina Prebold naročila ter odstranila stare železne klopce in postavila dva platoja s štirimi klopcam in dvema košema Postajaliče za avtodome ob preboldskem bazenu je sedaj nared. za smeti ob teniških igriščih. Klopce so namenjene spremljanju športnih dogodkov in seveda tudi številnim sprehajalcem. Dela v višini slabih 2.000 evrov je izvedlo podjetje Kač Peter, s. p., Šešče, oprema pa je stala dodatnih 1.500 evrov. Prebold se ponaša z bogato zgodovino turizma. Ta sega v obdobje med obema vojnama. Pred II. svetovno vojno je namreč družina Zanier zgradila velik hotel in kopališče. Zdaj je ta zgradba daleč od nekdanjega blišča in žalostno propada, kopališče, ki je bilo že nekajkrat sanirano in preurejeno, pa je funkcionalno in poleti služi namenu. Letno kopališče dopolnjuje sedanji preboldski hotel, ki je bil zgrajen leta 1975. Hotel Prebold je bil zgrajen 1975. Po desetletnem zaprtju je bil popolnoma obnovljen leta 2003, predlani pa še dograjen. V lanskem letu so se odločili za energetsko sanacijo, ki naj bi bila izpeljana s sofinanciranjem Slovenije in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (razpis za sofinanciranje projektov za uvajanje snovne in energetske učinkovitosti oziroma rabe obnovljivih virov energije v mikro, malih in srednje velikih podjetjih s področja turizma). »Na osnovi pridobitve sofinanciranja energetske sanacije starega dela hotela je bila izvedena prva faza z zamenjavo energetskega vira, ki sedaj temelji na toplotni črpalki in sončnih kolektorjih. Letos pa naj bi bila izpeljana še sanacija fasade in oken. Zaradi zaprtja hotela in slabe prognoze za lokacijo, kot je Prebold, je problem zagotoviti kreditne potenciale za izvedbo in kasnejšo refundacijo sredstev pri gospodarskem ministrstvu oziroma EU. Drugi problem je tehnične narave, saj je arhitektura hotela za sodobno termoizolacijo zelo zahtevna in se išče optimalna izvedba, ki bi ustrezala zahtevam razpisa. Verjamemo, da bomo našli rešitve, vendar brez dobre strategije države za pomoč malim hotelom na podeželju, kjer ni zdraviliškega in podobnega okolja za razvoj turizma, preživetja kratkoročno ne vidimo,« pove direktorica hotela Janeta Mihelak. Hotel Prebold bi s to investicijo pridobil boljše pogoje za svoje poslovanje, saj se bodo bistveno znižali stroški za ogrevanje, sanitarno vodo in še kaj. Žal so že več mesecev zaprti zaradi korone in pravega učinka ta investicija za poslovanje nima, saj ni prihodkov. Je pa zagotovo res, da če je ne bi bilo, bi bilo v teh zimskih dneh še težje. Janeta Mihelak »Razmere so nas lansko leto poslovno zelo prizadele. Že v prvem valu epidemije smo morali za dva meseca popolnoma zapreti hotel in kavarno. Tudi sedaj v drugem valu je dejavnost praktično ukinjena. Stroški kljub zaprtju ostajajo. Država deloma pomaga pri pokrivanju fiksnih stroškov in subvencioniranju čakanja na delo. Zaposlene smo bili primorani dati na čakanje, odpuščali nismo. Tu so zimski meseci, ko moramo hotel, kljub temu da je nezaseden, ogrevati, financirati zaloge, plačevati fiksne stroške. Pokoronski čas bo najtežji. Prekinitev obiska turistov preko potovalnih agencij bo trajala verjetno še eno leto. Brez skupinskega turizma, kljub obnovi poslovnega dela hotela, ne bo pozitivnega rezultata. Hotel, kot je naš, je zaradi destinacije nezanimiv za slovenske turiste, kar govori tudi dejstvo, da smo v času, ko so bili izdani turistični boni, zabeležili le nekaj primerov koriščenja. Na splošno, ker ni bilo tujcev, je bilo lansko leto v primerjavi z letom 2019 naravnost porazno. Dokler bo epidemija in bo hotel zaprt, ne bo nič drugače, posledice zaprtja pa bodo težko popravljive,« še pove Janeta Mihelak. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 1 I januar 2021 13 »Saj moj pes pa ni nevaren. Nič vam ne bo naredil!« BINA PLAZNIK Neodgovorni lastniki lahko psa spremenijo v grožnjo okolici, o kateri so nas obvestili tudi naši bralci, ki jih je napadel pes na sprehodu v naravi. Pes je v rokah odgovornih lastnikov lahko najprijaznejše bitje na svetu, a neodgovorni lastniki ga lahko spremenijo v ravno nasprotno. Kako naj ravna človek, če mu med sprehodom po ulici ali cesti v domačem kraju na pot priteče lajajoč pes, ki se zaganja vanj ter v njegovega psa na povodcu in nič ne kaže, da je prijateljsko razpoložen? Vsak skrbnik živali naj z ustrezno vzgojo in šolanjem ter drugimi ukrepi poskrbi, da njegov pes ne bo nevaren okolici. Če pogledamo pravni red Republike Slovenije, ugotovimo, da morajo biti vsi psi na javnem mestu skladno z 11. členom Zakona o zaščiti živali na povodcu, za kar mora poskrbeti skrbnik psa. Skrbnik pa je vsakdo (pravna ali fizična oseba), ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Javno mesto je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni pričakovati večjega števila ljudi. Posebej so določena pravila glede nevarnega psa, torej psa, ki ogroža Boris Pesičer okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže svoje napadalno vedenje do človeka oziroma je ugriznil človeka ali žival. V tem primeru je zadeva še nekoliko strožja. Področje ureja 12. člen Zakona o zaščiti živali, ki navaja: »Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, da so zaprti v pesjaku ali objektu, da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom.« Boris Pesičer, pomočnik komandirja s Policijske postaje Žalec pove: »Sankcija za lastnika, ko pes prvič napade človeka ali drugega psa, je 400 evrov. Ko pa je pes prepoznan in uradno zabeležen kot nevaren, je sankcija 800 evrov.« Kako torej ravnati, če se počutimo ogroženi in je nas ali našega psa takšen spuščen pes že napadel? In to potem, ko ne pomaga niti odprt pogovor z lastnikom te živali? Ti po navadi zamahnejo z roko in smejoč se pojasnijo: »Saj moj pes pa ni nevaren. Nič vam ne bo naredil!« Pesičer komentira: »Nikoli ne vemo, kako bo kakšna žival odreagirala. Žival namreč odreagira intuitivno. V primeru ogroženosti zaradi spuščenega psa naj ljudje mirno pokličejo številko 113 ali direktno na lokalno policijsko postajo. Takšne prijave obstajajo. Ne morem reči, da jih je veliko ali malo. So. In na vsako prijavo se odzovemo. Preverimo prijavo. Izdamo odločbo. Občani, ki so ogroženi, ko jih napade pes, naj takoj pokličejo. Dlje časa bo preteklo od dogodka, manj možnosti bo za izsleditev lastnika psa.« Dela na jezeru Braslovče kljub zimi potekajo nemoteno. Na Braslovškem jezeru dela potekajo T. T., L. K. T. T. Občina Braslovče je konec decembra že začela dela na Braslovškem jezeru v okviru projekta Doživljaj narave, saj je bil znižan nivo vode v jezeru, kar je omogočilo dela. Izbrani izvajalec podjetje Nivo eko bo obnovil prelivni objekt, na katerem bodo zgradili razgledno ploščad, do katere bo vodil 15 metrov dolg in 3 metre širok lesen pomol. Nekoliko krajši leseni pomol bodo uredili tudi na nasprotni strani brežine, pri gostišču. Sanirali pa bodo tudi dotrajano brežino jezera. Skupna vrednost del po pogodbi z izvajalcem znaša 32.724 evrov. Z urejanjem okolice Braslovškega jezera želijo v Braslovčah prispevati k boljšim pogojem za preživljanje prostega časa ter k izvedbi izobraževalnih programov s poudarkom na vsebinah, ki promovirajo naravno in kulturno dediščino, skrb za okolje in aktivnosti v naravi. Aktualna dela na Braslovškem jezeru so del projekta Doživljaj narave, s katerim je Občina Braslovče v partnerstvu z Zavodom za kulturo, šport in turizem 3 jezera Braslovče (ZKŠT 3 jezera), vodilnim partnerjem v projektu, s podjetjem Titanic in s Turističnim društvom Braslovče kandidirala na 2. javnem pozivu LAS Spodnje Savinjske doline (SSD) in se uvrstila med enajst projektov, ki se bodo v prihodnjih dveh letih sofinancirali iz sredstev LAS v okviru tematskega področja 2. razvoj osnovnih storitev. Ocenjena vrednost projekta znaša 55.723 evrov, od tega v partnerstvu računajo na 39.972 evrov nepovratnih sredstev. Nikoli ne vemo, kako bo pes odreagiral. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA : - Fotografski tehnik NOVO - Cvetličar - Vrtnar - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik Vabimo na informativni dan - ON-LINE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA : - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Petek, 12. 2. ob 11. in 16. uri Sobota, 13. 2. ob 11. uri Petek, 12. 2. ob 9. in 15. uri Sobota, 13. 2. ob 9. uri Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si Besede nekdanjega dijaka, danes uspešnega podjetnika: Tomaž Jevšnik, Ocean Orchids d.o.o. Že Darwin je zapisal, da bi naj bil tisti, ki rad potuje, botanik, saj so rastline glavni okras tega planeta. Izbrati poklic vrtnarja ali hortikulturnega tehnika zagotovo prinaša neko globlje zavedanje in uživanje v naravi oziroma okolju, ki nas obdaja. To pa bo ena najpomembnejših vrlin mladega človeka v času sprememb, ki je pred vsemi nami. Šola za hortikulturo v Celju je odličen uvod v ta poklic, njeni učitelji pa ponujajo nalezljivo ljubezen do rastlin in narave na splošno. Besede nekdanjega dijaka, danes uspešnega podjetnika: Simon Ogrizek, FLDC – Floral & Landscape Design Consulting Ljubezen do narave je bodisi prirojena ali pa privzgojena, a vedno ostaja enaka ljubezen do narave. Vsako ljubezen pa je potrebno negovati, veliko dajati in manj pričakovati. V delu z rastlinami morate torej neznansko uživati, ker bo potrebno vlagati veliko dela in odrekanj. Kot povračilo za vloženega veliko truda, boste prejeli dostojno, lepo in umirjeno življenje ter neizmerno duševno bogastvo. WWW.HVU.SI Besede fotografa: Igor ROSINA dipl. fot. ACI Instructor Dobra fotografija je rezultat zakladnice tehničnega znanja, uporabnih veščin, občutka in predvsem strasti – fotografi so namreč tisti, ki beležijo zgodovino, brez besed pišejo zgodbe, s podobami opremljajo številne tiskane in digitalne medije ter prostor okoli nas. Fotografija je jezik 21. stoletja, poklic fotografa pa raznolik in ustvarjalen, saj nudi številna področja ustvarjanja. Znan slovenski fotograf, Arne Hodalič je v svoji zadnji knjigi zapisal: »Bližnjic ni. Ne v fotografiji, ne v življenju.« 14 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2021 Dedek Mraz prelisičil korono Gasili več ur, T. T., L. K. poziv k solidarnosti T. T. Dedek Mraz v občinah Braslovče in Žalec, na Vranskem pa so ga “nadomeščali” poštarji. T. TAVČAR Gasilci PGD Letuš, Braslovče in Mozirje so v nedeljo, 17. januarja, v zgodnjih jutranjih urah intervenirali v požaru na hiši v Letušu. Po več kot petih urah jim je požar uspelo pogasiti. Leseni del vikenda, v katerem je kot najemnik živel par srednjih let, je povsem uničen. Vodja intervencije, poveljnik PGD Letuš Sašo Jus je povedal, da je šlo za zelo zahtevno posredovanje. Ob prihodu gasilcev je bil požar namreč že polno razvit, gašenje so oteževale neprijazne vremenske razmere. »Temperatura zraka je bila minus deset stopinj. Okolica zgradbe je bila zaledenela, zmrzovala je tudi voda.« Po več kot petih urah je 44 gasilcem le uspelo pogasiti požar, a lesenega dela jim ni uspelo rešiti. Ta je namreč povsem uničen. Intervencije se je udeležil tudi braslovški župan Tomaž Žohar, ki je paru (Zmagu Turnšku in njegovi partnerici) ponudil pomoč pri iskanju strehe nad glavo. Kot je povedal Zmago Turnšek, sta s partnerico zelo hvaležna PGD Letuš, Braslovče in Mozirje, sosedom Idi Landeker, Alojzu in Metki ter Zdravku Rančniku, županu Tomažu Žoharju, Občini Braslovče, Civilni zaščiti in vsem, ki so nudili pomoč in se izkazali v težkih okoliščinah požara. V Braslovčah je Dedek Mraz otroke obdaril kar v avtomobile, s katerimi so jih pripeljali starši. Tudi zadnji izmed treh dobrih mož, Dedek Mraz ni zatajil, konec decembra je obiskal otroke po dolini in jih obdaril. Po Občini Žalec se je želel Dedek Mraz najprej popeljati s kočijo, a je ta zatajila, zato se je na trasi od Levca do Šempetra na zadnji dan leta 2020 popeljal kar s kabrioletom. Tudi ta mu je nekoliko nagajal, a na koncu je Dedka Mraza vendarle varno popeljal do otrok. Pri tem so bili razočarani najmlajši, ki so ga ob cesti in pri osnovnih šolah kar dolgo čakali, a na koncu se jim je na ustih vendarle pokazal nasmeh, ko so ga zagledali. Dedek Mraz je vsem otrokom, ki obiskujejo žalske vrtce, darilo s pismom poslal na dom po pošti. Občino Braslovče je letos Dedek Mraz obiskal nekoliko drugače. Ob upoštevanju ukrepov za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni je obdaril Civilna zaščita Občine Braslovče poziva k solidarnosti, pomoči paru, ki je ostal brez strehe nad glavo: »Da bo spopadanje s težko situacijo lažje, prosimo vse, ki bi lahko pomagali oškodovanemu, da prispevate finančna sredstva.« Podatki za nakazilo finančnih sredstev: Zmago Turnšek TRR: SI56 0242 3222 7819 372 Namen: Pomoč po požaru Od Levca do Šempetra kar s kabrioletom … najmlajše otroke, ki so jih starši pripeljali na prireditveni prostor v Braslovče, kar v avtomobilih. Dedek Med obiskom Dedka Mraza pri OŠ Petrovče Mraz je s svojimi dobrimi vilami vsem otrokom, bilo jih je okrog 230, starosti od dveh do petih let, podaril slikanice in druge igrače, sladkarije ter zaželel srečno in zdravo leto, ki prihaja. Obljubil jim je, da se prihodnje leto ponovno snidejo. Občina Vransko pa je letos namesto tradicionalnega pusta povabila v kulturni dom na otroško predstavo in obdarovanje. Otrokom je zaradi epidemije novega koronavirusa darila poslala na dom. Lahko rečemo, da so Dedka Mraza nadomeščali kar poštarji. Obdarovali so 240 otrok v starosti do 6 let (rojeni v obdobju od 2014 do 2020), ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Za novoletno obdarovanje otrok je Občina Vransko namenila 2.400 evrov. Poslanka in polzelski SDS humanitarno L. K. ARHIV SDS POLZELA V Občinskem odboru Slovenske demokratske stranke Polzela so se decembra odzvali na pobudo poslanke Lidije Ivanuša in se odločili, da se povežejo z lokalnima odboroma Rdečega križa Polzela in Karitasom na Polzeli ter izvedejo zbiranje sredstev za občane v stiski, ki jim je epidemija še otežila pogoje za življenje. Zbirali so hrano, izdelke za osebno higieno, razkužila, maske, oblačila, šolske potrebščine, izdelke za dom, igrače ipd. Ponudili so pomoč civilni zaščiti pri obvladovanju trenutnih razmer, prav tako tudi Domu upoko- jencev Polzela. Med člani OO SDS Polzela so številni prostovoljci, ki nesebično pomagajo na covid oddelkih. »Odziv članov Občinskega odbora SDS Polzela je bil izjemen, za kar se jim iskreno zahvaljujemo, prav tako pobudnici, poslanki Slovenske demokratske stranke, Lidiji Ivanuša in predsedniku odbora Alenu Vrtniku, ki je skrbel, da je dobrodelna akcija potekala hitro in učinkovito,« so sporočili iz občinskega odbora SDS Polzela in poudarili, da so posebej hvaležni podjetjem, ki so priskočila na pomoč. POKLIČI – 041 634 229 NAROČI – PREVZEMI OBUTEV ZA VSE STAROSTI IN PRILOŽNOSTI OBUTEV, COPATI, NOGAVICE AKCIJA POSEZONSKE OBUTVE DO -50 % OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.–12. URE IN OD 15.-17. URE Vlasta Radić s. p., Rimska cesta 98, 3311 Šempeter www.informacija.net/prodajalna-obutve-solncek Odziv članov in donatorjev na dobrodelno akcijo je bil izjemen. PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2021 15 Zabukovški planinci ob sedemdesetletnici brez proslave D. NARAGLAV ARHIV DRUŠTVA Planinsko društvo Zabukovica, ki je bilo ustanovljeno leta 1950, je skrbnik 46 odsekov planinskih poti v skupni izmeri 45,3 kilometra, od tega jih 44,17 kilometra poteka po Občini Žalec. Ena planinska pot pa je v Občini Prebold. Kljub zdravstveni krizi so v Planinskem društvu Zabukovica lani uspeli izpeljati nekaj prireditev iz svojega zaradi jubileja še obsežnejšega programa. Še pred razglasitvijo epidemije so izpeljali svoj jubilejni 70. občni zbor, ki se ga je udeležilo 150 članov in drugih gostov. Na njem so razdelili kartončke za »zbiranje žigov vrhov« za začetek nagradne igre ob 70-letnici društva. Žrebanje so opravili ob zaključku 40. jesenskega pohoda 17. oktobra na Homu brez načrtovane proslave ob jubileju, ki je odpadla zaradi koronskih razmer. V sestavi osmih pohodnikov so izpeljali štiridnevni pohod (od 14. do 17. oktobra) po zasavski poti, ki se je na dan žrebanja končal na Homu. To je bila njihova četrta aktivnost iz programa, saj so pred tem izpeljali že akcijo s kolesom od izvira Savinje do njenega izliva v Savo, organizirali razstavo, posvečeno 70-letnici v Domu Svoboda Griže, in se podali na dvodnevno planinsko turo na Triglav. Markacisti so lani opravili tudi precej dela pri vzdrževanju in označevanju planinskih poti. Kot so povedali, je letos poleg pregleda in čiščenja vseh planinskih poti potekala tudi večja obnova poti iz vseh smeri na Gozdnik. Pot so očistili, odstranili so podrta ali napol podrta drevesa, naredili nove markacije, nadelali stopnice iz smeri lovske koče ipd. Pri čiščenju ostalih planinskih poti so obnovili markacije, zamenjali več stebrov z večjimi smernimi tablami in stebriček s smernimi tablami na vrhu Kamnika. Ustanovljeno le dve leti po PZS Društvo je bilo ustanovljeno 6. aprila leta 1950 v menzi Rudnika Zabukovica, le dve leti za ustanovitvijo PZS. V Zabukovici so delovali že Markacista pri delu na poti za Gozdnik predvojni planinci, zlasti aktiven je bil dr. Potrata, ki je leta 1932 prišel v Zabukovico in bil 1942 ustreljen kot partizanski zdravnik. Kmalu po ustanovitvi društva, prvi predsednik je bil Rado Košec, se je vanj včlanilo 217 planincev. Vse do leta 1964 je to število članov sicer nekoliko nihalo, po tem datumu pa se je društvo »odprlo« navzven. Vanj so se začeli vključevati tudi planinci iz drugih krajev in učenci OŠ Griže. Tako je društvo leta 1973 štelo že preko tisoč članov. Danes 600 članov Danes društvo šteje okoli 600 članov. Strokovnih delavcev (planinski vodniki vseh kategorij, mentorji šolskih skupin, markacisti, orientacijski traserji …) je v društvu 25. Sicer pa vseskozi skrbijo za nov strokovni kader in mlade člane pošiljajo na izobraževanja. V svojih vrstah imajo tudi državne prvake v orientaciji v raznih kategorijah. Njihovi člani so za delo v planinstvu prejeli že mnoge spominske značke, častne znake PZS, svečane listine ter plakete PZS, priznanja zaslužni in častni vodnik PZS. PD Zabukovica je skrbnik 46 odsekov planinskih poti v skupni izmeri 45,3 kilometra, od tega jih 44,17 kilometra poteka po Občini Žalec. Ena planinska pot je v Občini Prebold. V društvu je sedem usposobljenih Kot se spodobi, so svoj jubilej obeležili tudi na Triglavu Nastajajo nove pohodniške poti T. T. ARHIV DRUŠTVA Na območju Občine Vransko so se v zadnjih času pojavile nove pohodniške poti. Pri nekaterih je potek poti označen z lastno označbo, spet druge uporabljajo prirejene Knafelčeve markacije. Pri Planinskem društvu Vransko opozarjajo, da ne glede na označbe, niso odgovorni za stanje teh novonastalih poti. Društvo je trenutno skrbnik 8 planinskih poti in jih mora vzdrževati in označevati z risanjem markacij zakonsko določene oblike, dimenzij in barv ali s postavljanjem usmerjevalnih tabel. S Knafelčevo markacijo označene poti, ki niso predmet društvenega skrbništva in hkrati niso vpisane v evidenco planinskih poti, bi lahko pri uporabniku vzbudile varljiv občutek navidezne urejenosti in varnosti, v primeru poškodb na poteh pa neutemeljeno razočaranje nad društvenim markacijskim odsekom. Zavedati se moramo, da vsaka nadelava novih pohodniških poti zahteva poleg načrtovanja ob soglasju lastnikov zemljišč, preko katerih naj bi takšna pot potekala, in upoštevanju predpisov s področja ohranjanja narave, urejanja gozdov, divjadi in lovstva tudi redno vzdrževanje in s tem skrb za varnost uporabnikov. V Planinskem društvu Vransko so povedali, da bodo vsem v primeru kakršnih koli vprašanj z veseljem pomagali. Prva oznaka na Gorici markacistov, ki letno opravijo skupaj preko 700 ur. Precejšnje je njihovo število opravljenih veznih poti. PD Zabukovica ima na skrbi tudi dva bivaka (na Gozdniku in na Kamniku) ter planinsko kočo Dragov dom na Homu. PD Zabukovica organizira kar nekaj tradicionalnih prireditev oziroma planinskih pohodov. Letos ob 8. marcu je bil že 33. pohod žena na Hom. Prav tako društvo soorganizira Pohod od Starega piskra v Celju do spomenika talcem pod Gozdnikom, v oktobru pa pohod krajanov na Hom. V PD poleg vseh odsekov uspešno deluje sekcija pohodnikov, ki sama sebe imenuje ljubitelji četrtkov. Ti se vsak tretji četrtek v mesecu odpravijo v planine, v zadnjih treh letih kar z dvema avtobusoma. PD Zabukovica je tako dosegla tudi cilj množične obiskanosti planinskih pohodov in s tem posredno zadostila tudi skrbi za zdravje planincev. Seveda v društvu ne pozabijo na mladino (predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci ter študenti). Za njih organizirajo pohode v sklopu akcij ciciban in pionir planinec, vsakoletno priljubljeno enotedensko planinsko taborjenje pod platneno streho, sodelujejo na orientacijskih tekmovanjih. So pa člani PD Zabukovica skupaj z drugimi člani PD iz Savinjske doline tudi skrbniki vezne poti Savinjske planinske poti. 16 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2021 Savinjčani najbolj pogrešajo druženje BINA PLAZNIK, DARKO NARAGLAV B. P., D. N., OSEBNI ARHIVI Kaj najbolj pogrešajo in kaj bodo naredili najprej, ko bodo odpravljene vse omejitve, zapore, ko se bomo ponovno lahko brez težav gibali, delali, se družili, smo povprašali Spodnjesavinjčane, potem ko v Sloveniji zaradi drugega vala epidemije že dobre tri mesece živimo z velikimi omejitvami. Miro Mijić, Prebold: »Zelo si želim, da se ta epidemija enkrat konča. Ko se bodo odprle meje, bo moja pot v rodno Bosno, kjer nisem bil že več kot leto dni. Najbolj hudo je bilo, ko mi je umrla mama in nisem mogel na pogreb. Zato težko čakam, da lahko mami v spomin na pokopališču prižgem kakšno svečko. V Sloveniji sem že od leta 1981 in sem aprila lani tu tudi dočakal upokojitev, tako da bi sedaj še toliko laže šel na obisk k svojim sorodnikom. Sicer pa najbolj pogrešam druženja, odprtje vseh trgovin in tudi drugih dejavnosti.« Bojana Polak, Liboje: »Ker pogrešam širše druženje, kot večina ljudi, bom ob sprostitvi ukrepov najbrž ponovno sedla skupaj s prijateljicami, sosedi in z veseljem z njimi spila kakšno kavo in poklepetala. V nadaljevanju me bo pot zagotovo vodila v trgovine z oblačili in obutvijo, saj razen po spletu tega sedaj ni mogoče kupiti. Nakup preko spleta pa ni isto, kot če sam vidiš, otipaš, pomeriš želeno oblačilo in obutev. Ta korona nam je vzela res veliko, tudi z možem sva jo prebolela, zato bi bil res že čas, da zaživimo kot pred njo.« Danica Mirnik, Žalec: »Najprej se bom pričela družiti s sosedi in prijatelji, saj smo sedaj močno prikrajšani za socialne stike, ki nam drugače bogatijo in lepšajo življenje. Takoj ko bo mogoče, pa se bomo odpravili čez mejo na Hrvaško na morje, kjer imamo nepremičnino in bi bilo treba kaj postoriti. Pravzaprav kaj drugega, z izjemo kakšne prireditve, pa ne pogrešam. Živilske trgovine so odprte, oblačil in obutve imam dovolj, tako da nimam težav s tem. Je pa težje za mlade družine z otroki, ki rabijo nove stvari, saj stare prerastejo.« Ibre Nač, Prebold: »Ta korona nam je res spremenila življenje in komaj čakam, da bomo spet lahko zaživeli tako kot pred epidemijo. Če se bodo ukrepi sprostili in meje odprle, bo moja prva pot na Hrvaško, kjer živijo ženini starši in najini otroci. Moji starši so v Srbiji. Z ženo jih nisva videla že več kot leto dni, se pa pogosto slišimo. Ob tej epidemiji pa seveda zelo pogrešam običajna druženja, normalno delovanje vseh institucij, trgovin in še marsičesa, kar je bilo prej samoumevno. V teh časih je treba povsod čakati, kar ni ravno prijetno.« Andreja Šteiner, Šempeter: »Čim bom lahko, bom šla malo na morje, saj si želim malo njegove bližine in šumenja valov, ki pomirja. Sicer pa mi ni dolgčas. Že danes sem bila v Kaplji vasi, kjer imamo vikend, na tekaških smučeh, kar grem običajno vsak dan. Sicer sem vsak dan aktivna v naravi in zelo pogosto jo mahnem na Mrzlico. Tudi v nedeljo sem bila, ko je lepo snežilo. Enostavno uživam v tem, da sem zunaj. Sicer pa je dela tudi dovolj, med drugim se enkrat na teden preko ZOOM-a dobivamo člani našega krožka Zelišča, narava, zdravje.« Zdenka Novak, Šempeter: »Doma imam kar nekaj turističnih bonov, ki sem jih lani prejela za darilo ob moji 60-letnici, a doslej niti enega nisem mogla izkoristiti. Takoj ko bo mogoče, se bova z možem lotila koriščenja teh bonov in si malo napolnila baterije po tem turobnem korona času. Katere bone bova izkoristila najprej, pa bova videla. Lahko se bova podala na morje, v hribe, toplice, izbor je kar pester. Sicer pa v tem času na splošno pogrešava druženje in normalno odprtje trgovin in drugih dejavnosti. Upajmo, da bo kmalu drugače.« Rozalija Podvršnik, Galicija: »Ko bo mogoče, se bom najprej šla družit z mojimi sestrami, saj si zaradi omejitev na občine in nasploh epidemije tega nismo privoščile, ampak smo stike imele le preko telefonov. Seveda pa v tem času močno pogrešam druženje z upokojenci, s katerimi smo hodili na izlete in druženje z našo skupino ročnih del Klepetulje, s katerimi smo se družile vsak ponedeljek in skupaj ustvarjale, pele in se imele lepo. Upajmo, da bo kmalu spet tako, dotlej pa se velja držati ukrepov.« Vili Ograjenšek, Podlog: »Že komaj čakam, da bo konec te krize. Najprej pa bom skupaj poklical vse člane nekdanjega in sedaj ponovno delujočega ansambla Veseli hmeljarji, da opravimo kakšno vajo in da se nato lotimo snemanja novih skladb in spotov. Delo smo dobro zastavili, a nam je korona preprečila druženje in vaje. Sicer pa si zelo želim, da jo spet mahnem proti Logarski dolini, kamor z ženo zelo rad zahajava, pa četudi samo na kavico, saj naju ta narava v tej ledeniški dolini res navdihuje in pomlaja.« Mojca Božič, Žalec: »Najprej bom šla v kakšno trgovino s tekstilom, drugih stvari ne pogrešam pretirano. Na vse ostale omejitve sem se nekako navadila, tudi policijska ura ni problem. Najbolj pogrešam prehod med občinami, ker so sorodniki in prijatelji iz drugih občin in tega druženja se najbolj veselim. Maske so pa zame že čisto normalen vsakdan. Se bo potrebno navaditi biti brez njih, ko bo čas zato.« Gregor Lajlar, Ločica ob Savinji: »Živimo v časih, ko je potreba po prilagajanju novim življenjskim normam zelo velika. Menim, da je ta vrlina trenutno najbolj potrebna za »normalno« življenje v danih razmerah. Zame osebno je največja težava prepoved vseh družbenih dogodkov, saj zelo rad obiščem kakšen koncert ali gledališko predstavo. Nimam velike potrebe po obisku trgovin, saj tudi, ko so te odprte, jih obiščem le, če kaj nujno potrebujem. Sem se pa že pred epidemijo posluževal spletnega nakupovanja, ki je sedaj še bolj v porastu. Omejitev prehajanja med občinami se po mojem mnenju zelo slabo upošteva. Vsi se vozimo v druge občine v službo, kjer srečujemo ljudi iz povsem različnih okolij. Dovolj bi bila policijska ura, ki nam onemogoča druženje zunaj občine svojega domovanja v urah, ko smo doma. Na maske smo se nekako že navadili, saj jih zahtevajo vsi delodajalci in jih moramo nositi v službah. Ko prebrodimo krizo, si bom najprej privoščil dober koncert in pivo v priljubljenem lokalu.« Tilen Prislan, Žalec: »Epidemijo preživljam športno, ker sem športnik. Treningov trenutno ni, so bolj individualni športi, kot je hoja v hribe in podobno, skratka gibanje na svežem zraku. Manjka mi predvsem druženje s prijatelji, zato bom najbolj vesel tega – druženja s prijatelji in obiska kakšne »fajn« veselice. Ko bodo opravljene vse omejitve, zapore, si bom privoščil »eno fajn« zabavo s prijatelji.« Danijela Tešanović, Žalec: »Epidemijo vseskozi preživljam delovno. Vsak dan hodim v službo. Zaposlena sem na železnici, delam kot sprevodnica na vlaku. Je pestro. Sem pa v pričakovanju pomladi in poletja, saj se najbolj veselim druženja s prijatelji. Komaj čakam, da se potniki spet vrnejo na vlak. Najbolj bom vesela druženja in starega življenja, kot smo ga imeli prej. Pogrešam tudi restavracije in gostilne. Komaj čakam piknikov s prijatelji.« Marko Jordan, Gotovlje: »Veste kaj, doma sem na vasi. Tukaj življenje poteka precej po starem. Sicer se ne obiskujemo tako kot včasih, gibljemo se bolj kot ne po bližnji okolici. Sam se zelo čuvam, saj ne želim ogrožati sebe, niti drugih. Ko bodo odpravljene omejitve, bom šel v gostilno in se družil s svojo druščino, spil dve pivi. Drugače sploh ne pogrešam nobenih dogodkov, ker je zima in nikamor ne grem. Na vrhu hriba, če pogledamo od glavne ceste pri Gotovljah, sta dve telegrafnici, tam imam vinograd in tam se najraje zadržujem ter gledam dol in se z ničimer ne obremenjujem (smeh). Hvala bogu, zdravje mi služi glede na to, koliko sem star, ker mlad nisem.« Luka Bratušek, Žalec: »Celo epidemijo preživljam veliko zunaj na svežem zraku. V šoli mi gre veliko bolje, ker je na daljavo. S starši se bolj razumem, ne vem sicer, zakaj je temu tako. Ko bodo odpravljene omejitve, zapore, policijska ura, ko se bodo odprli lokali, se bomo z družbo dobili spet v gostilni. To najbolj pogrešam. Sicer se družimo tudi sedaj, vendar ne tako, kot smo se po navadi. Na koncerte in zabave ne hodim.« NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 1 I januar 2021 17 MALI OGLASI AKTUALNE INFORMACIJE – FEBRUAR 2021 JAVNI RAZPISI V TEKU Razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za leto 2021 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih, določenih v razpisu za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev; UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev; UKREP 4:Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene; UKREP 5:Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (incoming turizem). Javni razpis je objavljen na spletni strani Razvojne agencije Savinja in Občine Žalec. SPIRIT Slovenija MALI OGLASI ZA VSE Javni razpis - »Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2021« (Ur. list RS, št. 6/21) Dodatne informacije: podjetnice@spiritslovenia.si, spletna stran SPIRIT Slovenija, javna agencija https://www.spiritslovenia.si/razpis/356. Rok za oddajo: 31. 5. 2021 do 14.00 ure. USPOSABLJANJE SPOT svetovanje Savinjska organizira usposabljanje ABC podjetništva 2021, ki je namenjeno vsem podjetnicam in podjetnikom začetnikom ter potencialnim podjetnikom. V okviru javnega natečaja: »Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2021« bo podjetnicam začetnicam, ki bodo uspešno zaključile vseh 5 modulov, ponujena možnost kandidiranja za finančne spodbude. Podrobnejše informacije o vsebini in poteku usposabljanja najdete v prilogi ali na spletni strani: https://www.ooz-celje.si/events/categories/dogodki-spot/. Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) Razvojna agencija Savinja, kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD), je objavila 2. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS SSD v programskem obdobju 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni poziv je objavljen na spletni strani LAS SSD (www. las-ssd.si), rok za prijavo projektov je 15. 4. 2021. Informacije o javnem pozivu dobite na sedežu vodilnega partnerja RA Savinja, po tel. 03/ 713 68 66 (Mirjana) in 03/713 68 60 (Jaka) ali e-naslovu las.ssd@ra-savinja.si, vsak delovnik od 8:00 do 13:00. OSTALE INFORMACIJE Projekt BioTHOP Vabljeni k spremljanju LIFE BioTHOP projekta vpeljave inovativnih tehnologij predelave odpadne hmeljevine v nove proizvode. Več na www.life-biothop.eu. PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Prodam 12 OKROGLIH BAL SUHEGA SENA, druga košnja – primerna za konje. Cena 30 € (lokacija Griže). Info.: 041 792 100 18 KULTURA ŠT. 1 I januar 2021 Hotela je biti baletka ali forenzičarka, postala je flavtistka BINA PLAZNIK, L. K. OSEBNI ARHIV A. B., INTV Flavtistka Alenka Bogataj z Vranskega je zastopala Slovenijo v multikulturnem ansamblu The Earth Orchestra. V začetku januarja smo na svetovnem spletu spremljali posebni glasbeno-umetniški podvig na daljavo, v katerem so sodelovali mladi glasbeniki iz 197 držav. Skupaj so kot The Earth Orchestra (Orkester Zemlje) na daljavo v projektu svetovnih razsežnosti posneli skladbo z naslovom Together is beautiful (Skupaj je lepo), ki so jo predvajali na svetovnem spletu. »Skladba Skupaj je lepo je dokaz, da glasba lahko premaga vse kulturne, rasne, jezikovne razlike, premaga vsako razdaljo in pride do srca vsakomur, ki ji to dopusti. In ravno to je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujemo; da stopimo skupaj,« je povedala slovenska udeleženka, šestindvajsetletna flavtistka Alenka Bogataj. šolo odpravila vpisat kar sama, brez vednosti staršev. Ker se na Vranskem ni bilo mogoče učiti flavte, sem stvari že takrat vzela v svoje roke in prepričala še šest prijateljic, da so se »Vsekakor si pri devetih letih, ko sem pričela z igranjem flavte, nisem predstavljala, da bo to postala moja življenjska pot. Takrat sem hotela postati baletka ali pa forenzičarka.« Koncert na Konzulatu v Münchnu Pobudnik ustanovitve “vsesvetovnega orkestra” in tudi celotnega projekta je bil z BAFTO nagrajeni skladatelj George Fenton. Za samo usklajevanje, snemanje, da je vse teklo tako, kot je treba, pa je poskrbela ekipa organizatorjev. Ideja o orkestru, ki bi ga sestavljali glasbeniki iz vseh držav sveta, se je porodila pred tremi leti, veliko preden je koronavirus spet močno začrtal meje med državami. 57 od skupno 197 glasbenikov, vsak iz druge države, se je prvič srečalo maja 2019, ko so v legendarnem londonskem studiu Abbey Road posneli prve glasbene temelje za skladbo. Nato je pandemija koronavirusa projekt močno upočasnila, nenadoma se 197 glasbenikov z vsega sveta ni moglo zbrati na enem mestu, da bi skupaj zaigrali, zato so ubrali pot, ki jo v teh časih pozna večina, na daljavo. Kako je vas zanesla pot v to svetovno druščino? »K sodelovanju so me povabili pred tremi leti, ko sem še živela v Londonu. Povabili so me zaradi dobrega predhodnega sodelovanja s profesionalnimi orkestri. Priporočil me je dirigent, s katerim sem nekaj mesecev prej delala na povsem drugem projektu.« Vaša življenjska pot je zelo zanimiva. Kdo vas je navdušil za glasbo? Izhaja ta ljubezen iz vaše družine? »Prihajam iz velike družine štirih hčera, kjer smo vse obiskovale glasbeno šolo in se učile igrati različne inštrumente. Odkrito povedano, sploh ne vem, od kod nam vsem ljubezen do glasbe. Starši niso glasbeniki, je pa res, da je glasbenik sosed. (smeh) Spomnim se, da sem se v glasbeno vpisale na flavto in s tem omogočile, da se je moj izbrani inštrument poučeval tudi na Vranskem. Starši skozi vsa leta nikoli niso preveč razumeli svojih štirih hčera, ampak so nas vseeno resnično podpirali, spodbujali in večkrat na dan vozili v glasbeno šolo ter na neštete koncerte, seminarje, tekmovanja ... Brez podpore staršev mi vsekakor ne bi uspelo priti do tu, kjer sem sedaj.« Kako to, da ste se odločili za študij v Londonu? Kakšne so prednosti in morda slabosti študija v tujini? »Za študij v Londonu so me navdušili prijatelji glasbeniki, ki so tam že študirali in so mi pripovedovali o vseh priložnostih, ki se tam ponujajo. Zelo pa mi je bil všeč tudi način igranja in poučevanja tamkajšnjih profesorjev. Na sprejemne preizkuse sem pravzaprav odšla bolj za »hec« in brez kakršnihkoli pričakovanj. Potem pa sem na presenečenje vseh, predvsem pa na svoje, opravila avdicijo, ponudili so mi mesto in tudi štipendijo. V času študija sem bila štipendistka šole, ki so jo podpirale fundacije Mary Morgan Award in pa Pidem fundacije. London vsekakor opravičuje svoj sloves dragega mesta, tako da si študija tam brez štipendije vsekakor ne bi mogla privoščiti.« Kaj pa družabno življenje v tujini? »Družabno življenje v tujini vsekakor je, ampak je daleč od študentskega življenja, ki ga poznamo in imamo pri nas v Sloveniji. Študentje v tujini si po navadi ne moremo privoščiti jesti zunaj, hoditi na “kavice” in “pijačke” in si plačevati drage vstopnine za klube in zabave. Smo pa na primer v Londonu imeli zelo dostopne in ugodne klasične koncerte, ki smo jih obiskali vsaj enkrat na teden. Velika prednost mesta je bila vsekakor ta, da je bil skoraj čisto vsak večer v mestu kakšen fantastičen klasičen koncert.« Vas je dajalo domotožje? »Vsekakor me je na začetku, pa tudi kasneje kdaj dajalo domotožje. »Svojo glasbeno pot je Alenka Bogataj začela na Glasbeni šoli v Žalcu in nadaljevala na umetniškem oddelku 1. gimnazije v Celju. Njeni mentorji so bili Nina Fajfar Baša, Matjaž Debeljak in Matej Zupan. Pred dvema letoma je z odliko diplomirala na priznani akademiji za glasbo Royal College of Music v Londonu, kjer je bila v času študija štipendistka šole, prav tako pa sta jo podprli fundaciji PidemFoundation in Elizabeth Marry Morgan Award. Zdaj je študentka magistrskega študija na Visoki šoli za glasbo in teater v Münchnu v razredu Phillipa Bouclyja. Na različnih tekmovanjih doma in v tujini posega po najvišjih nagradah. Prejela je tudi nagrado za odličnost Barbare Celjske, ki jo podeljuje Rotary klub Barbare Celjske. Večkrat je igrala na slovenskem veleposlaništvu v Londonu in na konzulatu v Münchnu. Kot solistka je lani nastopila z orkestrom Arte Solidale v Italiji. Njena največja strast je igranje v orkestrih. Redno sodeluje s svetovno priznanimi dirigenti, kot so Haitik, Ashkenazy, Jurowski, Brabbinss. V sezoni 2017/18 je opravljala orkestrsko prakso z orkestrom Angleške nacionalne opere (ENO). S pianistom Danilom Mascettijem redno koncertira po Angliji, Nemčiji in Italiji. Lansko leto sta nastopila tudi na sprejemu pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju. Z gostovanja v predsedniški palači lani januarja, kjer je nastopila skupaj s pianistom Danilom Mascettijem Navsezadnje sem bila stara komaj 18 let in sem prišla domov samo trikrat na leto, ko smo imeli daljše počitnice. Tudi kultura in ljudje so na Otoku malce drugačni. Izjemno prijazni, ampak mogoče ne tako “lahko dostopni”. Kot študent v tujini si prisiljen, da kmalu odrasteš, saj si za vse odgovoren popolnoma sam.« Alenka Bogataj Kaj počnete trenutno kot flavtistka? »Trenutno zaključujem magistrski študij flavte na Hochschule für Musik und Theater v Münchnu. Pred korona krizo sem dosti igrala tudi v različnih orkestrih in organizirala glasbene delavnice za otroke, starejše ljudi, ki bolehajo za demenco in igrala v različnih manjših komornih sestavih. Upam, da bo pandemije kmalu konec, saj s kolegi glasbeniki že načrtujemo zanimive projekte, koncerte in komaj čakamo, da se vrnemo na odre.« Je vaše delo dinamično in ustvarjalno ali je kdaj tudi rutinsko? »Po eni strani dela glasbenika vsekakor ne morem opisati kot rutinskega, saj dan ni enak dnevu. po navadi z orkestri snemamo v večjih studiih. Koncerte pa večinoma v koncertnih dvoranah ali dobrih akustičnih cerkvah. Od marca lani pa veliko stvari snemam kar iz svoje dnevne sobe.« Sodelujete morda tudi z drugimi glasbeniki? Katera glasbena zvrst vas najbolj privlači? »Večino časa sodelujem z drugimi glasbeniki, saj je flavta kot solističen inštrument kar malce dolgočasna. Najraje igram v orkestrih ali v manjših komornih sestavih. Vsekakor me najbolj privlači klasična glasba, res pa je, da sem se bila enkrat prisiljena preizkusiti tudi v džezovski improvizaciji, kar je bilo malo drugače, ampak tudi zelo zabavno.« Ste si na začetku glasbene kariere predstavljali, kam vas bo vodila Štiriperesna deteljica sestr Bogataj z Vranskega; Alenka je druga z leve. Vsak teden je po navadi kakšen nov projekt, ki onemogoča ustaljen urnik. Po drugi strani pa ogromen delež časa, ki ga preživimo z inštrumentom v roki, pomeni biti zaprt v sobi in vaditi, bodisi sam ali pa s kolegi glasbeniki. Rutina je tako kot pri športnikih zelo pomembna za ohranjanje kondicije. Vsi glasbeniki imamo vsaj en zelo drag kos opreme, to je naš instrument. Predvsem sedaj, v korona časih pa se je pojavila tudi večja potreba po snemalni opremi.« Ali ustvarjate tudi avtorsko glasbo? Kje snemate svojo glasbo? »Zaenkrat še ne ustvarjam avtorske glasbe, mogoče jo bom kdaj v prihodnosti. Filmsko glasbo vaša pot? »Vsekakor si pri devetih letih, ko sem začela igrati flavto, nisem predstavljala, da bo to postala moja življenjska pot. Takrat sem hotela postati baletka ali pa forenzičarka. V zgodnjih najstniških letih se sploh nisem zavedala, da ljudje od tega živijo. Zame je bil to izključno hobi. Ko pa sem začela obiskovati I. gimnazijo v Celju - umetniški oddelek, pa sem nekako že vedela, kaj si želim, in sem za tem »stala« tudi ob dobronamernem prepričevanju staršev, da morebiti to ni najboljša karierna odločitev. Do zadnjega dneva vpisa me je mami poskušala prepričati, naj grem študirat kaj drugega, ampak sem vztrajala. S svojo močno voljo KULTURA ŠT. 1 I januar 2021 Kako so posneli to čudovito svetovno glasbeno stvaritev? Ustvarjanje je potekalo drugače kot običajna snemanja v studiu z orkestrom. V maju 2019 je del orkestra posnel podlago za celotno skladbo v slovitih Abbey Road studiih, v katerih je bila posneta glasba za filme, kot so Gospodar Prstanov, Harry Potter, Skyfall, Vojna zvezd ... V njih so snemali tudi svetovno znani izvajalci The Beatles, Adele, Lady Gaga, Ed Sheeran in mnogi drugi ... Naslednji korak je bil, da je vsak posameznik z orkestrsko podlago v ušesih posnel še svoj del. Nekateri, med njimi Alenka Bogataj, so snemali v Londonu, drugi so poslali posnetke iz studiev svojih držav. Ker je bil celoten namen projekta združiti čim več različnih kultur, v orkestru niso sodelovali samo klasični glasbeniki, temveč tudi glasbeniki, ki so igrali na tradicionalna glasbila z vseh koncev sveta. Na koncu so ustvarjalci vse skupaj združili in ustvarili skladbo Together is Beautiful (Skupaj je lepo). Vsak glasbenik je posnel tudi kratek video, v katerem je na kratko predstavil sebe in svojo državo. Ti posnetki bodo predvajani v dokumentarcu. sem jih prepričala, da me od takrat naprej pri tej odločitvi tudi brezmejno podpirajo.« Ste imeli ali imate točno določeno vizijo v življenju? »Od nekdaj imam vizijo, ki pa se seveda vseskozi rahlo spreminja, a temelji ostajajo vedno enaki: glasba in flavta bosta vedno pomemben del mojega življenja.« Kakšni so vaši cilji in želje za prihodnost? Kje se vidite čez 10 let, morda z družino? Kakšen način življenja in dela vam je najbolj po godu? »V današnjih časih je življenje vseh, sploh pa glasbenikov, tako nepredvidljivo, da si sploh ne upam napovedati prav ničesar. Po “sanjskem” scenariju se vsekakor želim vrniti v svojo ljubo domovino, si ustvariti družino in nadaljevati svojo začrtano glasbeno pot. Rada imam razgiban način življenja, veliko različnih projektov in novih izzivov. Predvsem rada delam z iskrenimi, odprtimi ljudmi, ki si upajo zapustiti svojo cono udobja in so z vsem srcem pri stvareh, ki jih počnejo.« Kaj bi svetovali mladim glasbenikom in ustvarjalcem? »Sledite svojemu srcu in vztrajate pri svojih odločitvah. Hkrati pa bodite odgovorni in se zavedajte, da če ste se odločili za to pot, to vsekakor ne bo lahek kruh. Ogromno bo padcev in odrekanja, a prav tako tudi veliko nepozabnih trenutkov, ki bodo poplačali ves trud.« 19 Razkošje ustvarjanja v novi knjigi T. T. POLONA LOBOREC Dr. Glorjana Veber: Sosledje narave, človeka in kozmosa v letos že drugi knjigi z naslovom Razkošje Umetniško zelo plodno leto 2020 je polzelska pesnica dr. Glorjana Veber decembra zaključila z novo izdajo knjige, drugo v preteklem letu. Čas koronavirusa je mnogim umetnikom odvzel možnost nastopov in tudi Vebrova je ta čas, namesto na mednarodnih festivalskih odrih, posvetila ustvarjanju novih del. Majski izdaji duhovno bogate knjige Modróko, Akašejke, v kateri je zbrala 500 spodbudnih avtorskih misli o življenju za vse priložnosti in situacije, je oktobra sledil ponatis knjige. Decembra je ljubljanska založba Center za slovensko književnost v okviru programa Javne agencije za knjigo Republike Slovenije izdala njeno novo pesniško zbirko z naslovom Razkošje. Avtorica spremne besede, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič ugotavlja, da se Vebrova v njej sooča s človekovim zlitjem s kozmosom, prepoznavanjem njegove so-čutnosti in človečnosti. Knjiga Razkošje prihaja v teh dneh na knjižne police. Dr. Glorjana Veber Marko Repnik ni bil imenovan za novi mandat LUCIJA KOLAR Marko Repnik se je že vrnil na mesto koordinatorja območne izpostave JSKD Žalec, kjer je deloval pred zasedbo mesta direktorja JSKD RS. V petek, 29. januarja, se izteka ponovni razpis za direktorja JSKD, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Dosedanjega direktorja Marka Repnika in edinega kandidata za novi mandat, sicer tudi podžupana Občine Prebold, vlada ni potrdila za novi mandat. Za vršilko dolžnosti direktorice je postavila Metko Šošterič in zahtevala ponovitev razpisa. Marku Repniku je štiriletni mandat potekel s koncem lanskega leta. Po zakonu in aktu o ustanovitvi JSKD je nadzorni svet tisti, ki izvede javni natečaj za novega direktorja in predlog za imenovanje posreduje vladi, ta pa ga/jo nato imenuje za štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet JSKD je Marka Repnika 1. oktobra predlagal kot edinega kandidata, a ker se tri mesece ni zgodilo nič, je sindikat Glosa 23. decembra vladi in ministrstvu poslal poziv, naj ga vendarle imenujejo. Vlada pa je potem s 1. januarjem za vršilko dolžnosti direktorice imenovala Metko Šošterič, sicer članico nadzornega sveta JSKD in uradnico na ministrstvu za kulturo. Marko Repnik je za časopis Dnevnik povedal, da ga sicer niso ocenili za neustreznega kandidata, samo niso ga imenovali. Preden je postal direktor JSKD RS, je bil vodja izpostave JSKD Žalec, zdaj se je tja vrnil kot koordinator območne izpostave. Sedanja koordinatorica Neža Zagoričnik pa je društvom po Savinjski dolini že sporočila, da odhaja. Kako se bo zgodba razpletla, še ni jasno, kajti Marko Repnik je omenjal tudi, da ga mnogi spodbujajo, da se ponovno prijavi na razpis. JSKD RS na leto upravlja s sedmimi milijoni evrov, namenjenih ljubiteljski kulturi. Ima 110 redno zaposlenih na 59 izpostavah po Sloveniji. Več kot 50 odstotkov sredstev prispeva ministrstvo za kulturo (MK), preostalo dodajo občine. To ni malo denarja, zato je interes okrog sklada precejšen. 20 ŠPORT – OLIMPIJSKO LETO ŠT. 1 I januar 2021 Tudi po športni karieri zvesta judu D. NARAGLAV D. N., T. T., OSEBNI ARHIV L. P. Po športni karieri je diplomirala, se zaposlila na Pošti Slovenije in postala mama. Danes šestintridesetletna Lucija Polavder iz Pongraca v KS Griže se v olimpijskem letu z veseljem spominja osvojitve bronaste olimpijske medalje v Pekingu leta 2008 in prve zlate medalje z evropskega prvenstva leta 2010 na Dunaju. Ob tem pa nikakor ne more mimo vseh ostalih velikih dosežkov do zaključka svoje tekmovalne kariere v letu 2015, ko se je odločila postati mama. Lucija Polavder živi v Pongracu, ki leži med Kamnikom in Homom. Ta dva hriba sta ji nadvse ljuba že vse življenje. Zlasti na Hom se je povzpela že ničkolikokrat, saj ji ljubezen do narave ni tuja. Kasneje ji je to pomagalo pri fizični in psihični motivaciji za uspešno športno pot, ki se je začela na Osnovni šoli Griže, nadaljevala pa pri trenerju Marjanu Fabjanu. Judo - šola za življenje Vse skupaj se je začelo leta 1995, ko je trener Fabjan prišel v šolo v Griže predstavit judo. Na začetni tečaj se je vpisalo kar 50 učencev. »Spomnim se, da je oče, ko sem mu prinesla vpisni listek, dejal, da judo ni za punce, da se tam tepejo in da to ni zame. Vseeno sem vztrajala … No, potem je še učiteljica (njen mož je bil policist) izjavila, da se je ogromno deklet ubranilo v težkih situacijah ravno zato, ker so obvladale borilne športe. Takrat sem bila stara deset let. Judo sem v bistvu začela trenirati, ker ga je treniral tudi sošolec, ki mi je bil všeč, in predvsem zato, da bi shujša- »Fabi je še vedno vodja in bo to tudi ostal, je pa odnos z njim zdaj bolj enakovreden kot prej. Vem, da bi se odzval, kadarkoli bi ga poklicala. Pomagal bi mi rešiti vsak problem. O tem sem stoodstotno prepričana. Gre za vzajemno zaupanje, ki se je gradilo vsa leta.« la,« se ob tem nasmehne Lucija, ki pa si je dieto lahko »privoščila« šele po končani tekmovalni karieri, saj je prej nastopala v najtežji kategoriji. Lucija pravi, da je bil Marjan Fabjan sicer strog, zahteven, a tudi človek, ki zna motivirati in potegniti iz svojega varovanca vse, kar zmore. »Zrasla sem na Lopati in za vse nas je bil Fabi nekako drugi oče. Dejstvo Lucija po osvojitvi brona v Pekingu je, da sem tri četrtine časa preživela tam ali na pripravah oziroma tekmovanjih v tujini. Doma mi pogojev niso postavljali. Rekli so le, da moram končati šolanje. Nikoli me niso obremenjevali z dodatnim delom, lahko sem počivala. Staršem sem nadvse hvaležna za to podporo. Mama me je po dvakrat na dan vozila na Lopato na treninge, zjutraj in zvečer. Vmes je hodila domov, pa spet nazaj … Naredila je res ogromno kilometrov zame in nikoli ji to ni bilo težko.« Lucija pove še, da je bila od majhnega navajena na Fabjanovo vzgojo, ni ničesar pogrešala in ni hodila ven. Trener je bil strog in je zahteval disciplino. O kasnejšem odnosu pa: »Fabi je še vedno vodja in bo to tudi ostal, je pa odnos z njim zdaj bolj enakovreden kot prej. Vem, da bi se odzval, kadarkoli bi ga poklicala. Pomagal bi mi rešiti vsak problem. O tem sem stoodstotno prepričana. Gre za vzajemno zaupanje, ki se je gradilo vsa leta. Po eni strani je bilo na treningih težko in naporno. Po drugi strani je znal narediti tako, da nam je bilo po treningih lepo. Šli smo, denimo, na plažo, se sproščeno pogovarjali in smejali ob večerji in podobno. Znal je združiti eno z drugim. Zato smo bili tako uspešni in smo dolgo vztrajali skupaj. Vsekakor pa sem se pri Fabiju naučila vztrajnosti, discipline, točnosti, spoštovanja in še česa, kar je pomembno za življenje in odnose med ljudmi.« Ob tem doda, da je imela njena mama podobno kontrolo kot trener: »Pri nas smo bili štirje otroci. Mama je drugim trem, ki so mlajši, mene vedno postavljala za zgled.« Judu ostaja zvesta tudi po končani karieri Začetek konca njene tekmovalne poti se je začel z operacijo kolena. Po operaciji ni več mogla delati po enakem programu kot drugi, ker jo je poškodba ovirala. »Že takrat sem vse skupaj jemala z rezervo, kmalu nato pa sem zanosila. Fabi je sicer bil presenečen, ko sem mu povedala, da bom prekinila kariero, a ni bil šokiran. Najprej me je vprašal, zakaj mu nisem prej povedala tega, kajti morala bi tekmovati na evropskem pokalu v Podčetrtku. Dejala sem mu, da nisem vedela. Potem mi je čestital. Za Fabija velja nenapisano pravilo, da med kariero, zlasti v najstniških letih, ko ti po glavi »švigajo« nore misli, ni zaželeno imeti partnerja oziroma partnerice, saj to pomeni dodatno obveznost, ki v času, ko si podvržen največjim naporom, ni priporočljiva. Jaz sem imela že več kot trideset let, ko sem zanosila, in se odločila za življenje, kakršnega živim sedaj, ko sem mama, partnerica, družinski človek in zaposlena žena, a še vedno povezana z judom.« Do nedavnega je Lucija na Lopati vodila sedem skupin otrok, sedaj ji to zaradi deljenega delovnika in skrbi za družino časovno ne znese več. »Žal sem morala vsaj za nekaj časa to zmanjšati na minimum in imam le Ukradli avto in z njim tudi medaljo Lucija z očetom, mamo in sestro ob sprejemu na letališču po prejetju bronaste olimpijske medalje v Pekingu (foto: T. T.) eno skupino otrok v Rogaški Slatini. Vsekakor pa še vedno ostajam zvesta klubu Sankaku in Marjanu Fabjanu, kjer pomagam pri organizaciji tekem, poleti pa pri pripravi vikend kampov. Letos je zaradi koronavirusa tudi to bolj ali manj osiromašeno oziroma ni mogoče izvajati vadb z otroki, tako da sem morala prekiniti tudi moje delo v Rogaški Slatini,« pove Lucija. O koronskih, posebnih razmerah pa doda: »Menim, da je v tem času potrebno predvsem, da vsak pazi nase. Jaz sem se popolnoma navadila, da si redno razkužujem roke, nosim zaščitno masko in vzdržujem primerno varnostno razdaljo. Predvsem pa poskušam ostati pozitivna, ker verjamem, da bo tudi to stanje minilo. Sicer redno hodim v službo, ker Pošta Slovenije opravlja svoje poslanstvo, ne glede na razglašeno epidemijo. Sina Vala Luko največkrat pazi babica Ida. Ob večerih pa sedaj, ko je že hitro tema, rada preživim čas z družino. Igramo kakšno družabno igro, karte, beremo pravljice, ob vikendih pa obiščemo tudi naš najbližji vrh Hom.« Diplomirala in se zaposlila na Pošti Slovenije Lucijina mala družina s partnerjem Urošem, dvakratnim evropskim prvakom na diatonični harmoniki, in sinom Val Lukom kar nisem mogla spraviti k pripravi diplomske naloge. Diplomirala sem leta 2018. S tem mi je z ramen padlo veliko breme, saj sem ob majhnem otroku težko zbrala misli za študij,« z nasmehom prida Lucija, ki je za temo svoje diplomske naloge izbrala vrhunski šport v povezavi s Slovensko vojsko. Kot vrhunska športnica je bila namreč precej let na plačilni listi zaposlenih. »Da, pisala sem o vlogi vrhunskih športnikov v slovenski vojski, o tem, koliko pripomorejo k zaposlovanju, naredila sem več analiz … Zelo zanimiva tema. V vojski sem bila zaposlena skoraj 14 let in za to priložnost sem zelo hvaležna. Brez tega si judoisti ne bi mogli ustvariti športne kariere, še posebej v mojih časih, ko judo še ni bil tako medijsko prepoznaven. Šele z medaljami z velikih tekmovanj smo ga naredili bolj prepoznavnega,« je prepričana in hkrati ponosna moja sogovornica, ki sedaj že dobro leto in pol dela pri Pošti Slovenije in jo je za poštnim okencem v raznih krajih videlo že precej Savinjčanov Letošnje leto je ponovno olimpijsko, saj bodo poleti olimpijske igre v Tokiu na Japonskem. Slednje so bile zaradi epidemije koronavirusa že prestavljene z lanskega leta in grožnja, da virus »odnese« še te, visi v zraku. A za nas bo to leto v vsakem primeru tisto, v katerem se bomo spomnili olimpijcev iz naše doline, tistih, ki so se zapisali v anale športne zgodovine in z njimi tudi Spodnja Savinjska dolina. Mnogi so z olimpijskih iger prišli z medaljami različnih leskov, drugi so le sodelovali. Njihove zgodbe so različne. Kaj se je dogajalo z njimi, potem ko so ugasnile kamere njihovih aktivnih športnih karier? To bomo poskušali ugotoviti Utripovci in napisati kakšen zanimiv prispevek o nekdanjih olimpijcih. Pandemija je športu prinesla zelo veliko škode in številnim športnikom vsaj začasno »odnesla« treninge in tekme ter pustila vrsto posledic. Želimo si, da se čim prej vrne v svoje stare športne tirnice, tako kot ostalo predkoronsko življenje. Naj bodo zgodbe o olimpijcih naš prispevek k temu, da ne pozabimo na šport in mu damo spodbudo za nov začetek brez pandemije. Lucija je po končani tekmovalni karieri opravila še nekaj izpitov ob koncu nosečnosti, dve leti nazaj je tudi diplomirala na Fakulteti za logistiko v Celju. Pred tem je obiskovala srednjo ekonomsko šolo. »Proti koncu septembra 2015 sem opravila še zadnje izpite, januarja 2016 pa sem rodila. No, potem pa se in drugih ljudi. Na vprašanje, ali jo ljudje prepoznajo, pa prida: »Da, me prepoznajo. Prvih 14 dni je bilo zelo hecno, saj še nisem imela tablice s svojim imenom in stranke niso bile prepričane, ali sem to res jaz. Sem pa opazila, da me gledajo in preverjajo mojo identiteto. No, potem pa so se govorice razširile, da sem res Lucija Polavder, in marsikdo mi je čestital … Zelo sem zadovoljna, tako z delom kot s kolektivom. Vstajam ob 5.10, delo pa začnem ob 6. uri. S tem »Vstajam ob 5.10, delo pa začnem ob 6. uri. S tem nimam težav, saj sem se nanj navadila, ko sem trenirala na Lopati.« nimam težav, saj sem se nanj navadila, ko sem trenirala na Lopati. No, ko delam popoldne, pa lahko celo malce dlje spim. A ne predolgo, saj moram sina odpeljati v vrtec, kar pa sedaj v času korone ne pride v poštev,« z nasmehom pove Lucija, ki je v času svoje tekmovalne kariere premagovala mnogo večje in težje tekmovalke od sebe, za kar gre zasluga predvsem njeni kondiciji. Tekmovalke v najtežji kategoriji imajo po navadi drugačen program treninga, manj tečejo. Lucija pa je trenirala na enak način kot njeni klubski kolegi in kolegice, na primer Urška Žolnir. Zato je imela več kondicije kot tekmice in jih tako tudi lažje premagala. Na prehojeno tekmovalno pot Lucijo spominjajo tudi vsa njena odličja, pokali, medalje, ki se jih je res veliko nabralo. Poleg olimpijskega brona, zlatih in drugih medalj z mladinskih in članskih evropskih prvenstev, svetovnih in evropskih vojaških prvenstev, mediteranskih iger ima še 35 medalj iz svetovnih pokalov, grand prixov, grand slamov in mastersov, 14-krat pa je postala tudi državna prvakinja. V poseben ponos pa ji je Bloudkova nagrada in vsa priznanja, ki jih je bila deležna od države in lokalne skupnosti. Vse to skrbno hrani v svoji zbirki, z izjemo bronaste medalje z evropskega prvenstva leta 2006 na Finskem, ki so ji jo ukradli. » Zgodilo se je v Celju, kjer sem v tistem času živela. Lucija Polavder danes Ponoči so mi ukradli avto z vsem, kar je bilo v njem. Moj avto je bil takrat kot moje stanovanje, vse sem prevažala v njem. Od kimona, športnih torb do medalje z evropskega prvenstva. Ko sem ugotovila, kaj se je zgodilo, sem jokala kot dež. Od ukradenega so našli le moj kimono, torbo in tisoč tolarjev, ki so jih očitno zgrešili, ker so bili v beležki, pa odeje in vse, kar jim ni bilo zanimivo. Vse ostalo je šlo neznano kam. Sicer pa na koncu ni bilo najhuje to, da so mi ukradli avto (golf ), ampak to, da me je skrbelo, da gre za osebno stvar, da mi je nekdo hotel škodovati. Ni bil prijeten občutek,« se tega spominja Lucija, ki je tudi humanitarka, saj vseskozi rada pomaga v Društvu rejnic celjske regije, v katerega je kot rejnica vključena tudi njena mama. ŠPORT ŠT. 1 I januar 2021 21 Rokometašice ostajajo pri vrhu K. R. SLAVKO KOLAR Epidemija precej vpliva na ekipni šport tudi v prvi ligi, Žalčanke se borijo s »korona« prekinitvami in poškodbami. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je pod vodstvom trenerja Marka Dobrkovića minuli konec tedna dosegla sedmo zmago v devetih tekmah in še naprej vztraja pri vrhu lestvice 1. ADRL. Z ekipo ŽRK Krka Novo mesto si delita tretje oz. četrto mesto z enakim številom zmag in točk (14). Ne le praktično vso sezono 2020/2021, tudi rokometni januar je zaznamovala epidemija korone, kajti žalske rokometašice so zaradi okužb v drugih ekipah, potem pa še dveh domačih rokometašic drugi del sezone januarja začele kasneje in namesto rednih tekem po programu odigrale v drugem delu meseca le dve prestavljeni tekmi iz prvega dela sezone. Najprej so se v ponedeljek, 18. januarja, spopadle na prestavljeni tekmi 6. kroga 1. ADRL s favorizirano ekipo državnih prvakinj RK Krim Mercator in pričakovano izgubile s 34 : 20 (15 : 10). Glede na zvezdniško Krimovo zasedbo, ki se znatno okrepljena s tujkami meri v EHF pokalu, se je zaradi korone in poškodb za tri ključne igralke krajša žalska klop odlično borila vse do srede drugega polčasa. Krimovke so z vsemi najboljšimi igralkami potem strle odpor Žalčank. Trener Marko Dobrković je po tekmi povedal, da dekletom ob vseh navedenih dejstvih ni kaj očitati, saj so s srčnostjo in borbenostjo ter ekipnim duhom prikazale obetavno igro glede na izkušenejšo postavo nasprotnic in predvsem glede na daljšo klop. Na drugi, prestavljeni tekmi 9. kroga minulo soboto so se žalske rokometašice še vedno s težavami zaradi bolezni in poškodb pomerile z ekipo Litije, ki so jo po težki borbi in golu krožne napadalke Kaje Kolar v zadnji sekundi srečanja premagale z 21 : 22 (10 : 13). Zmagi se ne gleda v zobe, sploh ob vseh težavah, ki jih pestijo. Kapetanka ter prva strelka ekipe v tej sezoni Anika Strnad (iz Občine Braslovče) je ob zadnji zmagi dodala: “Bila je težka tekma. Najprej svojim puncam čestitam za zmago. Naša igra ni bila dobra. Vedele smo, da je Litija nevarna in žal jim nismo vsilile svoje igre. A na koncu nam je uspelo osvojiti dve točki.« Vsekakor čaka žalsko ekipo težje nadaljevanje drugega dela sezone, saj je klop do konca sezone krajša za krilno igralko Marušo Kompan, ki je odšla v tujino, in za poškodovano mlado desno zunanjo igralko, levičarko Lano Artelj ter začasno lažje poškodovano Nežo Herodež. A dekleta si želijo le, da bi bilo konec težav vsaj z okužbami zaradi korone in da bi lahko dobro trenirale in s tem ne glede na vse nadaljevale in končale to neverjetno sezono čim bolje. Za zdaj držijo odlično tretje mesto in so v igri za finale od 1. do 4. mesta. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec SMEH JE POL ZDRAVJA Ja, tako smo se vedno tolažili, ko nas je kaj težilo. No, če je smeh pol zdravja, bi se v tem nič kaj prijetnem obdobju morali veliko smejati. A nastane problem, čemu naj se smejimo. Res je, da imamo zadnje čase veliko novih humoristov, ki se nam dnevno javljajo po raznih medijih, je pa tudi res, da bi se nad njihovim izvajanjem lahko prej razjokali, kot pa nasmejali. Pa pustimo to in se poskusimo vsaj malo razvedriti. Zadnjič so na lokalnem radiu izbirali pesem, ki bi bila najbolj primerna za leto, ki je za nami. Bilo je veliko izvirnih predlogov, največ glasov pa so dobile pesmi: »O, kako je lepo biti glup«,« Čista jeba« in »Bolje biti pijan, nego star«. Naslovov ne bom prevajala, saj pesmi ne poznajo jezikovnih meja. Kje so meje dobrega okusa, pa bi morali vedeti vsaj tisti, ki so v teh za marsikoga stresnih časih postavljeni in izvoljeni za vodenje, oziroma tisti, ki smo jim s svojimi glasovi zaupali, da nas bodo varno vodili. In tem sporočam, da jih nismo volili za to, da se sprenevedajo, prelagajo odgovornost druga na drugega, nas zavajajo in tudi lažejo. Nismo jih volili za to, da si delijo funkcije po načelu jaz tebi, ti meni, nam pa delijo drobtinice in, sram naj jih bo, besede »no pa se pejmo malo hecat …« Po vsem videnem in slišanem bi jaz dala svoj glas za pesem leta 2021 pesmi »Opraštam se, cigai sa vama …« Pa pustimo uboge na duhu in se posvetimo smehu. Sem malo pobrskala po spletu in vam povem, da je Slovenski etnografski muzej objavil kar lepo število šal, ki se jim res lahko nasmejiš. Nekaj jih bom delila z vami. »Nikoli si ne bi mislila, da bo prišel čas, ko me bo med sprehodom po gozdu bolj strah, da srečam človeka kot pa medveda.« »Na Gorenjskem so začeli uporabljati obojestranski toaletni papir. Uspeh je na dlani.« »Zdaj, ko ne smem po gostilnah, sem malo poklepetal s svojo ženo. Vam povem, prav prijetna ženska.« »Šolanje od doma. Tako otroci. Zajtrka je konec, sedaj pa v šolo. Pa da mi ne pridete iz sobe, dokler ne naredite tudi vseh domačih nalog!« Ob vstopu v novo leto smo si, na daljavo seveda, izrekli veliko lepih želja v upanju, da se bodo izpolnile. In se bodo. Če v nekaj verjameš, se to tudi uresniči, pravi stari pregovor. In verjamem, da si bomo lahko spet kmalu zapeli tisto staro, lepo pesem »Za prijatelje si je treba čas vzet …«. Naši otroci in mladina pa naj glasno prepevajo »Lepo je v naši domovini biti mlad …« Vsem vse najlepše! Ola Mar Moška ekipa OK SIP Šempeter Trenutno na tretjem mestu v 1. B ligi T. TAVČAR ARHIV OK SIP Odbojkarji SIP Šempetra, ki v novi sezoni nastopajo v novoustanovljeni 1. B ligi, kjer nastopa osem ekip, so po dveh delih tekmovanja na odličnem 3. mestu za ekipama Šoštanj Topolšica (prva) in Črnuče (druga). V končnici državnega prvenstva, kjer se lahko vključijo za uvrstitev v 1. A ligo trenutno zaostajajo s tekmo manj in z 12 točkami za drugo uvrščeno ekipo Črnuč (Šempetrani imajo 9 zmag, 5 porazov, 26 točk). V tretjem delu, ki se je začel v nedeljo, 24. januarja, se bodo še vse ekipe med sabo pomerile enkrat. Tako je v Šempetru v 15. krogu gostovala ekipa Žužemberka. Brez večjih težav so Šempetrani zmagali z izidom 3 : 0 v nizih. Cilj Šempetranov je, da poskušajo z vsemi zmagami v tretjem delu dohiteti ekipo na drugem mestu in da si s tem izborijo igranje v končnici. Vsaka tekma bo tako v tretjem delu skoraj odločilna. So pa Šempetrani še vedno tudi v pokalnem tekmovanju, kjer se bodo za uvrstitev na zaključni turnir osmerice pomerili s 1. A ligaško ekipo Hoče. Srečanja 15. kroga 1. A SOL za ženske bodo sredi tedna. Druga ekipa na lestvici SIP Šempeter (28 točk in tekma manj) bo jutri, v četrtek, 28. januarja, doma gostila sedmo ekipo na lestvici Luko Koper. Hopsi do nove zmage T. TAVČAR Hopsi s Polzele so v 16. krogu 1. SKL gostovali pri ekipi Olimja v Podčetrtku. Presenetljivo so zmagali z rezultatom 91 : 73. Pri Hopsih so tako zabeležili drugi par točk na zadnjih osmih tekmah in bodo 1. SKL nadaljevali v Ligi za obstanek. Na tekmi je pri Hopsih izstopala naveza Žan Kosič, Žiga Jurček in Josip Mikulić. Prvi je dosegel 24 točk, Jurček je zbral 21 točk, dve manj pa je prispeval Mikulić. Iz 1. SKL lige ja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izstopila ekipa Primorske. Skladno z odlokom se tako na košarkarskih igriščih trenutno odvijata le tekmovanji 1. SKL za člane ter 1. SKL za članice, ostala članska tekmovanja in vsa tekmovanja v mlajših starostnih kategorijah pa so do nadaljnjega odložena. Aktualni odlok torej zaenkrat ne omogoča izvedbe pokalnega tekmovanja, kar pomeni, da v predvidenem terminu 13. in 14. februarja ne bomo spremljali finalnega turnirja Pokala Spar. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA FEBRUAR 2021 OVEN BIK DVOJČKA RAK Vaš vladar Mars, je zaključil večmesečno potovanje po domačem znaku ovna, potuje v februarju po stabilnem znamenju bika. Pozornost in aktivnosti bodo v veliki meri usmerjene v zagotavljanje materialne in čustvene varnosti. Pri tem boste zelo temeljiti in vztrajni, zato bodo tudi rezultati odlični. Družabno in čustveno življenje bo zanimivo, čeprav si ne boste mogli privoščiti vsega, kar bi želeli. Ovire vam bodo predstavljale izziv. Vaša vladarica Venera bo večji del meseca potovala po znamenju zračnega vodnarja, v katerem so tudi Sonce, Merkur, Jupiter ter Saturn. Komunikacija bo ključnega pomena, pripravite se! Mars, ki bo februarja potoval v vašem znaku, vam prinaša ogromno vitalne energije in borbenosti. Dobro razmislite, kam jo boste usmerili, da bo najbolj koristna. Zanimivi in privlačni boste, izžarevali boste posebno energijo. Vaš vladar Merkur bo potoval prve tri tedne retrogradno v sorodnem zračnem znaku. Mogoče boste kaj spreminjali, popravljali ali naredili na novo prav v tem času. Lahko, da boste razčistili z zadevo, ki vam že nekaj časa ne da miru. Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo večji del meseca potovala po sorodnem znamenju in poskrbela za zelo prijetno preživljanje vašega časa. Jupitrov dober vpliv prinaša intenzivne stike s tujino in tujci. LEV Februar bo za vas mesec povečanih naporov in morebiti nekoliko slabšega počutja. Zato je izredno pomembno, da se sprogramirate in pripravite na kar najbolj pozitiven pristop k vsemu. Ne dovolite si črnogledosti in ne dovolite strahovom, da dobijo oblast nad vami. Opravite tudi s sencami iz preteklosti, prvi trije tedni so idealni za to. Okoli 11. in 27. bodite previdnejši, saj mlaj in ščip prinašata povečano čustveno energijo ter občutljivost. DEVICA Večje število planetov v znaku vodnarja vam nasprotuje. To v praksi pomeni, da bo potrebno veliko usklajevanja različnih interesov ter prilagajanja okoliščinam. Vedno to ne bo lahko, še zlasti ne zaradi retrogradnega Merkurja, ki bo povzročal težave, zamude, zastoje in spremembe načrtov. V tem času se odsvetujejo tveganja na finančnem in čustvenem področju. Naj raje vse ostane tako kot je. TEHTNICA Vaš vladar Merkur bo retrograden v prvih treh tednih, zato pohitite z vsem pomembnejšim. Kasneje bo prihajalo do zamud, zapletov, tudi do »popravnih izpitov«. Vsekakor se boste lahko v luči novih spoznanj odločali drugače kot v preteklosti. Mars v zemeljskem znamenju prinaša ogromno energije, zato boste kos še tako zahtevnim opravilom. Povečajte fizično aktivnost, saj se boste tako okrepili in se počutili bistveno bolje. ŠKORPIJON Pred vami je mesec, v katerem se boste počutili prijetno. Nekaj ste že spremenili, nekaj vas še čaka. Ne oklevajte, saj so edino spremembe pogoj za napredek, ki si ga tako želite. V prvih treh tednih se boste odločali kako in s kom naprej! Ne boste se zmotili, zaupajte občutkom. Vaša kreativna energija bo v velikem porastu, zato lahko ustvarite resnično kaj lepega. Vaš čut za estetiko, bo dodal samo še piko na i. Končno ste lahko spoznali, kdo so vaši prijatelji in kdo ne. To, da ste se čisto umaknili v svojo notranjost in pozabili na zunanji svet, je napaka. Odprite okna in srce osebi, ki prihaja v vaše življenje. Ne bodite tako strogi in zapeti. Prav obratno, sprostite se in videli boste, kako je lahko življenje lepo. STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI Februar bo prijeten mesec in lahko se ga veselite. Povezovanje s podobno mislečimi ljudmi bo obrodilo sadove. Ali je to sreča ali znanje, sploh ne bo pomembno. Vaša kreativna energija bo visoka, veliko lahko ustvarite in veliko se lahko naučite. Vpliv tujine in tujcev bo močno povečan, kažejo se intenzivnejši stiki. Zaradi retrogradnega Merkurja tudi za vas velja pravilo, da ste v prvih treh tednih meseca nekoliko previdnejši. Aktiven in dinamičen mesec je pred vami, v katerem boste kar pokali od energije. Mars v sorodnem znaku vas bo naredil pogumnejše, zato boste kos še tako zahtevnim opravilom. Vaš trud se bo obrestoval, kar bo videti pri boljšem finančnem stanju. Vaš poskus, da razčistite nejasno situacijo, ne bo obrodil želenih sadov. Zadnji čas je, da sprejmete okoliščine takšne kot so. Februar je tradicionalno vaš mesec, tokrat pa bo to še toliko bolj očitno. Kar pet planetov v vašem znaku je resnično pokazatelj, da se nahajate v vodnarjevi eri, v kateri lahko posežete tudi po zvezdah. Vse je mogoče, v glavi morate imeti pravi program. V prvih treh tednih se boste ukvarjali s posledicami preteklih odločitev, mogoče boste katero še spremenili. Venera vas bo vidno polepšala in uživali boste pozornost tudi tam, kjer je ne pričakujete. Sonce vstopi v vaš znak že 18. v mesecu in najavlja eno najbolj zanimivih obdobij leta. Do takrat poskrbite za boljšo vitalnost ter počutje s preventivnimi ukrepi. Pravilna prehrana, več gibanja ter kakovostnejše spanje so zagotovo področja za katera je potrebno poskrbeti. V zadnji tretjini meseca boste gostili Venero v svojem znaku, kar je zagotovilo, da boste preživeli kar nekaj čudovitih in nepozabnih trenutkov. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 1 I januar 2021 Teden v prazničnem ritmu NEŽA STEPIŠNIK, 8. C, OŠ PETROVČE Od ponedeljka, 21. 12., do četrtka, 24. 12., so na OŠ Petrovče in POŠ Trje na daljavo potekali praznično obarvani dnevi dejavnosti. Vsak dan smo z razredniki najprej odprli novo darilo in vsako je bilo malo »slajše«. V darilu presenečenja so se skrivala tema in navodila posameznega dneva. V ponedeljek smo v sklopu kulturnega dne spoznali zgodbo o Skopušniku (Scrooge), ki ni maral božiča. Naučili smo se, kako pomembno je, da smo tudi v božičnem času dobrodelni in prijazni do drugih ljudi, zato smo med drugim izdelali voščilnico za »skrivnega sošolca« in mu v želji skorajšnjega druženja podarili »nematerialno darilo« v obliki igre, plesa, petja, pogovora ... V torek, 22. 12., je prišel na vrsto športni dan, na katerem se je vse vrtelo okoli orientacije in plesa. Imeli smo uro v živo, na kateri sta nam Gregorja iz CŠOD Gorenje predstavila orientacijo in nam zaupala, kako V prazničnih dneh so poskrbeli tudi za ptice. Ustvarjalnost nima meja, njena posledica je tudi tale hiša iz medenjakov. se orientirati v naravi. Za nalogo smo morali iti na sprehod in na list narisati pot, na njej pa označiti kontrolne točke ter jo nato poslati učiteljem za šport. Na plesni delavnici, ki so jo vodili plesalci naše šole, smo zaplesali v ritmu božičnih pesmi. Naslednji dan, torej v sredo, 23. 12., pa je bil tehnični dan, ki je bil mnogim učencem najbolj všeč. Bil je dan, ko smo lahko pekli piškote, pripravljali praznične pogrinjke ali pa z izdelavo ptičjih krmilnic ali lojnih pogač poskrbeli za ptice. Naslednji dan pa je, končno, napočil četrtek, ki smo se ga verjetno vsi najbolj veselili. Bil je namreč zadnji dan v tem koledarskem letu, ki naj bi ga preživeli za računalnikom. Zjutraj smo prebrali pisma »skrivnim sošolcem«, nato pa smo si ogledali posnetek radijske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so ga pripravili radijci in predstavniki šolske skupnosti, za piko na i pa smo poslušali še glasbeno voščilnico mladinskega in otroškega pevskega zbora. Na koncu smo si zaželeli srečne in lepe praznike ter se poslovili. To je bil res izjemen in poučen teden, ki nam je pričaral pravi praznični duh, in mislim, da smo lahko vsi učenci hvaležni učiteljem, ki so za to poskrbeli. PISMA BRALCEV ZAHVALA MDI DONATORJEM Dragi Savinjčani! V Spodnji Savinjski dolini živi okrog tri tisoč invalidov vseh kategorij in telesnih okvar. Vključeni smo v različna invalidska društva. V Medobčinskem društvu invalidov Žalec je vsa leta okrog tisoč dvesto rednih članov invalidov in okrog petsto podpornih članov, ki tako podpirajo naše poslanstvo. Društvo je lani obeležilo 50-letnico uspešnega delovanja z invalidi in za invalide. Do sedaj je bilo izvedenih veliko dobrodelnih akcij, v katerih ste Savinjčani izkazali izjemno solidarnost in humanost. V zadnjih 17 letih sta bila to predvsem dobrodelni koncert „Človek – človeku“ in akcija stenski koledar. Iskrena hvala dobri ljudje za vso dobrodelno podporo. V teh letih je prejelo pomoč 124 invalidov pri pridobitvi različnih invalidskih pripomočkov, zlasti električnih vozičkov. Urejenih je bilo več različnih dvigal in odprav drugih ovir. Več pomoči je bilo tudi za urejanje bivalnih razmer. Kot posebne uspehe zadnjih nekaj let pa naj omenim podelitev listine ZDIS „Občina po meri invalidov“ občinama Žalec in Prebold. Po sprejetih programih je bilo veliko storjenega v dobro invalidov in vseh ljudi. Vsako leto pridobimo kaj novega. Lansko leto ni bilo možno izvesti 18. dobrodelnega koncerta „Človek – človeku“ in akcije koledar, potrebe po različnih oblikah pomoči invalidom pa so vsako leto večje. V novembrski številki Utripa je bil objavljen poziv za humanitarno pomoč za blaženje socialnega položaja invalidov. Prijazne prošnje in donatorske pogodbe smo poslali 68 podjetjem, obrtnikom in trgovcem, odzvalo se jih je 24. Odzvali so se: Juteks Ložnica, Zavarovalnica Triglav, Grafo lit Vrbje, Elmar Žalec, Kovinostrugarstvo Rožič Žalec, Trgovina Hofer Slovenije, Optika Irman Žalec, SICO Arja vas, Odvetnik Tajnšek, HRC Žalec, Zagožen Žalec, Peternel Prebold, LIKO Liboje, Avtomehanika Dosedla Žalec, Slaščičarna Brglez Šempeter, Trgovina TUŠ, INN Celje – center Sana, Odvetnica Gričnik, Gradbeništvo Kramer Gotovlje, Vial avtomation Gotovlje, poslanec Aleksander Reberšek, Pavlina Glušič, Leon Perdan in Janez Meglič. Iskrena hvala vsem. Zbrali smo 2.720 evrov. S sredstvi te akcije, s sredstvi FIHO in občin ter letno članarino nam je uspelo dodeliti 102 skromni socialni pomoči, izdelali pa smo tudi 300 prehrambnih paketov. Pomoč za razne pripomočke je prejelo 5 invalidov. Z našo dobrodelnostjo bomo nadaljevali in vabimo vas, da ste nam še naprej tako naklonjeni in solidarni. Invalidi želimo srečno in zdravo 2021. Janez Meglič, predsednik MDI Žalec UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: mag. Anita Govc; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 1 I januar 2021 23 Dom je tam, kjer je ljubezen KARMEN ZUPANC IN MLADI DOPISNIKI TER NOVINARJI, OŠ POLZELA MAY JERKO TRKAJ, 9. RAZRED Ob 90-letnici Neže Maurer 22. decembra Domačija Neže Maurer Ko je Neža Maurer pred desetimi leti praznovala 80-letnico, smo jo na OŠ Polzela povabili v goste in z njo pripravili imenitno prireditev. In ko se je približevala njena 90-letnica, smo si rekli, da nam šolanje na daljavo ne bo onemogočilo, da se ne bi spomnili izjemne slovenske pesnice, ki je luč sveta ugledala v Podvinu pri Polzeli in prvo znanje nabirala prav na naši šoli. Odločili smo se pripraviti kulturni program in ga povezati s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti. Kljub prepovedi druženja smo se učenci in učitelji vendarle družili z Nežo Maurer. Prav na njen rojstni dan smo namreč pripravili kulturne vsebine, povezane z njo in njeno poezijo. Učiteljice in učitelj so zavihali rokave in pripravili zanimiv in poučen filmček o Neži Maurer, s katerim so pesnico približali tako mlajšim kot starejšim učencem. Vsi vemo, da so učenci OŠ Polzela tudi izjemno ustvarjalni. Prav zato je ekipa učiteljic pripravila nabor pesmi, primernih določenemu starostnemu obdobju, ob katerih so učenci literarno, likovno, fotografsko ali filmsko poustvarjali. Nekaj nastalih izdelkov bomo delili tudi z vami. Če bi jih želeli videti in prebrati še več, pa vljudno vabljeni k ogledu spletnega časopisa OŠ Polzela Glas mladih in spletnega albuma. Verjemite, ne bo vam žal. Film pa si lahko ogledate na spletni strani OŠ Polzela pod zavihkom Filmski projekti. 22. decembra pa na OŠ Polzela nismo praznovali le Nežinega rojstnega dne, praznovali smo tudi 30 let od zgodovinske odločitve Slovencev, da postanemo samostojni. Učenci so rešili kviz Slovenija praznuje, ki so ga za različna starostna obdobja pripravile učiteljice, in tako pokazali, da svojo domovino dobro poznajo. Učence pa je prek posnetka nagovorila tudi ravnateljica OŠ Polzela, Bernardka Sopčič. Neža Maurer v svoji pesmi Dom pravi: »Dom je tam, kjer je ljubezen.« Tudi OŠ Polzela je dom, poln ljubezni – do znanja, sočloveka in številnih drugih malenkosti. In čeprav smo doma, se to ni spremenilo. MLADI AVTORJI OBISK Na zemljo padla je noč, luna dobila je svojo moč, bele snežinke so se okrepile, nam zemljo pobelile. Na vrata potrkala je teta Zima in nasmeh na obraz nam naredila. Lahko nas v dobro voljo spraviš in zgodbam daješ dobre konce, lahko težave vse pozdraviš, zato te ljubim, sonce. Ema Kotnik, 6. c Loriana Turnšek, 5. b LJUBEZEN JE LEPA SONCE V MOJEM DOMU Ljubezen je dar. Srcu lep gospodar. Zna obrniti misli v drugo stran. Kdo zjutraj nežno me zbudi, me pogleda skozi okno? Čeprav me boža brez dlani, začutim njegovo roko. Ko ga zagledam, vem, da lepši bo ta dan, se z njim spogledam, a brž pogled obrnem stran. Čeprav ne morem zreti vanj, vseeno čutim ga ob sebi. Ko nežno nas zbudiš iz sanj, zavem se – vse dolgujem tebi. Če si zaljubljen, si vesel in dobre volje. Če si ljubljen, si kot žitno polje. Malo je ljudi, ki ljubezen doživijo. Veliko je ljudi, ki si ljubezni obupno želijo. Človek, ki ljubezni ne doživi, je človek, ki zaman živi. Pia Gracl, 8. a SRCE JE ZVRHANO SREČE. TO NORO SRCE. Zaradi epidemije so učenci OŠ Petrovče z ustvarjanjem najrazličnejših izdelkov zbirali prostovoljne prispevke po spletu. Dobrodelnost v decembru MATIC NAREKS, 9. B, OŠ PETROVČE Čisto za vsakega izmed nas je tale »koronačas« neka posebna, čisto nova izkušnja. A ne glede na to moramo v sebi najti dobroto, prijaznost, povezanost in ponuditi pomoč tistim, ki jo zdaj potrebujejo še bolj kot kdaj koli prej. Zato smo se na OŠ Petrovče odločili, da bomo sodelovali v dobrodelnem projektu Misija človek in zbirali konzervirano hrano, pripomočke za ustvarjanje, čiščenje za pomoči potrebne. Akcija je bila zelo uspešna. Dobrodelnost pa smo pokazali tudi z ustvarjanjem voščilnic, venčkov in ostalih prazničnih okraskov za božično-novoletni dobrodelni bazar, ki smo ga izvedli kar preko spleta. Na ta način smo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad, ki je namenjen socialno ogroženim učencem naše šole. Ponosni smo na to, da smo tudi na daljavo združili moči v dobrem in se na ta način tudi povezali. Prav tako pa smo se povezali v okviru tehničnega dne z izdelovanjem simboličnih snežink, ki smo jih potem nalepili na svoja okna kot znamenje povezanosti. Prišel je dan, ko na svet prijokalo je moje mlado srce. Bilo je nežno kot cvet, a žareče kot sonce rumeno. Dnevi so prišli in odšli, mi včasih ujezili so srce, a temni trenutki so hitro obšli, to moje veselo srce. Srce moje postalo je ljubljeno, iz dneva v dan je bolj zaljubljeno. Postalo je ocean moje sreče, oh, ti srce moje dehteče. Moje srce razbija kot noro, to stanje naj traja in traja. Vedno naj stiska in bije noro, neumorno naj nagaja in razgraja. Taja Ferlež, 9. a Poslano delo Ume Marije Kainz Tudi letos prispevali k miru L. K. ARHIV LIONS K. Lions klub Žalec se že enajsto leto zapored udeležuje mednarodnega likovnega natečaja Plakat miru v okviru svetovnega lionističnega gibanja. Letos se je na njegovo povabilo odzvala OŠ Petrovče in v nadaljnji izbor so poslali sliko učenke 7. razreda Ume Marije Kainz. Uma Marija je v šoli na daljavo ustvarjala na temo Prispevam k miru pod vodstvom mentorice Zale Valenčak. Decembra so tako njeno delo skupaj z žalskimi Lionsi Zvezi Lions klubov Slovenije, distrikt 129, poslali v nadaljnji izbor. Namen natečaja, letošnji nosi ime Prispevam k miru, je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13 let k razmišljanju o miru, ti pa jih z različnimi tehnikami predstavijo v likovnih delih. Gre za osveščanje mladih, da je ena ključnih vrednot v svetu mir. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2021 Ljubitelj krajevne zgodovine in hišne dediščine D. NARAGLAV V Andražu nad Polzelo že stoletja stoji Jelovškova domačija, na kateri s svojo družino gospodari Konrad Brunšek, ki je velik ljubitelj krajevne zgodovine in hišne dediščine. vrsto priznanj tako v službi, kraju in občini. Od leta 2015 pa je tudi častni občan Občine Polzela. Igralec, režiser, organizator, knjižničar … Pogled na domačijo, v ospredju kašča iz leta 1810 Mineva že 30 let, odkar se je Konrad Brunšek odločil, da v svojem sadovnjaku obnovi bogastvo starih sort jabolk in hrušk, ki so nekdaj uspevale po andraških gričih. To mu je popolnoma uspelo, saj v svojem sadovnjaku sedaj razpolaga z okrog 200 sortami jabolk in hrušk, večinoma starimi, o čemer smo pisali že v novembrski številki Utripa. Poseben pa je tudi njegov odnos do kulture, zgodovine in etnografske dediščine. Pred petimi leti je postal častni občan Občine Polzela. Domačija kot etno park in muzej Konrad Brunšek ne ohranja pri življenju samo starih sort jablan in hrušk, ampak je tudi skrben zbiratelj in hranitelj dokumentov ter predmetov, ki tvorijo etnološko zbirko neprecenljive vrednosti. Brunškova ali Jelovškova domačija, ki izvira že iz 15. stoletja, je dejansko etno park, bogat muzej na prostem, na voljo vsem, ki ga obiščejo. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi domačijo in njeno bogato dediščino. Ves čas svojega življenja vse to zbira in ohranja gospodar Konrad. Posestvo, ki ima okrog 6 hektarjev zemlje, obsega stanovanjsko hišo, nazadnje obnovljeno leta 1992, kozolec toplar iz leta 1801, ki sta mu sledili dve dograditvi, prva 1850 in druga 1872, gospodarsko poslopje iz leta 1896 in kaščo iz leta 1810 s staro opremo in obnovljeno v prvotni podobi. Poleg zbirke starih predmetov pa je Konrad uredil tudi knjižnico s starim pohištvom, knjigami, revijami in listinami o rodbini, kraju, ljudeh in dogodkih. Ob obisku je tudi nam z veseljem pokazal vse to bogastvo predmetov, delovnih orodij in strojev, ki so jih skozi desetletja ali kar stoletja uporabljali na njihovi domačiji. Ob tem je povedal: » Jaz ne zbiram predmetov kot ostali zbiratelji, ampak imam v svoji zbirki samo tisto, kar se je uporabljalo na tej domačiji v preteklosti, ko še mene ni bilo, in pa vse, kar se je nabralo v zadnjih 75 in več letih mojega življenja. Moja skrb za ohranjanje dediščine izvira pravzaprav od mojega starega očeta. Moj ate je padel v partizanih in me je od malega, poleg mame, vzgajal stari ata, dokler je živel. Bil je slep in jaz sem bil njegove oči in njegova desna roka. Vse tisto, kar je vedel, je hotel prenesti name, hkrati pa me je naučil spoštovanja do dediščine, ki je bila pri hiši. Vse stare predmete, ki se niso več rabili, ker je napredek prinesel boljše, je shranil in tudi ni dovolil, da bi se z njimi igral ali jih kakorkoli odvrgel. To je bilo treba čuvati in tega je bilo potem polno vsepovsod na podstrešjih, nad hlevom in drugod. Jaz sem vse to nato zbral, uredil in sedaj vse skupaj tvori naš hišni muzej. »Moja skrb za ohranjanje dediščine izvira pravzaprav od mojega starega očeta. Moj ate je padel v partizanih in me je od malega, poleg mame, vzgajal stari ata, dokler je živel. Bil je slep in jaz sem bil njegove oči in njegova desna roka. Vse tisto, kar je vedel, je hotel prenesti name, hkrati pa me je naučil spoštovanja do dediščine, ki je bila pri hiši.« V njem so tudi vsi tisti pripomočki in tudi stroji, na katerih sem delal od otroških let dalje. Prav zato mi vse skupaj še toliko več pomeni. Pri vsakem predmetu je nekako vtkana moja duša, neka zgodba domačije in vseh nas, » je poudaril moj sogovornik, ki je sicer vse življenje tudi širše družbeno aktiven, za kar je prejel Del predmetov iz domačega muzeja z označbo namembnosti Svoje znanje o sadjarstvu in kulturni dediščini ter svoje izkušnje Konrad Brunšek nesebično širi med ljudi. Med drugim je leta 2012 vodil projekt Levstikovi dnevi, ki je trajal ves teden s predstavitvijo Miloša Mihajla Levstika, ki je v Andražu deloval kar 15 let kot zavzet učitelj in sadjar. V okviru tega projekta pa je bil postavljen tudi njegov doprsni kip pred andraško podružnično osnovno šolo. Vsekakor pa je Konrad kljub obilici moja mama in ata sta šla na hrib gledat avion, preden je strmoglavil. Le dobrih pet metrov od njiju je na tla padlo krilo aviona, ki bi ju lahko ubilo, če bi padlo nanju. Tega mama ni mogla pozabiti in njeno pričevanje sem v nižji gimnaziji na Polzeli tudi povedal in od učitelja dobil nalogo, da naj opravim nekaj pogovorov z ljudmi, ki so bili priča temu dogodku. In to me je toliko prevzelo, da sem si želel analizirati ta dogodek, ki je imel več različnih interpretacij. Jaz pa sem želel priti do pravih podatkov, kar mi je mnogo kasneje tudi uspelo,« je še povedal Konrad in dodal, da je na osnovi tega prišlo tudi do namestitve spominskega obeležja pri njihovem pokopališču z vpisanimi imeni vseh članov posadke. Konrad Brunšek Brez žene ne bi šlo Konrad je bil edinec. Z ženo sta poročena že 54 let. Njuno življenje izpopolnjujeta hčerka z družino, s katero živijo skupaj, in sin, ki živi v Škofljici in je ravnatelj tamkajšnje osnovne šole. Njun vsakdan pa bogatijo tudi dve vnukinji in vnuk. Konrad ob našem pogovoru še doda, da vsega tega, kar je počel in še počne, ne bi bilo brez razumevajoče žene, ki mu stoji ob strani in marsikaj postori tudi namesto njega. Res je, kot radi rečemo, da žena podpira tri vogale hiše. Konrad kaže z roko na povsem lesena kolesa brez železa, kot so jih izdelovali že pred tisočletji. dela na domačiji in v Nami v Velenju, kjer je tudi dočakal upokojitev, gradnik društvenega in družabnega življenja v kraju. Bil je med ustanovnimi člani smučarskih skokov in ženskega rokometa v Andražu. Bil je tudi igralec v številnih ljudskih igrah in režiser. Kot velik ljubitelj knjig je bil prostovoljen, vendar skrben knjižničar v krajevni knjižnici. Zasnoval je tudi tradicionalno prireditev »Družina poje« z motom »Peli so jih mati moja« in jo sedem let tudi vodil. Poleg tega je Konrad skrben kronist, vse dogodke sproti zapisuje. Zbira gradivo ter tako gradi kroniko kraja in rodbine. Med drugim je zbral dokumente, ki pričajo o strmoglavljenju ameriškega bombnika nad Andražem 19. marca 1944, kjer je življenje izgubilo osem članov posadke, dva pa so Nemci ujeli. »Jaz sem bil takrat star dobri dve leti in se tega ne spominjam. Mi je pa to bilo zanimivo. Zato sem se lotil tovrstnega raziskovanja in nazadnje pridobil tudi kopijo originalne listine z imeni in priimki takratne posadke strmoglavljenega aviona. Kako je bilo tistega dne, pa sem pozneje zvedel od domačinov in nekaterih pričevalcev, ki so prisostvovali takratnemu dogodku. Tudi Dobra vila obdarila otroke T. T. Vodja projekta Liza Hočevar in njena desna roka Maša Petrovič, v ozadju pa gasilski avto PGD Polzela, s katerim so razvažali darila. Že tretje leto zapored so študentke prvega letnika Univerze v Ljubljani pod okriljem KORK Polzela izpeljale projekt Dobra vila. Poleg 63 polzelskih otrok so letos obdarile še 38 otrok iz sosednjih občin. »Ker se zaradi epidemiološke situacije v državi z otroki nismo smeli družiti, smo jim pakete z zagotovljeno varnostjo dostavili s pomočjo Prostovoljnega gasilskega društva Polzela,« je povedala vodja projekta Liza Hočevar. »Ravno letos, ko smo trepetali, ali se bodo zaradi trenutne situacije v državi projektu Dobra vila ljudje sploh odzvali, smo dobili neverjeten odziv. Neizmerno sem vesela podpore, ki so jo ljudje pripravljeni nameniti projektu kljub drugačni situaciji in težkim časom. Hvala vsem in vsakemu posebej za oporo in podporo«. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2021 25 Življenje na robu družbe D. NARAGLAV Tokrat so Marjani Vučer z Železnega pomagali mladi iz Kluba mladih KS Galicija in člani KO Rdečega križa Galicija. Minuli božični prazniki so marsikateri družini, ki živi v težkih socialnih razmerah, prinesli nekaj več svetlobe in topline. Med njimi tudi enainšestdesetletni Marjani Vučer z Železnega v KS Galicija. Za božično darilo je namreč prejela nov štedilnik na drva, saj je bil stari že povsem dotrajan. Poleg novega štedilnika so jo njeni dobrotniki razveselili tudi z raznimi živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Njeni dobrotniki so bili predstavniki Kluba mladih KS Galicija in Krajevne organizacije Rdečega križa Galicija. posameznikom. Večini smo dostavili hrano in druge potrebne izdelke. Marjani Vučer smo kupili tudi nov štedilnik na drva, ki smo ga danes dostavili in zmontirali, starega pa odstranili in ga bomo sedaj odpeljali v dolino in kasneje na odpad. V veselje nam je pomagati in tudi jutri nas čaka še nekaj obdarovanj,« je poudaril predstavnik mladih. Predsednica RK Galicija Dragica Tratnik pa je k temu dodala, da je zelo vesela in ponosna na mlade, ki so se tako samoiniciativno odločili pomagati Marjani in tudi drugim pomoči potrebnim. ka Marjana Vučer, ki je morala za kuhanje, umivanje in pranje vedno nositi vodo v vedrih iz vodnega zajetja ob hiši. Njeno življenje se od takrat ni veliko spremenilo. Še vedno živi kot prej, je pa v tem času v hišo vsaj dobila vodo, kar ji veliko pomeni. Dobiva jo iz vodnega zajetja v gozdu. Višek vode, ki bi sicer stekla po grabnu, so namreč pred nekaj leti zajeli in vodo po vodovodni cevi speljali v njeno hišo. Tako ji ni več treba nositi vode domov v kantah ali vedrih. Je pa težava pri pranju perila, saj mora biti, kadar ni dovolj vode, ves čas zraven pralnega stroja, saj je star in potreben zamenjave. Je pa to vseeno lažje kot včasih, ko je morala prati v dolini ob potoku. Posledice tega sedaj dobro čuti. Bolijo jo kolena, rame, včasih kolki, trga jo revma in takrat s težavo kaj naredi. »Nisem več mlada, leta so tu in ne vem, kako bo, ko mi bodo pošle moči. Za zdaj sem še kar v kondiciji, kljub občasnim težavam. Upam, da mi bo zdravje služilo, da bom lahko skrbela sama zase,« so bile njene pobožne želje, k temu pa je še dodala, da je nedolgo nazaj trepetala, da se bo morala izseliti, saj je po mamini strani njena samo ena četrtina hiše. V njej je lahko dokler bo. Če bi šla v Marjana ob svojem novem štedilniku na drva. dom za starejše, pa bo ta postala last občine, ki je že sedaj lastnica treh četrtin. Hiša lepih in žalostnih spominov » Vse življenje je ta hiša moj dom. Nanjo sem močno navezana in ne vem, ali bi lahko živela kje drugje. Nanjo me veže veliko lepih, a žal tudi veliko žalostnih spominov. Lepi so spomini na mladost, ki sem jo preživljala ob očetu, mami in bratu. Žalostna pa so tista leta, ko sem drug za drugim izgubljala svoje najdražje. Najbolj boleč pa mi ostaja spomin na 18-letno hčerko Zinko, ki je pred 22 leti umrla v prometni nesreči pri Laškem,« je z rosnimi očmi pripovedovala Marjana. »Takrat sem mislila, da se mi je podrl svet. Kako bi bilo danes drugače, če bi še živela,« je še Še fotografija pred odhodom z naloženim starim štedilnikom na prikolici. Na obisku sem se pridružil Dragici Tratnik iz Rdečega križa in trem fantom Kluba mladih, Paskalu Petku, Gregu Brglezu in Gašperju Florjancu. Slednji nam je v zvezi z dobrodelno dejavnostjo povedal: »V teh težkih časih smo se odločili za pomoč sokrajanom, ki imajo denarne in zdravstvene težave. Pri tem smo se spomnili predvsem na starejše, ki si ne morejo pomagati sami. Skupaj z donatorji, ki so nam priskočili na pomoč pri uresničitvi te akcije, smo zbrali finančna sredstva, hrano in skupaj z našimi prihranki polepšali božične in novoletne praznike kar nekaj družinam in Marjanino življenje je res na robu družbe. Kar težko si je zamisliti, da človek v sedanjem času živi približno tako, kot so živeli pred 100 leti, če odmislimo elektriko. Njeno stanovanje je sicer skromno urejeno, a brez kopalnice in WC-ja (ta je zunaj na štrbunk), predvsem pa je v zimskih mesecih precej hladno. Še pred leti brez vode Že pred sedmimi leti so bili v vodstvu krajevne skupnosti soočeni s težkimi življenjskimi razmerami, v katerih je živela njihova krajan- Marjanina hiška, polna lepih in žalostnih spominov. Pomagali in obdarovali tudi decembra D. N. Bolničarji prostovoljci RK Slovenije – Območnega združenja Žalec so decembra v Splošni bolnišnici Celje opravili skoraj 300 prostovoljnih ur, vsega skupaj pa 545. Vsakodnevno je bilo v delovanje vključenih v povprečju devet prostovoljcev RK, ki so pomagali na različnih področjih: od nudenja laične psihosocialne pomoči, deljenja toplih obrokov do dostavljanja hrane in zdravil na dom in učne pomoči. S tem so samo v decembru pomagali 200 posameznikom in družinam. V RKS – Območnem združenju Žalec so zelo ponosni tudi na decembrske akcije obdarovanja otrok in starostnikov, ki so jih organizirali posamezniki in lokalna podjetja. Mladi in starejši prostovoljci KO RK Polzela so s projektom Dobra vila tako obdarili 101 otroka, 22 varovancev Varstveno-delovnega centra vzdihnila in se zazrla v daljavo, morda proti gališkemu pokopališču, kjer so našli tihi dom vsi njeni najbližji. Marjana je že precej let nezaposlena. Delovna leta je preživela večinoma na delu v Libojah, in sicer v Sadjarstvu Mirosan ter v Keramični industriji Liboje. Skupaj je »nabrala« 17 let delovne dobe, tri leta pa si je pridobila še preko javnih del. »V službo sem hodila z veseljem, čeprav je bilo potrebno vsak dan pešačiti do Velike Pirešice, od tam do Liboj. Nazaj pa nas je peljal delavski avtobus. V službo sem hodila, dokler je bila mama Angela še pri močeh. Ko ni več zmogla delati in skrbeti zase, sem morala ostati doma. Živeli sva z očetovo pokojnino in s tem, kar sem pridelala sama, ali pa sem kaj dobila pri sosedih, kjer sem pomagala pri kakšnih opravilih. Zadnje leto in pol svojega življenja je mama preživela v Domu starejših na Polzeli, jaz pa sedaj živim od socialne podpore. Nekako poskušam preživeti s tem denarjem. Včasih mi ga kljub temu zmanjka. Precej mi poberejo položnice, ostalo pa gre za hrano in kakšno nujno stvar,« je še povedala Marjana Odhajal sem z mešanimi občutki, predvsem pa z mislijo, kako bi se dalo polepšati in izboljšati njeno življenje v tej »njeni« hiški, kjer živi že vse svoje življenje, kjer so njeni spomini in kjer je kljub vsemu srečna, čeravno živi skromno in v težkih življenjskih razmerah. Spomnil sem se Ane Praznik in njene TV oddaje Delovna akcija, s katero pomaga in osrečuje ljudi, ki živijo v težkih socialnih in bivalnih razmerah. Mogoče bi s svojo ekipo lahko pomagala tudi Marjani. Muc ter 17 brezdomcev iz Društva za pomoč in samopomoč Želva – Eureka. Praznih rok pa tudi niso ostali starostniki. Med drugim so zaposleni v podjetjih SICO in Robust zanje pripravili 40 božično-novoletnih daril, ki so jih prostovoljci RK dostavili na njihove domove. Kot sta povedala predsednica RKS – Območnega združenja Žalec Pavla Artnik in sekretar Matjaž Črešnovar, so takšnih akcij vedno zelo veseli, saj so v današnjih časih takšne darežljive malenkosti izrednega pomena za ljudi v stiskah. Ob tem je Artnikova še dodala, da se v RK iz srca zahvaljujejo vsem pobudnikom, organizatorjem akcij in vsem, ki so prispevali k tej čudoviti gesti. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Darila za starostnike s predstavnikoma RK in obeh podjetij Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 1 I januar 2021 Pozabljena zgodovina mirovne misije v Egiptu D. NARAGLAV OSEBNI ARHIV ZAGORIČNIK Letos mineva 65 let od začetka prisotnosti modrih baretk na Sinaju. V njihovih vrstah je bilo tudi šest Spodnjesavinjčanov. Da sta bila med njimi dva brata, Oto in Dani Zagoričnik, je bil menda na Sinaju edinstven primer. Slovenski vojaki že vrsto let sodelujejo v različnih mirovnih misijah po svetu. Prej so to počeli pod okriljem JLA, po osamosvojitvi pa v okviru Slovenske vojske. Ena od pomembnejših slabo raziskanih epizod slovenske ter hkrati jugoslovanske vojaške zgodovine je delovanje odreda Jugoslovanske ljudske armade v misiji OZN na Sinaju med letoma 1956 in 1967. Gre za prvo mirovno misijo OZN, v kateri je sodelovalo tudi mnogo Slovencev. Med njimi so bili tudi nekateri Savinjčani: brata Oto in Dani Zagoričnik s Polzele, Oto Tavčer iz Žalca, Jernej Zagoričnik iz Šempetra, Mitja Urisek iz Liboj in Milan Blatn iz Tabora. Svoje spomine na tisti čas je obudil Dani Zagoričnik (danes živi v Žalcu), ki je tudi vojni veteran slovenske osamosvojitvene vojne. jo je imel Generalštab JLA na voljo. Prva skupina 44 pripadnikov odreda (dejansko je to bil izvidniški bataljon) s polkovnikom Radovanom Vojvodićem je prispela v El Arishan na Sinaj kot del enot UNEF 17. novembra 1956. Drugi del kontingenta se je pripravljal v Zagrebu, kjer je bilo tudi poveljstvo 5. armade, ki je bilo tudi zadolženo za formiranje odreda. Kandidate za misije so izbirali med najboljšimi vojaki in mnogi so odpadli že med selekcijo. Vojaki so dobili nove uniforme z všitimi oznakami UN na desnem rokavu, na levem pa je bila državna zastava in napis Jugoslavija. K uniformi so sodili še modra kapa s šiltom, modra čelada, modri šal, visoki vojaški čevlji in za starešine tudi nizki črni čevlji. Dobili so tudi modre baretke z značko UN in kape z značko OZN-UN. Pomladi 1957 je prišlo do prve rotacije kontin- Ladja Jugoslavija, s katero so odpotovali na mirovno misijo. Pogled v čas takratnih dogodkov V začetku leta 1956 je egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, dobri prijatelj nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita, nacionaliziral Sueški prekop, kar je sprožilo burne odzive pri njegovih nasprotnikih. Mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom iz leta 1949 je prenehal obstajati, ko so se Francija, Velika Britanija in Izrael odločili za vojaško posredovanje proti Egiptu, kar danes poznamo kot sueška kriza. Francija, Velika Britanija in Izrael so zavzeli velik del egiptovskega ozemlja in strateško pomembni Sueški prekop. Po koncu vojaških operacij in posredovanju Varnostnega sveta OZN je bilo odločeno, da se na območju med Izraelom in Egiptom razmestijo enote OZN, imenovane tudi United Nations Emergency Force (UNEF) oziroma First United Nations Emergency Force (UNEF I). Naloga misije UNEF je bila, da nadzoruje premirje med sprtima stranema in da nadzoruje mejo med Egiptom in Izraelom. V sestavi teh enot je Jugoslavija novembra 1956 poslala tudi svoj odred, ki je dobil svoj sektor nadzora spornega območja. Poleg Jugoslavije so v misiji UNEF sodelovale še Brazilija, Kanada, Kolumbija, Danska, Finska, Indija, Indonezija, Norveška in Švedska. Poleg naštetih držav so pomoč novo nastali misiji dale še ZDA, Italija in Švica. Odred se je uradno formiral 12. novembra 1956, opremljen pa je bil z najkvalitetnejšo opremo, ki Sinajskega polotoka od El Ariša do Šarm El Šejka oziroma do Rdečega morja) smo ob cesti v puščavi videli zanimiv beduinski tabor, ki je bil zelo skromen in preprost. Izgledal je kot staja za živali, platnena »streha« oziroma senčilo je bilo pripeto na lesene kole in pod senčilom prostor ni bil ograjen, bil je odprt. Pod senčilom so sedeli beduini in živali; kamele, osli in koze. Beduini so dnevno prihajali v naš tabor po vodo. Za svojo shrambo vode so uporabljali kozje mehove. Njihova oblačila so bila strogo določena. Beduini so bili oviti v belo, beduinke v črno ogriDani Zagoričnik Oto Zagoričnik sva bila izbrana samo dva. Izbranci smo šli nato v Beograd na strokovno usposabljanje in prejem cepiva proti raznim okužbam in boleznim. Usposabljanje je trajalo približno mesec dni. Vsi tisti, ki smo uspešno opravili te obvezne priprave in zdravstvene teste, smo odšli v pristanišče Reko, na ladjo, ostali so se vrnili v vojašnice, » je svojo zgodbo začel Dani Zagoričnik, ki izhaja iz številne desetčlanske družine petih deklet in petih fantov. Na pot proti Egiptu so se odpravili 1. junija 1966 z ladjo z imenom Jugoslavija. Na njej je bilo okoli 600 vojakov, mirovnikov. Po treh dneh plovbe so prispeli v pristanišče Port Said. Od tu so pot nadaljevali z vlakom proti El Arišu, kjer je bil glavni tabor mirovnikov. »Vlak je bil zame zelo zanimiv, ker na oknih ni bilo stekel, so bile pa lesene polkne. Med potovanjem z vlakom čez puščavo sem opazil železniške postaje, ki so bile Življenje in delo na misiji »V glavnem taboru El Ariš smo bili nameščeni v nizke zidane stavbe z lesenim ostrešjem. Na ostalih taborih vzdolž sinajske meje pa so bile majhne lesene hišice ali »«barake«, v katerih je bilo zelo soparno in vroče. Temperatura je bila čez dan tudi do 60 stopinj, ponoči pa 10 stopinj. V tistem času so bili poleg nas vojakov iz Jugoslavije tudi vojaki iz drugih držav Indije, Kanade in Norveške. Vsi vojaki iz različnih držav smo bili dobri prijatelji in smo se družili na športnih igrah v glavnem taboru. V prostem času smo igrali odbojko, nogomet, nekateri so se kulturno udejstvovali v dramskih aktivnostih, plesali folkloro. V veselje nam je bilo tudi učenje arabskega jezika,« se je spominjal Dani in slikovito orisal življenje beduinov. »Med izvajanjem vojaških obveznosti na poti do zadnjega tabora Šarm El Šejk, (skupno jih je bilo pet vzdolž gentov, zato je bil v poveljstvu 5. armade organiziran zbirni center za novo izmeno. Prevoz novega kontingenta je potekal konec maja 1957, ko se je moštvo na Reki vkrcalo na ladjo »Proleterka« in so odpluli proti Egiptu. Od takrat naprej so se kontingenti menjali na misiji vsakih 6 mesecev vse do leta 1967, ko se je misija zaključila. Po urjenju z ladjo v Egipt Da sta bila kar dva brata vojaka modrih baretk, je bil menda edinstven primer na Sinaju. Oto je bil v 18. odredu modrih baretk leta 1964, Dani pa v 21. odredu leta 1966. Dani je na služenje vojaške obveznosti odšel septembra 1965 v Vranje na Kosovo, vodstvo vojašnice pa ga je po treh mesecih urjenja na terenu kot dobrega vojaka predlagalo za »Arabsko ljudstvo je vedelo, da smo modre baretke iz Jugoslavije, zato so nas spoštovali in cenili. Poznali so predsednika Jugoslavije Tita in vedeli, da modre baretke pomenijo simbol miru in prijateljstva.« odred OZN na Sinaju. Sledile so priprave za Egipt. Najprej so v Skopju v vojaški bolnici opravili psihofizične in zdravstvene teste. »Izmed petih vojakov iz Vranja Dani in ostali v pogovoru z Beduinom, ki je prišel po vodo. »Na vrhu Golanske planote smo imeli razgledno točko, od koder se je videl izraelski tabor samih deklet. Izrael je imel namreč premalo vojakov, zato so vpoklicali tudi mlada dekleta. V tistem času je bilo krhko premirje med Izraelom in Egiptom. Občasno se je slišalo tudi obstreljevanje.« njalo. Na glavi so imeli ovite bele rute, ki so jih ščitile pred soncem,« je razložil Dani in se ob tem spomnil na zanimiv dogodek, povezan z vodo in njeno nepravočasno dobavo. Voda je vredna več kot zlato »Vodo so nam vsakih nekaj dni pripeljali s cisterno iz El Ariša. Na predvideni dan cisterne ni bilo. Beduini so prišli po vodo in so stali ob žični ograji našega tabora. Prosili so za vodo, in ker je ni bilo, so postajali vedno bolj nemirni. Večje količine vode tudi mi nismo imeli na zalogi, zato jim je nismo mogli dati. Med čakajočimi je bila tudi mlada beduinka, ki je na hrbtu nosila otroka, zavitega v črno ogrinjalo. V roki je držala prazen kozji meh za vodo in prosila z odprtimi rokami. Pogledal sem jo v obraz in videl njene suhe ustnice, ki so bile globoko razpokane. Zasmilila se mi je in odšel sem v našo shrambo, kjer smo imeli nekaj vode v hladilniku za lastne potrebe. Natočil sem kozarec hladne vode in ji ga ponudil. Prijela je kozarec s hladno vodo, jo samo poskusila in vrgla kozarec z vodo v pesek ter zbežala. Nisem vedel, da je hladna voda za njih zelo škodljiva. Čeprav zelo nenavadne. Označene so bile z majhno belo zastavo, pripeto na drog. Vlak se je ustavil le, če je stal pri beli zastavi kakšen potnik (beduin). Po prihodu v El Ariš smo zamenjali jugoslovanske sive uniforme v ohlapna letna oblačila OZN svetlo rjave barve oziroma bež barve in modre baretke z zlato belo značko svetovne misije OZN »UNEF«. Na dolžnostih, ki smo jih imeli (obvezna straža, izvidnice, patruljiranje, pohodi, prav tako obiski ostalih mirovnikov), je bila obvezna modra čelada ali modra baretka. Ta je bila prepoznavni znak naše mirovne misije,« je poudaril Dani in nadaljeval s svojo pripovedjo. Dani za volanom džipa, s katerim so patruljirali na misiji. NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 1 I januar 2021 Dani s kolegom med opazovanjem tabora izraelcev na Golanski planoti. sem želel dobro, sem naredil slabo, kajti oni pijejo mlačno ali toplo vodo. Povsem drugače je bilo glede vode v tretjem taboru v El Kusejmu, ki je bil ograjen z žično ograjo. Notranjost tabora je bila v zelenju. Senco so nam dajale palme in eksotična drevesa. V taboru je bil podzemni vodnjak, v katerem nikoli ni zmanjkalo vode. Bil je pod našim nadzorom, iz njega so se oskrbovali z vodo tudi beduini, ki so prihajali s kamelami, osli in kozami. Na kamele so natovorili vodo, same kamele pa so napolnile svoj »rezervoar« za vodo za teden dni. Beduini so nas dobro poznali, zaupali so nam in nas imeli radi. Njihov pozdrav je bil spoštljiv in prijazen: »Salam Alejkum«. Mi pa smo odzdravljali: »Alejkum Salam«, kar je pomenilo lepo pozdravljeni ali dober dan. Za boljše sporazumevanje smo imeli priročnike, slovarje v srbohrvaškem, angleškem in arabskem jeziku. Vojaki smo bili mladi in vedoželjni ter hitro učljivi za boljše sporazumevanje z domačini,« je povedal Dani in dodal: »Arabsko ljudstvo je vedelo, da smo modre baretke iz Jugoslavije, zato so nas spoštovali in cenili. Poznali so predsednika Jugoslavije Tita in vedeli, da modre baretke pomenijo simbol miru in prijateljstva.« Hrana, vsakodnevne patrulje, dopust … »Hrane je bilo tako v glavnem kot ostalih taborih dovolj. Bila je konzervirana in sveža: solata, banane, meso, kruh … Pripeljali so jo iz glavnega tabora El Ariš. Naši kuharji so nam kuhali dobro in okusno. Hramba vode je bila v plastičnih rezervoarjih in je morala zadoščati za tri dni. Redno smo jo prekuhavali in ohladili z ledom. Cigarete smo dobili vsi vojaki mesečno. Ker nisem bil kadilec, sem jih razdelil med prijatelje,« je povedal Dani in nadaljeval: »Na vsakodnevnih patruljah, ki smo jih izmenično opravljali iz taborov vzdolž meje, smo se srečevali z izraelsko patruljo. V njihovem vojaškem vozilu so bile mlade vojakinje. Bile so lepe, njihovi obrazi so bili resni, izpod čelad pa so se lesketali dolgi črni lasje. V rokah so imele avtomatsko orožje. Naša patrulja se je vozila z ameriškim džipom, v njem smo bili štirje; vodja patrulje in trije vojaki z avtomatskim orožjem in z modrimi čeladami. Na vrhu Golanske planote smo imeli razgledno točko, od koder se je videl izraelski tabor samih deklet. Izrael je imel namreč premalo vojakov, zato so vpoklicali tudi mlada dekleta. V tistem času je bilo krhko premirje med Izraelom in Egiptom. Občasno se je slišalo tudi obstreljevanje,« se je spominjal Dani in nato veselo dodal, da pa je nekaj najlepšega bil dopust, ki so ga dobili nekje na polovici bivanja na Sinaju. Deset brezskrbnih dopustniških dni so preživeli v Libanonu in Siriji. »Nastanjeni smo bili v hotelih, od koder smo hodili na izlete. V Libanonu smo si ogledali starodavno mesto Balbek in njihove mogočne kamnite stavbe. Prav tako smo si ogledali glavno mesto Bejrut v Libanonu in njihovo nočno življenje v hotelu »Casino«, kjer so bile pomanjkljivo oblečene mlade dame, kar je bilo za nas mladeniče zelo zanimivo. Balbek je mesto trgovcev in turistov, predmestje pa predel revnega življenja. V Siriji smo si ogledali glavno mesto Damask in znamenito zlato ulico, kjer smo si kupili tudi spominke. Na dopustu smo bili oblečeni v civilna oblačila. Življenje v teh državah je bilo nekaj posebnega. Hiše beduinov na podeželju so bile brez strehe, saj so lastniki hiš s streho morali plačati davek. Sicer pa streha ni bila življenjskega pomena zaradi sušnega obdobja, saj je v šestih mesecih mojega vojaškega bivanja samo enkrat deževalo, in sicer 20 minut. Takoj za tem je zopet pripekalo vroče sonce.« Obisk generalnega sekretarja OZN U-Tant-a Na koncu obujanja spominov, ki je vsakič privrelo na dan, ko je Dani vzel v roke zajeten album, se je spomnil še obiska takratnega generalnega sekretarja OZN U-Tant-a v taboru El Sabh. Gre za burmanskega diplomata, ki je bil 3. generalni sekretar Organizacije združenih narodov od leta 1957 do leta 1967. »Bilo je sredi popoldneva, sonce je bilo visoko, vročina pa neznosna. Letalo, ki ga je pripeljalo, je pristalo ob našem taboru. Iz njega je stopil mož visoke postave, U-Tant. Naš kapetan, vodja tabora, nas je postrojil v vrsto, da smo se pripravili na sprejem in prihod generalnega sekretarja OZN. V tem času sem bil na dolžnosti v kuhinji, zato mi je bila dodeljena prijetna dolžnost, da postrežem generalnega sekretarja s hladno pijačo »Flavor Aid«. Še danes mi je v čast in ponos, da sem imel to priložnost. Mož v vojaški uniformi je bil postaven in prijazen. Z vsemi vojaki v taboru se je rokoval. Po ogledu našega tabora se je poslovil in odpeljal z majhnim letalom z oznako OZN v naslednji tabor na Sinaju,« je še povedal Dani Zagoričnik in dodal, da je z marsikaterimi nekdanjimi slovenskimi vojaki bil še dolgo v stiku in so se priložnostno tudi srečevali, z nekaterimi tudi še sedaj. Če se bodo lahko ob letošnjem 65-letnem jubileju, pa bo odvisno, kakšna bo zdravstvena situacija v državi. Dani na dan, ko je postregel s pijačo generalnega sekretarja OZN U Tant-a. NAROCILA 03/703 30 46 SEMPETER 03/703 30 84 PETROVCE 03/703 30 30 VRANSKO Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelje januarske križanke je podjetje Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 15. 1. 2021. Rešitev križanke iz decembrske številke: SLASTNETORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI. 27 Nagrajenci: 1. Danijel Kovač, Prežihova 3, Žalec; 2. Terezija Vrabič, Studence 31 b, Žalec; 3. Lojzka Polak, Zalog 14 a, Šempeter. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 1 I januar 2021 Priznanji za življenjsko delo T. TAVČAR Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec in kmet Rok Sedminek iz Podloga sta dobitnika letošnjih priznanj Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za življenjsko delo. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so ob 20-letnici osmim članom KGZS podelili priznanja za življenjsko delo, med njimi sta z našega območja Irena Friškovec in Rok Sedminek. Poleg tega so podelili članom in zaposlenim dvaindvajset priznanj za uspešno delo ter šest priznanj za sodelovanje z zbornico. Letos maja je minilo 20 let od ustanovitve Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, stanovske organizacije kmetov, ki je bila ustanovljena po dolgotrajnih prizadevanjih kmetov. Ker je zaradi koronavirusa množična prireditev odpadla, so podelitev izvedli v ožjem krogu. Prejemnika iz naše doline sta dva. Rok Sedminek je svojo srednje veliko kmetijo v Podlogu v Savinjski dolini, katere glavni dejavnosti sta poljedelstvo in živinoreja, pomembno pa je tudi gozdarstvo, prevzel kot mladi kmet leta 2013. V obrazložitvi k priznanju za življenjsko delo so zapisali: »Že v najstniških letih se je dejavno vključil v delo Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), saj je bil že od leta 1998 Rok Sedminek dalje dva mandata regijski zastopnik društev iz celjske regije, nato je bil en mandat podpredsednik ZSPM, v letih od 2006 do 2009 je bil predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, v letih od 2009 do 2013 pa je predstavljal slovensko podeželsko mladino kot prvi podpredsednik evropskega komiteja mladih kmetov – CEJA. Vseskozi je Rok Sedminek dejaven tudi v organih Kmetijsko-go- zdarske zbornice Slovenije. Tako je v času od 2004 do 2008 deloval v Upravnem odboru KGZS kot predstavnik mladih kmetov. V tistem obdobju je bil tudi član Odbora za goveje meso pri evropski komisiji za kmetijstvo, v mandatu od 2016 do 2020 pa je bil član Sveta KGZS. Drugače pa že drugi mandat predseduje Slovenski kmečki zvezi pri SLS. Kot kmet zelo dobro pozna delo in razmere v kmetijstvu, s tem pa tudi kmetijsko in gozdarsko problematiko, ki ju na različne načine predstavlja v javnosti z namenom izboljšanja razmer in položaja v družbi.« Irena Friškovec je priznanje za življenjsko delo prejela za svoje petindvajsetletno specialistično svetovanje hmeljarjem v Sloveniji. Hkrati pa so ob podelitvi njeno priznanje pojasnili še s komentarjem: »Kot strokovnjakinja je članica številnih strokovnih skupin in komisij za hmeljarstvo, kjer s svojim delom in odličnim poznavanjem stanja v panogi prispeva k uporabnim rešitvam v korist razvoja hmeljarskih kmetij. Najvišje priznanje mednarodne hmeljarske zveze – red vitez hmeljarstva so ji za njeno delo podelili lani na svetov- Irena Friškovec nem hmeljarskem kongresu. Več kot 20 let v sodelovanju z IHPS v času vegetacije pripravlja redna štirinajstdnevna strokovna srečanja na terenu, kjer kmetje dobijo informacije o nujnih agrotehničnih ukrepih ter druge aktualne informacije. Irena za hmeljarje vsako leto pripravi oglede primerov dobrih praks v tujini in neguje stike z drugimi evropskimi pridelovalci hmelja. Z intervju- ji in strokovnimi članki sodeluje v medijih, kot avtorica in soavtorica pa sooblikuje strokovne članke za strokovne posvete in kongrese. Skupaj z Združenjem hmeljarjev Slovenije skrbi za promocijo hmeljarstva v Sloveniji in tujini ter ohranjanje in promocijo certifikata zaščitene geografske označbe za štajerski hmelj. Izjemno velik je njen prispevek pri posodabljanju namakalnih sistemov, posebej rada pa dela s podeželsko mladino, saj jo s svojo mladostno zagnanostjo navdihujejo in motivirajo za številne dejavnosti, ki jih izvedejo vsako leto.« Ob tem je predsednik KGZS Cvetko Zupančič povedal: »Pot do ustanovitve Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila vse prej kot lahka. Danes, ko se lahko z zadovoljstvom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. Uspešno delo pa temelji na prizadevnem delu kmetic in kmetov – članov zbornice, zaposlenih v zborničnem sistemu ter sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami v kmetijstvu.« Koline – ljudski običaj in družinski praznik D. N. Še nekaj desetletij nazaj so se ljudje na kmetih zelo veselili kolin. Ob takem dogodku so se najedli mesa, ki takrat ni bilo pogostokrat na krožnikih. Ponekod so kolinam, ko se je poleg družine zbrala množica sorodnikov, sosedov in prijateljev, rekli tudi furež, svinjski praznik ali koljereja. Tudi v teh dneh se lahko pri kakšni hiši na vasi vidijo prizori, povezani s kolinami. Je pa res, da mnogi več ne redijo prašičev, ampak jih kupijo pri kakšnem kmetu. A veselje ob kolinah zato ni nič manjše. Koline ponekod na kmetih še danes veljajo za pravi družinski praznik domačije, ki ni imel točno določenega datuma. So pa prašiča vselej zaklali pozimi. Čas od prve polovice novembra pa vse do konca januarja je za to delo najbolj primeren. Včasih je bilo največ kolin okrog 29. novembra, ko so bili ljudje prosti zaradi državnega praznika, dneva republike. So se pa koline na različnih koncih Slovenije precej razlikovale, enako tudi izdelki, ki so prava zakladnica domačega kuli- naričnega znanja. Ob tem je zanimivo, da pri kolinah nikjer niso poznali odpadkov. Kožo so uporabili za klobase in kožarice ali so jo ustrojili v domače usnje, meso so sušili na zraku ali v dimu in ga konzervirali, črevesje, želodec in mehur pa so napolnili z različnimi vrstami mesnih, kašnatih in krvavih nadevov. Pogled na prizorišče kolin pred dnevi na domačiji v Šeščah www.facebook.com/ zvezasportnihdrustevzalec NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15% gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 sport.zalec@gmail.com zalec@olympic.si REGIJSKA PISARNA ŽALEC Zveza športnih društev Občine Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec INFORMACIJE ŠT. 1 I januar 2021 29 OBČINA ŽALEC obvešča, da je objavila OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC na spletni strani www.zalec.si spodaj navedene razpise. Vsi so v celoti objavljeni na navedeni spletni strani. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec za leto 2021. Rok za predložitev vlog je 18. februar 2021. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Franji Vihernik preko tel. št. 03 713 64 30 ali elektronske pošte franja.vihernik@zalec.si. JAVNI RAZPIS O DODELITVI FINANČNE POMOČI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2021 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: - dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, - študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, - sodelovanje v mednarodnih projektih. Javni razpis je odprt do porabe sredstev (prvo odpiranje vlog predvidoma v drugi polovici marca 2021). Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite v celoti na spletni strani www.zalec.si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje). številka: 600-0002/2021 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC V LETU 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih kulturnih programov društev s področja ljubiteljske kulture: redna dejavnost društev oz. njihovih sekcij, status pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture, redna dejavnost Zveze, redno vzdrževanje društvenih prostorov in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Rok za predložitev vlog je 18. februar 2021. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu preko tel. št. 03 713 64 33 ali elektronske pošte blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC V LETU 2021 IN 2022 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov s področja dejavnosti: obnova nepremične kulturne dediščine. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu preko tel. št. 03 713 64 33 ali elektronske pošte blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SPREJEM POKROVITELJSTVA V LETU 2021 Predmet javnega razpisa je pokroviteljstvo nad pomembnimi humanitarnimi, kulturnimi, športnimi, strokovnimi in mednarodnimi dogodki/projekti. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Franji Vihernik preko tel. št. 03 713 64 30 ali elektronske pošte franja.vihernik@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov športa za leto 2021, ki so v javnem interesu Občine Žalec: športni programi, športni objekti in površine za šport v naravi, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu, športne prireditve in promocija športa. Rok za predložitev vlog je 18. februar 2021. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu preko tel. št. 03 713 64 33 ali elektronske pošte blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UDELEŽBE NA MEDNARODNIH ŠPORTNIH TEKMOVANJIH V LETU 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje udeležbe na mednarodnih športnih tekmovanjih v letu 2021. Rok za predložitev vlog je 9. februar 2021. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu preko tel. št. 03 713 64 33 ali elektronske pošte blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE STROKOVNEGA KADRA NA PODROČJU ŠPORTA ZA LETO 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje strokovnega kadra na področju športa v društvih, ki igrajo v prvi članski ligi v kolektivnih športih. Rok za predložitev vlog je 2. februar 2021. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu preko tel. št. 03 713 64 33 ali elektronske pošte blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ V ŠPORTNE OBJEKTE/OPREMO IN SOFINANCIRANJE TEKOČEGA VZDRŽEVANJA ŠPORTNIH OBJEKTOV V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: investicij v obnovo in posodobitev javnih športnih objektov in opremo športnika ter sofinanciranje tekočega vzdrževanja športnih objektov. Rok za predložitev vlog je 9. februar 2021. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu preko tel. št. 03 713 64 33 ali elektronske pošte blaz.tkalec@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 IN 2022 Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: A - veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in ostalih društev na področju delovanja veteranskih organizacij) in B - drugih posebnih skupin (Upokojenska društva Občine Žalec, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2021in 2022. Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 18. februarja 2021. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošto s priporočeno pošiljko (do 24.00). JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih »de minimis« za naslednje ukrepe: −UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev; −UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev; −UKREP 4: Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene; −UKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (incoming). Roki za predložitev vlog so naslednji: −za Ukrep 1, Ukrep 2 in Ukrep 5: 1. rok: 1. 3. 2021, 2. rok: 30. 6. 2021, 3. rok: 1. 9. 2021, −za Ukrep 4: 1. rok: 1. 3. 2021, 2. rok: 30. 6. 2021, 3. rok: 1. 11. 2021. Razpisan drugi ali tretji rok velja samo v primeru, da v prvem roku ne bodo porabljena razpisana sredstva. Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z »obrazcem ovojnica« priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Petri Centrih, preko tel. št. 03 713 63 28 ali po elektronski pošti petra.centrih@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV, PROJEKTOV, PRIREDITEV IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov, projektov, prireditev in aktivnosti društev in zvez, ki delujejo na območju občine Žalec na področju turizma, skladno s strategijo razvoja turizma v Občini Žalec in Zakonom o spodbujanju razvoja turizma, s katerim so opredeljene dejavnosti in storitve, katerih opravljanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu in se brezplačno zagotavljajo turistom. Rok za predložitev vlog je 15. marec 2021. Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z »obrazcem ovojnica« priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Petri Centrih preko tel. št. 03 713 63 28 ali po elektronski pošti petra.centrih@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV OHRANJANJA IN SPODBUJANJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 IN LETO 2022 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: naložb v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo; naložb v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložb v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; delovanj društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Rok za predložitev vlog je 15. marec 2021. Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z »obrazcem ovojnica« priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Erni Podgornik preko tel. št. 03 713 64 36 ali po elektronski pošti erna.podgornik@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNOHUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2021 IN 2022 Izvajalci programov morajo med drugim za prijavo izpolnjevati naslednji pogoj: -društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Žalec, njihovi registrirani člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 10 % vsega članstva). Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 18. februarja 2021. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošto s priporočeno pošiljko (do 24.00). 30 KRONIKA Dober plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Caryle) ZAHVALA V 81. letu se je za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat STANISLAV STANKO MEŽNAR ŠT. 1 I januar 2021 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši ... Srce tvoje je zastalo, zvon zapel ti je v slovo, misel nate je ostala, spomin pa večno bo živel. ZAHVALA 8. januarja nas je v 79. letu zapustila BERTA MARIJA ŠIMONC iz Trnave (13. 11. 1940–16. 12. 2020) iz Kasaz 107 l, zadnjih 6 let oskrbovanka Doma upokojencev Polzela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje. Posebna zahvala tudi osebni zdravnici dr. Poloni Sagadin ter ostalim zdravnikom in osebju Infekcijske klinike v Ljubljani, ki so zanj skrbeli v boju z virusom. Zahvaljujemo se g. župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevkama Urški in Ines, ki sta ga s pesmijo pospremili na njegovi zadnji poti, ŠD Trnava in vsem, ki ste bili z nami v mislih in prižgali svečke na njegovem grobu. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Od nje smo se poslovili 20. januarja na pokopališču Žalec v ožjem družinskem krogu. Posebna zahvala gre osebju Doma upokojencev Polzela, vsem sodelujočim pri zadnjem slovesu in hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA V miru je zaspala naša draga mama IVANA ŽOHAR iz Prebolda Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za cerkev v Preboldu. Iskrena hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter Andreju za odigrani melodiji. Posebna zahvala vsem tistim, ki ste jo radi obiskovali na njenem domu in nazadnje tudi v DSO Prebold. Žalujoči vsi njeni Žalujoči: žena Fanči, hčerka Lilijana z možem Srečkom ter vnuki Janez, Eva in Ana z Anžetom Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ( T. Pavček) Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V. Fabiani) ZAHVALA V 82. letu je za vedno sklenila svojo življenjsko pot draga mama, tašča, stara mama in prababica ZAHVALA ALOJZIJA HANŽIČ iz Rakovelj (5. 6. 1941–22. 11. 2020) Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom iskrena hvala za izrečena sožalja in tolažilne besede. Žalujoči vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ANA OCVIRK FRANC VREČKO Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Vsi jo bomo pogrešali. V ožjem družinskem krogu smo se od njega poslovili v sredo, 13. januarja, na pokopališču v Grižah. Žalujoči: Martina in Igor z družinama (21. 3. 1936–17. 1. 2020) Minilo je leto, odkar smo se morali za vedno posloviti od tebe, a smo neskončno hvaležni za nešteto nenadomestljivih, nepozabnih skupnih trenutkov. Čas postopoma brusi ostrino bolečine. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ste v mislih še vedno povezani z njo. Hčerka Polona z družino Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Mineva že 15. leto, odkar je za vedno zaspala in nas zapustila naša draga Še vedno se je spomnimo, kot bi bilo včeraj. Njena ljubezen in dobrota nas spremljata na vsakem koraku. Hvala vsem, ki kadarkoli obiščete njen grob, prižgete svečko, obujate spomine. Z nami bo še naprej ostala kot lepa misel, ki budi spomine in nikoli ne mine … Sin Zoran z ženo Jožico in vnuka Marjan ter Martin z družino Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in sestre MARIJE UŽMAH V SPOMIN 1. februarja bo minilo 10 let, odkar te ni več med nami MARIJA ŽILNIK iz Orle vasi (3. 2. 1949–1. 2. 2011) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in se je spominjate ob njenem grobu. Vsi njeni iz Zabukovice 53 Žalujoči njegovi trije najdražji: žena Majda, Zdenka in Marjan Prišla bo pomlad, na delo vabila, ne bo te zbudila. V spominu z nami šepetala bo tvoje ime. iz Hramš IVANKA PLANINŠEK, roj. ZEVNIK v 89. letu nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, očim in tast iz Šešč pri Preboldu (22. 1. 1939–6. 1. 2021) TEREZIJA VENGUST V SPOMIN V SPOMIN iz Griž (18. 3.1946–2. 12. 2020) se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku Jožetu Planincu in sodelavcem iz podjetja Novem. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede ob slovesu, sveče, svete maše in darove za cerkev. Žalujoči vsi njeni Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 15. februarja 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ugasnilo je življenje naše drage mame, babice in prababice FANIKE ČASL iz Šempetra, Vrtna ul. 3 (16. 1. 1925–7. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni Ne bomo tožili, ker si odšel. Hvaležni bomo, ker si bil. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, ata, brata, strica, svaka in prijatelja JANEZA VANČA PIRNATA iz Griž 48 (21. 6. 1949–22. 12. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga ob dnevu slovesa skupaj z nami v mislih in srcu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Mira, sin Matej, hči Nataša, vnukinji Iva in Kaja, sestra Majda in nečak Iztok z družinama KRONIKA ŠT. 1 I januar 2021 31 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter 27. novembra se je v 87. letu starosti poslovila naša draga mama, stara mama, prababica Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 KRSTINA PINTER V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Grajske vasi Iskreno se zahvaljujemo za izražena sožalja, podporo, pomoč in pozornost. Vsem, ki ste jo v mislih skupaj z nami pospremili na zadnjo pot, hvala. Žalujoči vsi njeni Tiho odšla si, ostal je spomin tvojih pridnih rok, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi soproge, mame in babice IVANE ANE ŠRIBAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala pogrebni službi in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Peter, sin Rok z ženo Saro in hčerkama Rio in Leo ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta IVANA ZAVRŠNIK iz Zg. Grušovelj 7 pri Šempetru (21. 3. 1934–27. 12. 2020) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega JOŽETA JELENA iz Šešč pri Preboldu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Velika zahvala ZD Žalec, dr. Alenki Kobal in patronažni sestri Poloni. Hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje ter osebju Doma upokojencev Polzela. Hvala tudi društvu Veteranov vojne za Slovenijo, pogrebni službi Ropotar in župniku g. Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dnevih žalosti. Hvala vsem za pomoč, darovane sveče, izrečeno sožalje in besede tolažbe. Žalujoči vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ... Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE KOTNIK iz Griž 30 g (8. 10. 1943–19. 12. 2020) bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in namenili tople besede. Hvala, da ste jo v mislih z nami pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali. Kruta bolezen je premagala tvojo voljo do življenja, dela in druženja ... IVAN DROZG iz Latkove vasi (19. 4. 1948–27. 12. 2020) Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podporo v težkih trenutkih. Posebna zahvala gre Janezu Jagru za prelepe besede in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Dragi mož, ati in dedi, odšel si na pot večnega sna. Vedno boš ostal z nami v naših srcih in spominu. Radi te imamo! Žalujoči: žena Ida in sinova Andrej in Damjan z družinama Zapel je zvon, tebi v slovo … Ostajajo spomini, ostaja praznina, molk in tišina … Za vedno nas je zapustil dragi mož, očim, brat in stric IVAN OGRAJŠEK ZAHVALA ZAHVALA Dobriša vas 16 b, Petrovče (20. 3. 1939–13. 12. 2020) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Žalec, Splošne bolnišnice Celje, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar. Zahvaljujemo se za opravljen obred gospodoma župnikoma Vančiju Arzenšku in Janku Ivančiču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Sonja, Mitja in Janez, brata, svakinje, nečakinje ter nečaki in ostalo sorodstvo Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica ANGELA GLUK iz Šempetra, oskrbovanka Doma starejših občanov Prebold (22. 1. 1922–12. 12. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja in darovane sveče. Zahvala za vso nego in skrb zaposlenim v Domu starejših občanov Prebold. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice V 87. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, ate, tast in stric RAFAEL PRAŽNIKAR iz Matk (27. 9. 1934–4. 12. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za tolažilne besede, za darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se župniku gospodu Damjanu Ratajcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi KRISTINE POTOČNIK iz Žalca (10. 4. 1937–1. 1. 2021) se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, posebno pa vsem, ki ste ji pomagali v času bolezni in ji izpolnili največjo željo, da je zaspala doma. Zahvaljujemo se zdravnicama ZD Žalec dr. Alenki Kobal in dr. Karmen Lubej, patronažnima sestrama ge. Jasni in ge. Sabini. Hvala tudi ge. Nadi in ge. Petri iz Doma Nine Pokorn za nudenje pomoči. Hvala pogrebni službi Morana in patru Vančiju za opravljen obred. Hvala za vse. Počivaj v miru. Radi te imamo. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA GABRIELA BIZJAK (5. 5. 1929 –27. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste nam kljub nenavadnim časom izkazali podporo in jo skupaj z nami v mislih pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 1 I januar 2021 Sprehod do “lojtre” in nazaj D. N. Nad Preboldom, na vrhu tako imenovanega Cestnikovega hriba, je čudovit pogled na kraj in velik del Spodnje Savinjske doline, v daljavi pa se razprostirajo Dobrovlje, Mozirske planine, Uršla gora, Pohorje … li številni domačini, a tudi mnogi drugi. Denacionalizacija je to stezo »odnesla«. Prav tako se je zgodilo tudi z graščinskim ribnikom, kjer so se krajani radi družili, z brunarico in urejenim smučiščem z vlečnico. Je pa nad ribniki in ob nekdan- in si tako krepijo svoje zdravje. Pri lojtri, ki so jo naredili preboldski planinci za lažji prehod proti vrhu, je tudi klopca, kjer se lahko spočijejo, kaj popijejo in se podajo nazaj v dolino ali pa tudi še naprej. Z razstave na Gradu Komenda Na Komendi upodobljene Prešernove pesmi T. T. Pot do lojtre je postala že nekakšna romarska pot Sicer pa je imel Prebold ob vznožju Žvajge (626 metrov nadmorske višine) nekoč eno najlepših trim stez v Sloveniji. Tu so se rekreira- Dva izmed vsakodnevnih pohodnikov do lojtre V ljubiteljski kulturi preživljajo čas »koronakrize« ob upoštevanju omejitve gibanja, druženja in prepovedi mnogih dejavnosti. Likovniki KUD Polzela so v pripravi na praznovanje slovenskega kulturnega praznika ustvarili serijo likovnih del, ki upodabljajo vsebino Prešernovih pesmi. Dela so nastajala v domačem okolju od 3. decembra lani, ko so slavili Ta veseli dan kulture. V prepričanju, da bodo minili slabi časi, da bo minil strah, da se bo vrnila sreča, je za razstavo na Gradu Komenda Polzela poskrbelo štirinajst likovnikov, ki so pripravili štirinajst likovnih del in jih opremili s Prešernovimi verzi. Pestra in zanimiva razstava, ki so jo postavili na ogled 21. januarja, je na ogled na Gradu Komenda za nedoločen čas. Ker je knjižnica že odprta, si lahko mimogrede ogledate tudi razstavo. jih postajah trim steze pot na vrh Žvajge, ki jo vsaj do polovice vsak dan prehodi veliko domačinov. Večina se jih poda do tako imenovane “lojtre” Zima in veselje na snegu D. N. B. P. Letos narava ne skopari s snegom, še zlasti to velja za Gorenjsko. Dvakrat ali trikrat je sneg naredil veselje tudi otrokom v naši doli. Še zlasti v dneh, ko je bilo zelo mrzlo in je za sankanje in druge vragolije zadoščala že manjša količina snega. Povsod, kjer so bile vsaj male vzpe- tine, so se otroci predajali veselju, se sankali s sankami ali drugimi pripomočki, kot so napihnjene zračnice od traktorjev ali drugih vozil. Tudi smučarjev ni manjkalo, odrasli pa so ponekod izkoristili trdo snežno podlago za rekreacijo na tekaških smučeh. Pogled na enega izmed oživelih zasneženih gričev naše doline Združitev bank povzročila nevšečnosti T. T. Letos le šest prostih dni T. T. Praznik dela, Marijino vnebovzetje, dan reformacije, božič in dan samostojnosti bodo na soboto ali nedeljo. V Žalcu dolga vrsta pred sedaj že nekdanjo Abanko Nova KBM nadaljuje združitev Nove KBM in Abanke, pri čemer je cilj, da za stranke poteka nadvse enostavno in nemoteno. Vendar je bilo vsaj do sredine januarja še kar precej težav v zvezi s prenosom elektronskih poti in kartičnega poslovanja na sistem Nove KBM. Še največ težav sta imeli poslovalnici v Žalcu in na Polzeli, saj se je po združitvi Nove KBM in Abanke število strank povečalo. Vrste so bili zares dolge. Nekateri so čakali tudi po več ur, da bi jim pomagali iz zagate. Že prestopno leto 2020 je imelo pet dela prostih prazničnih dni manj kot leto 2019, skupaj torej sedem. Leto 2021 je v tem pogledu še manj radodarno, saj bo še več praznikov na soboto in nedeljo. Tako se lahko veselimo le šestih prostih dni. Prvi malce podaljšani vikend smo imeli že z vstopom v leto 2021, saj je bil 1. januar petek, 2. januar, ki je dela prost dan v le redkih državah, pa sobota. V februarju nas čaka naslednji podaljšani vikend, ko bomo Prešernov dan, 8. februar, praznovali v ponedeljek. Prav tako bo spomladi velika noč je seveda v nedeljo, tokrat bo 4. aprila, ponedeljek, ki ji sledi, pa je dela prost dan. Prve počitnice, ki si jih v letu radi privoščimo, sovpadajo pa tudi s šolskimi počitnicami, so med prvomajskimi prazniki. A letos bo dan upora proti okupatorju, 27. april, na torek, 1. in 2. maj pa na soboto in nedeljo, kar je za načrtovanje daljšega oddiha precej neuporabno. Bo pa najbrž zelo malo ljudi v službi v ponedeljek, 26. aprila. Zato pa nam bo letos možnost podaljšanega vikenda ponudila trideseta obletnica samostojnosti. Dan državnosti, 25. junij, bo namreč v petek. Eden največjih krščanskih praznikov, Marijino vnebovzetje, ki ga praznujemo 15. avgusta, bo letos v nedeljo. Na nedeljo, 31. oktobra, pa bomo zabeležili tudi dan reformacije, ki »pade« v čas šolskih krompirjevih počitnic. Zato pa je dan spomina na mrtve, 1. november, v ponedeljek. Božično-novoletni prazniki in med njimi še dan samostojnosti in enotnosti prav tako ne bodo ponudili veliko dela prostih dni, saj bodo vsi med vikendom. Božič bo v soboto, dan samostojnosti, 26. decembra, pa v nedeljo. 1. in 2. januar 2022 bosta, kot že rečeno, v soboto in nedeljo.