1 Le kaj so našli pri Tušu? Ko je živalim ravno prav Logaške šole optimisticno v šolsko leto Najvecji duatlon na Notranjskem bo v Logatcu WWW.LOGATEC.SI GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK LI - SEPTEMBER 2020 - ŠT. 9 Le kaj so našli pri Tušu? Ko je živalim ravno prav Logaške šole optimisticno v šolsko leto Najvecji duatlon na Notranjskem bo v Logatcu WWW.LOGATEC.SI GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK LI - SEPTEMBER 2020 - ŠT. 9 LJUBLJANA ZA EVROPSKO PRESTOLNICO KULTURE 2025 L L eto 2020 se z mnogih vidikov zdi kot labirint negativnih presenecenj, a je za Mestno obcino Ljubljana in 25 obcin Ljubljanske urbane regije (LUR) tudi leto prelomnih priložnosti za izjemno prihodnost. Konec februarja letos, še preden je v Slovenijo zavil novi koronavirus, se je Ljubljana z regijsko podporo 25 obcin LUR uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK 2025). Koncni izbor, v katerem Ljubljana pod geslom Kultura dela mesto/ Mesto dela kulturo kandidira še ob Novi Gorici, Ptuju in Piranu, bo razglašen 18. decembra letos. Naslov EPK 2025 si bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških kandidatov. Evropska prestolnica kulture je najpomembnejša pobuda Evropske unije na podrocju kulture, ki izbranim evropskim mestom vsako leto omogoca, da širšemu evropskemu obcinstvu predstavijo svojo kulturno dedišcino in celotno kulturno ponudbo. In Ljubljana, skupaj z regijskimi obcinami podpornicami, zagotovo ima pokazati veliko in zlasti - kakovostno. Prizadeva si namrec spremeniti in optimizirati stanje stvari na podrocju kulturne in umetniške produkcije, o cemer prica tako 11 odstotkov proracunskih sredstev, namenjenih kulturi, kot tudi najnovejši vecletni strateški dokument na podrocju kulture, v katerem so postavljeni temelji za dejavnosti, ki bi jih uspešna pridobitev naziva EPK 2025 omogocila oziroma pospešila. Še vec, Z Evropsko prestolnico kulture želi vzpostaviti novo kulturno identiteto regije. Evropska prestolnica kulture pa ob tem ni samo lokalni, marvec tudi nacionalni projekt. To pomeni, da kulturo poudarja kot gibalo razvoja pestrega nabora med seboj prepletenih življenjskih ravni, vse od turizma, izobraževanja, zdravja, socialne kohezivnosti, varstva okolja ipd. Kandidatura Mestne obcine Ljubljana ta nacela v svojem programu vec kot upošteva in jih prevaja v vrednoto, ki je kljucno vezivo vsake družbene skupnosti in služi kot obramba pred razdiralnimi politicnimi silami in edina lahko zgradi prihodnost, v kakršni želimo živeti: solidarnost. Program LJ 2025, pri oblikovanju katerega sodeluje prek sto strokovnjakov z najrazlicnejših podrocij, iz solidarnosti izpeljuje tudi druga pomembna vodila kan didature, in sicer družbeno odgovornost, pravico do zdravega okolja, podnebno pravicnost, vkljucevanje, naslanja pa se tudi na pametnega državljana, torej tistega, ki se zaveda prednosti in nevarnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Ob že naštetem je LJ 2025 priložnost tudi za uresnicevanje drugih razvojnih strateških ciljev mesta in regije, torej, za bogatenje kulturne in umetniške ponudbe, še posebej z vrhunskimi mednarodnimi dogodki, za ustvarjanje nove in obnavljanje obstoje ce infrastrukture, za ustvarjanje delovnih mest, za izboljševanje dostopnosti kulture za vse prebivalke in prebivalce v regiji, za krepitev ustvarjalnega potenciala umetnikov in umetnic ter tudi za krepitev ekonomskega potenciala kulturnega in kreativnega sektorja. Ce bo Ljubljana konec leta v svoji kandidaturi uspešna, bo to zanjo že peti ugledni mednarodni naziv, med katerimi je od leta 2015 tudi en stalni, naziv Unescovega mesta literature. Tovrstna priznanja so odraz velike, a predvsem pomembne ambicije Ljubljane, da nenehno izboljšuje kakovost življenja Ljubljancank in Ljubljancanov ter postane eno odmevnejših evropskih središc. Odmevno zlasti zaradi svoje drugacnosti. Zaradi svojih odgovornosti in solidarnosti. In zato, ker želi odgovarjati na izzive prihodnosti. Prav zato je pridobitev naziva Evropske prestolnice kulture 2025 za Ljubljano in regijo tako pomembna. Ker optimizacija kulturnih strategij pravzaprav nikdar ni zakljucena, vas, Ljubljancanke in Ljubljancane ter prebivalke in prebivalce drugih osrednjeslovenskih obcin, pozivamo, da posredujete svoje predloge in ideje za program Evropske prestolnice kulture 2025. To lahko storite bodisi preko spletnega obrazca (https://epk.ljubljana.si/sl/ sodelujemo/#contact-proposition) ali pa na elektronski naslov EPK2025@ljubljana.si. Še vedno je cas, da postaneš del programa LJ 2025! Vec o programu LJ 2025 na https://epk.ljubljana.si/ in https://www.facebook.com/Ljubljana2025/ Sporazum o sodelovanju pri skupnem projektu kandidature Mestne obcine Ljubljana za naziv EPK 2025 je podprla in sklenila tudi Obcina Logatec, ki se bo predstavila s tipicno manjšo notranjsko kmetijo in kulinariko. Obcina Logatec IZ VSEBINE IZ OBCINSKE HIŠE Le kaj so našli pri Tušu? .....................................................str. 4 Primerjava in izbira toplotne crpalke ...................................str. 6 AKTUALNO Ko je živalim ravno prav....................................................str. 7 In beseda je cebelnjak postala ...........................................str. 9 V SREDIŠCU Obcina Logatec bo tudi v prihodnjih mesecih delovala nemoteno......................................................... str. 11 Še vedno med nami, še vedno dejaven – COVID-19........... str. 12 Virusov sto imamo, a zdravje eno samo............................ str. 13 Logaške šole optimisticno v novo šolsko leto...................... str. 14 KULTURA Likovna kolonija Logatec 2020 navdušila udeležence.......... str. 16 Resnicna Plecnikova rojstna hiša in Mundova hiša............... str. 17 MED NAMI Hrano ljudem, ne smetem................................................ str. 19 POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev – šola na robu gozda ............. str. 21 POSLOVNE STRANI Koronavirus: aktualne podjetniške spodbude..................... str. 22 Logatec v boju za evropsko nagrado za podjetništvo......... str. 23 ŠPORT Najvecji duatlon na Notranjskem bo v Logatcu ................ str. 24 Pametne tekaške ure ...................................................... str. 25 Zakaj je pravilna telesna drža pomembna?....................... str. 27 Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi Graficno oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 7. 9. 2020 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Prvi šolski dan v logaških šolah Foto: Blanka Markovic Kocen in arhiv OŠ Rovte Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. UVODNIK Spoštovane, spoštovani, september je praznicni mesec obcine Logatec. Odvilo se bo nekaj prireditev, osrednja bo podelitev najvišjih priznanj. Ceprav nam aktivnosti in življenje kroji mali virus, upam, da bomo uspeli praznovati. S 1. septembrom šole na stežaj odpro svoja vrata. Posebej slovesen je ta dan za prvošolce. Vse otroke in starše prvošolcev prvi šolski dan nagovorim na vseh centralnih šolah, na podružnicnih pa v naslednjih dneh. Vsem podarimo slovensko zastavo in knjigo z vzgojno vsebino. Vsi, ki nam je mar in smo naši mladi državi dobronamerni, se zavedamo, da še vedno premalo damo na domovinsko vzgojo, vzgojo pripadnosti narodu in cloveštvu. Vso nestrpnost in osebne znacaje lahko vsak dan doživljamo ob priporocilih NIJZ kljub dobremu namenu stroke in naše vlade. Namen je zašcititi ljudi, življenje vseh starostnih skupin in obdržati gospodarstvo, da bo s svojo dodano vrednostjo sposobno zagotavljati življenje, vredno cloveka. Država se je zadolžila, dala pomoc obcanom, podjetjem v razlicnih oblikah, da skupaj lažje »krotimo« svetovno težavo. Vsak izmed nas pa mora skrbeti za lastno življenje in zdravje svojih bližnjih, znanje in premoženje skozi pošteno delo plemenititi in deliti za skupno dobro. V teh težkih casih krize še posebno veliko sredstev potrebujejo zdravstvo in socialne ustanove. Brez solidarnosti in odrekanj ne bomo uspeli. Bodimo odgovorni in dobri gospodarji lastnini, ki jo še imamo. Varcujmo, obdelujmo zemljo, ucimo mlajše vzajemnosti, skromnosti in delovnih navad. Nikakor ne dopustimo izkorišcanja cloveka, trpincenja in strahovlade. Bodimo ljudje, pogumni, dobronamerni, spoštujmo se kljub drugacnim pogledom na življenje skozi lastne izkušnje. Storjeno dobro se vedno obrestuje z dobrim, slabo s slabim in to se prenese tudi na zanamce. V praznicnih dneh naše obcine upoštevajmo priporocila, se v primerni razdalji pogovarjajmo in delimo izkušnje. Bodimo veseli skupnih uspehov. Obcina lepo napreduje na podrocju gospodarstva, odpirajo se nova delovna mesta, gradi se komunalna infrastruktura. Tudi za kulturo in šport je poskrbljeno. Za financno perspektivo 2021-2027 imamo pripravljene in na novo zastavljene številne projekte s podrocja športa, kulture, vodooskrbe, cest, odpadnih vod, protipoplavnih rešitev. Vsem ob našem prazniku želim zdravja, veselja in radosti. Župan Berto Menard IZ OBCINSKE HIŠE LE KAJ SO NAŠLI PRI TUŠU? Zgodovina Logatca G G lede na doslej znane arheološke zapise se poselitev Logaškega najpozneje pricne v neolitiku, najdba kamenega orodja pod Ostrim Vrhom, nato beležimo ostanke iz bronaste dobe na prostoru Pod Smrekovcem, železnodobne najdbe pa so znane z lokacij Sekirica, pod Ostrim Vrhom, Ženšcek in Tonceva ravan ter v Dolenjem Logatcu na Jacki. Na Velikih Bukvah so ohranjeni ostanki železnodobnega gradišca, ki je glede na drobne najdbe živelo še v 1. in 2. stoletju našega štetja. V antiki je cez Logaško kotlino vodila rimska cesta Akvileja – Emona. V Logatcu so takrat stali poštna postaja (Mansio Longatico), oznacena tudi na zemljevidu Tabula Peutingeriana, verjetno pri osnovni šoli in na Cevici, vojaška naselbina pri gasilskem domu na Tržaški cesti in vas (vicus) v Gorenjem Logatcu pod Taborom. V srednjem veku je vecji del Notranjske spadal k oglejskemu patriarhatu. Konec 14. st. so že priznavali deželnoknežjo oblast Habsburžanov. Ob koncu 15. in v 16. stoletju so Notranjsko veckrat pustošili Turki, zato je takrat nastalo vec protiturških utrdb. Od srednjega veka je bilo upravno središce v Gorenjem Logatcu, kjer sta bila pražupnija in grad. Arheološka izkopavanja na lokaciji Logatec – Tuš, junij 2020 V obdobju med 22. 6. 2020 in 8. 7. 2020 so na lokaciji gradnje prizidka v trgovskemu centru Tuš – Logatec potekale manjše arheološke raziskave. Arheološka raziskava je potekala v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS OE Ljubljana in na osnovi predhodnega terenskega pregleda, ki je bil na lokaciji gradnje prizidka opravljen leta 2019, ko so bile na delu površine potrjene arheološke ostaline. V letu 2019 je izvajalec arheološke raziskave Arheoterra d.o.o. potrdil sledove rimskodobne ceste, ki jo je bilo treba pred gradnjo natancneje raziskati. Tako je v letu 2020 podjetje Arheoterra d.o.o. opravilo dodatno arheološko raziskavo na obmocju gradnje ob trgovskem centru Tuš ter raziskalo ostanke rimske ceste, ki pa je bila v vecjem delu zaradi modernih gradbenih posegov v prostor že mocno poškodovana. Celotno obmocje raziskave se je sicer nahajalo na nekdanjem obmocju žage, ki jo je nato nadomestil trgovski center, gradbeni posegi so bili že ob postavitvi žage in njenih objektov mestoma izvedeni do nivoja geološke osnove. Sami ostanki rimske ceste na tej lokaciji se sicer navezujejo na linijo rimske ceste, ki je bila leta 2013 najdena in raziskana na obmocju Tovarniške ceste v neposredni bližini TC Tuš Logatec. Z letošnjo raziskavo ob gradnji prizidka k TC Tuš Logatec pa je bila zdaj še dodatno potrjena linija poteka rimske ceste v tem delu samega modernega Logatca. Poleg manjših sledov tlakovanja za rimsko cesto, ki se je še ohranilo pod nivojem modernih posegov v prostor, se je na obmocju ohranila tudi tanjša plast, ki je nastala kot posledica cloveške uporabe neposredno ob nekdanji rimski cesti. V tem nivoju se je poleg posameznih predmetov iz mlajših zgodovinskih dob nahajala tudi mocnejša koncentracija rimskodobne keramike, najdena pa sta bila tudi dva bronasta rimskodobna novca in rimskodobna fibula, kar še potrjuje uporabo in poselitev tudi tega prostora na obmocju rimskodobne naselbine Longaticum. Da pa je bil prostor uporabi že pred ustanovitvijo rimskega naselja Longaticum, pa pricajo tudi posamezni odlomki prazgodovinske keramike, ki se pojavijo v arheološki plasti z rimskodobnimi najdbami. Kolicina teh najdb je sicer zelo skromna, a nedvomno odpirajo nova vprašanja o poselitvi tega dela Logatca skozi razlicna arheološka obdobja. Celotno najdeno arheološko gradivo je sicer trenutno v fazi cišcenja in bo v prihodnjih mesecih tudi ustrezno in natancneje analizirano. Otmar Kovac Mija Toplicanec Arheoterra d.o.o. ZVKDS, OE LJ Ul. Bratov Ucakar 14 Tržaška 4 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Obmocje raziskave Sledovi rimske ceste IZ OBCINSKE HIŠE VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK, VRTEC, ŠTIPENDIJE Za lažje urejanje pravic do otroškega dodatka, z nižanega placila vrtca in državne štipendije objavljamo nekatere kljucne informacije. CE IMATE TE PRAVICE ŽE PRIZNANE, NOVA VLOGA NI POTREBNA Vloge za podaljševanje pravic otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije ni treba vec oddajati. O nadaljnji upravicenosti bo odloceno po uradni dolžnosti. KDAJ MORAMO VLOŽITI NOVO VLOGO? Ce prvic zaprošate za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega placila vrtca, je treba oddati vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Prav tako vlogo oddate, ce je bila pravica na podlagi zadnje vloge zavrnjena. V primeru pravice do štipendije je pri prehodu s I. na II. stopnjo (študijski program) ali za prehod v poklicno-tehniško izobraževanje (3+2) morate prav tako oddati novo vlogo. Priporocamo, da zaradi lažje organizacije dela vloge oddate v prvi polovici meseca. KAKO SPOROCATI SPREMEMBE? Upravicenec do otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije mora centru za socialno delo sporociti zakonsko dolocene spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravicenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja pravice. Spremembo sporocite pisno ali na obrazcu za sporocanje sprememb podatkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki je dostopen na spletni strani https://www.csd-slovenije.si/obrazci/. DRŽAVNA ŠTIPENDIJA – dodatek za uspeh in dodatek za bivanje Za dijake bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o uspehu in tako odlocil o izpolnjevanju cenzusa za dodelitev dodatka za uspeh. Za študente podatek o uspehu ne bo na voljo, zato morajo priložiti dokazilo o uspehu. Za dodatek za bivanje bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o zacasnem bivališcu, zato je pomembno, da imajo dijaki in študenti urejeno prijavo zacasnega prebivališca v primeru, da v casu šolanja ne prebivajo doma. Center za socialno delo bo ugodilni odlocbi priložil poziv štipendistom k predložitvi morebitnih dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev dodatka za uspeh in dodatka za bivanje ter na podlagi tega izdal DOPOLNILNO odlocbo. ROK ZA REŠEVANJE VLOG Predvidevamo, da bodo pravice, ki potecejo v avgustu, podaljšane v zakonitem roku 60 dni – to je do konca oktobra. Pravice, ki vam potecejo v septembru, pa bodo podaljšane do konca novembra. Centri za socialno delo moramo v tem obdobju rešiti povecano število vlog, zato vas v primeru, da bi prihajalo do zamud pri odlocanju, prosimo za razumevanje. Vodstvo Centra za socialno delo Ljubljana IZ OBCINSKE HIŠE PRIMERJAVA IN IZBIRA TOPLOTNE CRPALKE L L etošnja izredno mila zima nam je nazorno pokazala, kako hitro se segreva naša globalna topla greda. K sreci se vse vec ljudi zaveda tega problema kot tudi svojega deleža odgovornosti pri onesnaževanju ozracja z ogrevanjem s fosilnimi energenti, zato se odlocajo za manj škodljive nacine ogrevanja. Na prvem mestu med njimi je ogrevanje s toplotno crpalko. Subvencija Eko sklada K zmanjševanju toplogrednih izpustov zaradi fosilnih goriv nas spodbuja tudi Eko sklad s subvencijami. Ob zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno crpalko tipa zrak-voda v vecini obcin z izjemo nekaj mestnih obcin s sprejetim Odlokom o nacrtu za kakovost zraka dobite subvencijo v višini 2.500 €. Od letos subvencijo dobijo tudi prebivalci Mestne obcine Kranj in Obcine Hrastnik. Upajmo, da bodo odlok kmalu ukinili v še kakšni od mestnih obcin, saj imajo praviloma ravno tam najslabši zrak. Nadaljnje subvencioniranje kurilnih naprav na lesno biomaso, ki imajo velike emisije zdravju škodljivih trdnih delcev PM10, pa je nelogicno, ce kolickaj resno razmišljamo o razogljicenju v skladu z evropskimi smernicami. Tehnologija prihodnosti Pa vendar, stvari gredo v pravo smer. Ob prenovah ogrevalnih sistemov in pri novogradnjah je za vecino investitorjev toplotna crpalka edina opcija. Poleg ekološke sprejemljivosti je to tudi najudobnejši in prakticno najcenejši nacin ogrevanja. Razvoj toplotnih crpalk gre v smeri povecevanja zmogljivosti naprav pri nizkih zunanjih temperaturah, izboljševanja izkoristka elektricne energije, zniževanja hrupnosti zunanje enote, pa tudi razvoja novih vrst ekoloških hladiv z boljšim izkoristkom in predvsem z zmanjšanim ogljicnim odtisom. Tako je lani in letos na trg prišlo nekaj novih modelov toplotnih crpalk z ekološkim hladivom R32 namesto doslej najpogosteje uporabljanega R410A. Katera je najboljša? Ob hitrem razvoju in široki ponudbi toplotnih crpalk na trgu se potencialni investitor kaj hitro znajde pred dilemo, katero napravo naj izbere. Vsekakor mora biti dovolj zmogljiva tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in v strnjenih naseljih cim tišja. Toda ali naj vzame tradicionalno evropsko kompaktno zunanjo enoto ali najsodobnejšo japonsko v loceni izvedbi? Mora biti inverterska? Ali je potreben zalogovnik? Ali je res, da nekatere ob daljšem izpadu elektrike lahko zmrznejo? Nasveti iz razlicnih virov si lahko med seboj precej nasprotujejo. Kako torej priti do pravih odgovorov? Podjetje Termaks bo v septembru organiziralo brezplacen seminar na temo Primerjaj in izberi toplotno crpalko s temeljito primerjavo med nekaj najboljšimi na trgu glede njihovih zmogljivosti, glasnosti, cene, garancijskih pogojev in še cesa. Predaval bo Robert Žibrik. Prijavite se na 041/ 692 410 do 15.9.2020. Glede na epidemiološko situacijo bo seminar verjetno izveden v vec manjših lokalnih skupinah. Robert Žibrik AKTUALNO KO JE ŽIVALIM RAVNO PRAV C C e se z Vrhnike pripeljete v Logatec, od zgodnje pomladi do pozne jeseni ne boste mogli zgrešiti živali, ki se pasejo v trikotniku med Napoleonovim drevoredom in Rovtarsko cesto, tik pred zacetkom Logatca pa boste opazili sklop vecjih hlevov. To je Pedagoško raziskovalni center (PRC) za živinorejo Logatec, ki deluje v okviru Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zacetki PRC Logatec segajo v leto 1977, ko je bil v nekdanjih hlevih poslovnega sistema Agroemona ustanovljen obrat za mesno govedo. Pet let kasneje so na posestvu zaceli rediti tudi plemenske ovne mesnih pasem. Od leta 2015 pa lahko na pašnikih opazimo tudi trop koz molznic. PRC v Logatcu opravlja pedagoško, raziskovalno, strokovno in svetovalno dejavnost na podrocju prireje mesa govedi in drobnice ter prireje kozjega mleka. Na posestvu so štirje redno zaposleni, veliko dela pa opravijo tudi študentje v okviru prakse. Nekaterim je to celo prvi tesnejši stik z rejo živali. Goveda ne zebe kar tako! Predsodek, kako živali zebe, je po vecini že preteklost. Pa se še vseeno najdejo taki, ki napak sklepajo, da živali, ki so zunaj zgodaj spomladi ali pozno v jesen, zebe. Prepogosto sklepajo po tem, kakšen obcutek na zunanje temperature imajo sami. Optimalna temperatura za govedo je med 0 in 20 stopinjami Celzija, kakšno stopinjo pod niclo pa tudi ni vecji problem. Torej ni nic narobe, ce se pasejo, dokler ne zapade sneg. Veliko vecji problem za govedo so visoke temperature, saj porabijo veliko energije za ohranja nje telesne temperature. Posestvo, zemljišca so v lasti Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov Slovenije, se razteza na 80 hektarjih. Povprecno redijo okrog 220 glav govedi razlicnih kategorij. Govedo zastopata pasma limuzin (rdecerjava barva) in skoraj bela pasma šarole. Ovnov zunaj ne vidimo, saj gre za neposredni test (lastno preizkušnjo) le-teh za nadaljnjo rejo za naravni pripust, zato jih redijo v hlevu pod standardiziranimi pogoji. Spomladi vhlevijo okrog 250 jagnjet; polovica jih je jezersko-solcavske pasme, polovica pa oplemenjene jezersko- solcavske pasme (z romanovsko pasmo). Po zakljucku testa gredo ovni v trope ovac po vsej Sloveniji, nekaj jih je tudi na logaškem obmocju. Kot omenjeno, so na posestvu tudi koze slovenske srnaste pasme. Te so ostale po poskusu v okviru ciljnega raziskovalnega projekta, ko so primerjali razlike med konvencionalno in ekološko rejo. Ugotovili so, da pri nas glede na naravne danosti za rejo koz, kjer prevladuje paša, vecjih razlik med nacinoma reje ni. Po poskusu je na posestvu »ostal« trop koz za prirejo mleka, kakih 20.000 litrov na leto. Sicer v razlicnih raziskovalnih projektih ugotavljajo obnašanje živali v razlicnih nacinih reje, vse vec raziskav pa namenja pozornost povezavi med dobrim pocutjem živali in prirejo. Marjan Papež Na posestvu si lahko ogledate pasme ovac, ki jih redimo pri nas: levo je istrska pramenka, skrajno desno belokranjska pramenka, v sredini pa jezersko solcavska, oplemenjena jezersko solcavska, oplemenjena bovška, bovška in teksel ovca, ki pa ni avtohtona pasma. AKTUALNO DOBRE KMETIJSKE PRAKSE ZA ZMANJŠEVANJE IZPUSTOV AMONIJAKA (2. del) C C e krmimo beljakovinsko prebogate obroke prežvekovalcem, se posledicno izlocajo prevelike kolicine amonijaka. Prav tako je problem premajhna kolicina beljakovin v obrokih. Obroki za prežvekovalce morajo biti torej izravnani, prilagojeni posamezni kategoriji živali. Usklajeno mora biti razmerje med beljakovinami in energijo v obrokih. Pri usklajevanju obrokov nam je v veliko pomoc analiza krme. Pri rejcih molznic, vkljucenih v kontrolo proizvodnosti (AT4 kontrola), je vsebnost secnine v mleku kazalnik presnove beljakovin. Vsebnost vecjih kolicin secnine v mleku (vec kot 30 g na 100 ml mleka) je kazalnik presežka beljakovin v oboku. Kravam z višjo vsebnostjo secnine v mleku je smiselno dodajati žita oz. energetsko bogato mocno krmo. Koruzna silaža v obroku ugodno deluje na zmanjšanje izpustov amonijaka. Pri pašni reji oz. reji s pretežno travniško krmo je priporocljivo dopolnjevati obroke z žiti oz. energetsko bogato mocno krmo. Osnovni ukrep za zmanjševanje izpustov amonijaka je vzdrževanje cistoce v hlevih. Blato in sec je treba sproti odstranjevati iz hlevov. Le-ti morajo biti zracni, v njih je treba vzdrževati ustrezno nizke temperature, posebej v primerih, ko skladišcimo gnojevko pod rešetkami. Pri tradicionalnih hlevih, kjer je loceno zbiranje gnoja z nastiljem in gnojnice, je sprošcanje amonijaka manjše kot v hlevih z zbiranjem gnojevke. V sveže izlocenem secu je dušik v obliki secnine, ki ne hlapi. Ce blato in sec premešamo, se secnina razkroji do amonijaka in se povecajo izpusti. Blato in sec pri pašnih živalih se odlagata loceno, izpusti amonijaka so manjši kot pri hlevski reji, kjer se blato in sec mešata. Za prosto rejo molznic z ležalnimi boksi in rešetkami so znacilni veliki izpusti amonijaka, ki jih je težko zmanjšati. Pomembno je cišcenje rešetk in vzdrževanje ustrezne nizke temperature v hlevih. Pri hlevih z globokim nastiljem oz. tlacenim gnojem je treba uporabiti dovolj veliko kolicino slame oz. nastilja (amonijak se veže na nastilj). Amonijak na površini gnoja ali gnojevke prehaja v zrak. Pokrivanje skladišc za gnojevko zmanjšuje. Na površini gnojevke se s casom tvori plast iz nastilja in ostankov krme, ki preprecuje izhlapevanje amonijaka. Pogosto mešanje gnojevke preprecuje nastajanje te plasti. Prepogostemu mešanju se izognemo z uporabo zmogljivejših mešalnikov, s katerimi gnojevko premešamo tik pred razvažanjem.Kupi gnoja na skladišcu naj bodo oblikovani tako, da je izhlapevanju izpostavljena cim manjša površina. To pomeni, da mora biti gnoj naložen v visoke, lepo oblikovane kupe. V smernicah za zmanjševanje izpustov amonijaka se priporoca dodatke, ki zakisajo gnojevko. Posamezni dodatki zmanjšujejo smrad in se uporabljajo s tem namenom. Foto: Mojca Vavken Možnosti za zmanjšanje izpustov amonijaka prignojenju z živinskimi gnojili Izpusti amonijaka so povezani s kolicino dušika, ki ga uporabimo za gnojenje. Skupna kolicina ne sme presegati potreb rastlin. Ce pri gnojenju ne upoštevamo dolocenih ukrepov, izgubimo skoraj ves dušik, ki smo ga uspeli zadržati v hlevih in med skladišcenjem. Pri gnojenju s tekocimi živinskimi gnojili velja upoštevati naslednje ukrepe: -uporabo posebnih strojev, pripomockov: gibljive vlecne cevi, vlecne sani, vbrizgavanje v tla -oranje najpozneje po štirih urah po gnojenju, -redcenje gnojevke z vodo -izbiro primernih vremenskih razmer (hladno, vlažno vreme, vecer, rahel dež). Pri gnojenju z UREO je treba upoštevati : -ce je mogoce, jo zadelamo v tla -izogibajmo se gnojenju v vrocini in suši, gnojimo pred dežjem -ne gnojimo po apnenju tal -najbolje se izkoristi v hladnem spomladanskem vremenu (na lahkih pešcenih tleh jo uporabimo le v tem casu) -uporabimo gnojila, ki so jim dodani inhibitorji ureaze. Povzeto po SVETOVALNEM KODEKSU DOBRIH KMETIJSKIH PRAKS ZA ZMANJŠEVANJE IZPUSTOV AMONIJAKA, Jože Verbic, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana , 2020 Mojca Vavken, kmetijska svetovalka AKTUALNO Knjižnica Logatec v septembru Sreda, 9. 9. 2020, ob 18.00, Narodni dom, Prešernova dvorana Vešcilnica – Petra Rok: Vešcine nastopanja Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Sobota, 12. 9. 2020, od 9.00 do 13.00, plošcad pred Knjižnico Logatec ali v primeru dežja v Narodnem domu Prevertrimo omare II. Izmenjava oblacil, predmetov in bukvarna Org. in info: Komunala Logatec in Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Sreda, 23. 9., ob 19.00, Narodni dom, Velika dvorana Koncert Slowind-a Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si Sobota, 26. 9. 2020, ob 10.00, plošcad pred knjižnico ali v primeru dežja v Narodnem domu Predstava Ulicnega gledališca in zakljucna prireditev za Poletavce Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log.sik.si IN BESEDA JE CEBELNJAK POSTALA V programu dela Cebelarskega društva (CD) Logatec smo v zacetku leta predvideli tudi postavi tev cebelnjaka na upravnem centru. Sredi julija je projekt dobil koncno obliko. Cebelnjak z dvema panjema so izdelali v cebelarstvu Kapš iz Dolenjskih Toplic, katerih enak cebelnjak nudi dom cebelam v vatikanskih vrtovih, saj je Cebelarska zveza Slovenije tak cebelnjak podarila papežu Francišku ob razglasitvi svetovnega dneva cebel. Kot je povedal predsednik društva Janez Nagode, je stroške postavitve v celoti krilo društvo, izdatek iz društvene blagajne je znašal 800 evrov. Meni pa, da ima ta naložba tudi širši pomen in je to ena od priložnosti za promocijo obcine. Postavitve cebelnjakov na strehe razlicnih zgradb niso novost, v osnovi gre za tako imenovano urbano cebelarjenje, ki se je v zadnjih letih precej razširilo po številnih mestih sveta. Oskrbnik cebel bo Marjan Markelj, ki je za vzpostavitev cebelnjaka prispeval tudi dve cebelji družini. Po dogovoru z njim pa si bo možno v manjših skupinah cebelnjak tudi ogledati. Marjan Papež Za postavitev cebelnjaka se je angažiral celotni upravni odbor društva, ob pripravi clanka pa so se mi na strehi upravnega centra Logatec pridružili (od leve) Andrej Šemrov, Janez Nagode in Marjan Markelj. V SREDIŠCU SMO PRIPRAVJENI? Spoštovani obcanke in obcani, pred nami je jesen v tem posebnem letu 2020. Kakor smo omenjali že spomladi in ob preklicu prvega vala epidemije COVID- 19 v Sloveniji, nic ne bo tako. kakor je bilo. Ob zakljucku razposajenih pocitniških dni, ko smo dejansko malce popustili pri izvajanju zašcitnih ukrepov za zajezitev širjenja novega korona-virusa, se moramo vprašati, kaj nas caka v drugi polovici tega neobicajnega 2020. Že pred casom smo se spraševali, ali smo se iz prvega vala kaj naucili, ali smo bolje pripravljeni. Težko je odgovoriti na to, saj nas kot družbo preseneti že vsaka neobicajna zadeva; kolektivna samozašcita in vzajemna pomoc se zdita kot nostalgicna fraza iz nekih drugih casov. Pa ne bi smelo biti tako. Le na financne in gospodarske krize, naravne in druge nesrece ter tudi na vojno kolektivno odporna družba lahko posamezniku doprinese zadostno zašcito, kar dokazujemo s tem, da tako vzajemno zdravstvo ali pa financiranje javnih reševalnih služb iz kolektivnega proracuna, v katerega prav vsi prispevamo z glavarino, lahko slehernemu, ki je pomoci potreben, ucinkovito pomaga. Nujno je torej, da se vsi obcani držimo pravil omejevanja virusnih obolenj, ce že govorimo o trenutni krizni siuaciji. Veliko je navodil in priporocil iz državnih institucij, ministrstev ter sorodnih para-državnih organizmov, ki so že prerasla v nepregledno množico besedil. Le-ta pa govorijo enak jezik: uporabljajte maske v zaprtih prostorih, razkužujte si roke, naložite si aplikacijo #OstaniZdrav (https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ mobilna-aplikacija-ostanizdrav/), držite se medsebojne socialne distance 1,5 – 2 metra. Caka nas še neznanka v izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa in upanje, da ne bo potrebno spet ucenje od doma. Prav tako bo potrebno prilagoditi športno-rekreacijske dejavnosti, saj je možnost stika/kontakta med vadecimi skoraj neizbežna. Pozitivna izkušnja, ki se nam je zgodila cez noc in ki se je do nedavnega zdela nemogoca, je delo od doma. Tak nacin dela prinaša drugacno razporeditev delovnega casa, drugacno posvecanje družini in lastnim konjickom. Težava za nemoteno ucenje na daljavo je lahko v tehnologiji, ki jo nekdo ima, marsikdo pa ne. Ce smo vcasih kupovali dober avto, da nas je udobno in varno pripeljal do službe, bomo sedaj kupovali kvalitetne in varne racunalnike oz. IT-tehnologijo. Zagotovo so to dobrine, ki niso primerljive s cenami avtomobilov oz. za tiste bolj trajnostno-mobilno ozavešcene, z izgubo casa v javnem prometu. Sedenje za racunalnikom pa ima seveda tudi negativne ucinke za zdravje tako fizicno kot psihicno. Dvorezni mec, ki ga lahko vsaj na eni strani zrahljamo tako, da nacrtujemo varno rekreacijo, ki jo logaški in drugi športni klubi ponujajo že na vsakem koraku in v številnih športnih objektih ter površinah v naravi obcini. Druženje je lahko tudi varno, saj smo socialna bitja, ki smo s slednjim naredili svet takšen, kakršen je. Potrudimo se še, da ga ne bomo unicili in da bomo drug drugemu pomagali v stiski oziroma drugim ne grenili življenja. Judovski rabi Hillel HaGadol (pribl. 110 – pribl. 10 pr. Kr.) je v 1. st. pr. Kr. zapisal: »Ne stori drugemu, cesar ne želiš, da drugi stori tebi.« V hinduizmu zveni zlato pravilo: »Clovek se naj do drugih ne bi obnašal na nacin, ki je njemu neprijeten; to je bistvo morale.« (Mahabharata, XIII. 114.8). Naj vas nic ne preseneti. Damjan Barut, spec. nam. poveljnika CZ Logatec, foto: arhiv CZ V SREDIŠCU OBCINA LOGATEC BO TUDI V PRIHODNJIH MESECIH DELOVALA NEMOTENO S S vet, Slovenija in z njo vsi obcani Logatca smo se v marcu 2020 prvic soocili z novo obliko realnosti ter nacinom življenja, ki ga je prinesel nov koronavirus COVID-19. V Sloveniji je bila tako 12. marca razglašena epidemija in z njo številni ukrepi za njeno zajezitev. Zaprle so se šole, podjetja, uradi – tudi Obcina Logatec. Vodstvo Obcine se je odzvalo hitro in ucinkovito ter poskrbelo, da so zaposleni v obcinski upravi lahko nemoteno opravljali svoje delo na daljavo, od doma in tako strankam nudili storitve in informacije iz svoje ga delovnega podrocja. V drugi polovici maja je svoja vrata ponovno odprl Upravni center Logatec in zaposleni v obcinski upravi so priceli s sprejemanjem strank, ki so želele urediti posamezno upravno zadevo. Stranke sprejemajo po predhodni telefonski najavi, te pa si informacije o zaposlenih, ki v okviru Obcine Logatec pokrivajo posamezno podrocje dela, predhodno lahko pridobijo na spletni strani Obcine Logatec www.logatec.si. Zaradi novo nastalih razmer se morajo tako uslužbenci kot stranke v Upravnem centru Logatec ravnati po priporocilih za zašcito zdravja ob epidemiji korona virusa. Tako je v zaprtih prostorih obvezno nošenje mask, posameznikom pa je skoraj na vsakem koraku na voljo tudi razkužilo za roke ter toa letni prostori, kjer je mogoce poskrbeti za higieno rok. Na vhodu v Upravni center razmejitveni trak locuje stranke ob prihodu in odhodu, receptorka pa jih posamezno usmerja do razlicnih pristojnih referentov. Kaj nam bodo prinesli jesenski in zimski meseci v povezavi z novim koronavirusom ter drugimi prehladnimi obolenji, je težko napovedati. Glede na navodila, ki jih bo podala država na podlagi ugotovljenega epidemiološkega stanja, bo svoje delovanje prilagajala tudi Obcina Logatec ter drugi uradi znotraj Upravnega centra. Glede na dobre izkušnje z delom na daljavo, ki jih imajo tako zaposleni kot uporabniki storitev ob prvem valu epidemije, se bo ta nacin dela v primeru zaprtja upravnih uradov ponovno zacel izvajati. Strankam bo nudena podpora, informacije ter enako kvalitetna storitev kot pred zacetkom epidemije. Glede na možnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija, pa naj se le-te, ce je le mogoce, poslužujejo elektronskega komuniciranja in poslovanja v posamezni upravni zadevi. Ker se epidemiološko stanje ter ukrepi, povezani z njim, neprestano spreminjajo, pa naj vsak posameznik spremlja množicna obcila in spletno stran Obcine Logatec za informacije, povezane z njenim delovanjem. Obcinska uprava Obcine Logatec V SREDIŠCU ŠE VEDNO MED NAMI, ŠE VEDNO DEJAVEN- COVID - 19 T T ako majhna stvar, pa tako zelo kroji življenje vsem na planetu. Pojav novega virusa je dodobra zarezal med nas, strah, negotovost, jeza, brezbrižnost in še bi lahko naštevali. Kako ukrepati, ce se spet pojavi, smo se še pred casom spraševali. Zdaj, ko je res ponovno med nami, ni dvoma, da gre za tako imenovani drugi val. Ce smo bili v prvem še zelo nepripravljeni, pa zdaj lahko recemo, da je znanost že krepko ugriznila v to izjemno kislo jabolko in lahko bi rekli, da smo bolje in bolj pripravljeni. Kako so se s tem problemom srecevali in se bodo v prihodnje, sem se pozanimala v najbolj izpostavljenih obmocjih, domovih za starejše Grapovcnik in Marije in Marte Logatec. Prvi val epidemije je bil preizkušnja za vse, predvsem pa za delavce in stanovalce. Ukrepe je bilo treba zaostriti in se predvsem ravnati po navodilih NIJZ. Domova sta zaprla vrata za obiskovalce, zaposleni pa so še bolj kot doslej spoštovali pravila. Obvezne so bile kirurške maske pri vseh delavcih skozi ves delovni proces, razkuževanje in umivanje rok, razkuževanje površin, varna razdalja med delavci, cim manj prehajanja in druženja med zaposlenimi, stroga je bila locenost med timi. Dosledno so delavci spremljali svoje zdravstveno stanje in redno merili telesno tem peraturo ter bili v stiku s koordinatorjem za COVID-19 iz Ljubljane. Ker so bili obiski prepovedani, pa so stanovalcem vseeno omogocili stike z domacimi preko telefona in drugih dostopnih medijev. Skupinske dejavnosti so bile ukinjene, v domu Marije in Marte pa tisti cas ni bilo svetih maš. Prireditve v Jožefovi dvorani so bile odpovedane. Ker ni bilo novih sprejemov, pa so v domu Grapovcnik lahko uredili rdeco cono v primeru nastanka okužb. Poglavitni strah, ki je bil prisoten, je bil povezan s pomanjkanjem zašcitnih sredstev v primeru velikega števila okužb, pa tudi pripravljanje rdece cone bi bil kar velik problem. Kasneje se je strah naselil tudi med stanovalce, saj so to ena najbolj ranljivih skupin. Osamitev in omejitve so bile še dodatno breme, glede na to, da so bile novice o obolelih in umrlih iz sveta kar šokantne. Skrb med zaposlenimi je bila predvsem zaradi morebitnega prenosa na domace družinske clane ter tudi morebitno pomanjkanje delovne sile, ce bi bilo veliko okužb med delavci. Težko je bilo zaposlenim in stanovalcem sprejeti nekatera, lahko bi rekli neživljenjska navodila. Vkljucevala so veliko mero socialne izolacije stanovalcev, domu pa so narekovala prostorske in kadrovske zahteve, od katerih so bile nekatere prakticno neizvedljive in še vedno so. V domu Marije in Marte je bil poseben izziv tudi organizacija obiskov, neizmerna in velika je bila pomoc prostovoljcev. V logaških domovih za starejše pripravljeni in pouceni V Domu starejših Grapovcnik so preventivni ukrepi že zelo dobro poznani in zaposleni so se jih naucili sprejemati. Še vedno nosijo zašcitne maske, se ne družijo med timi, poostreno razkužujejo roke in vse površine v domu. Izvaja se nadzor nad obiski stanovalcev in redno ozavešcanje svojcev. Po preklicu epidemije so se zaceli sprejemi stanovalcev, zapolnili so prosta mesta in s tem izgubili rdeco cono. V primeru okužbe imajo v Grapovcniku pripravljen krizni nacrt in zašcitna sredstva. Zaposleni so priskocili na pomoc v do movih z okužbo, tako z namenom pomoci kot pridobivanju znanja za ravnanje v taki situaciji. Udeležujejo se razlicnih delavnic in seminarjev. V primeru okužbe jih najbolj skrbi kadrovska podhranjenost domov in zagotovitev prostorske locenosti okuženih stanovalcev (locene ciste/neciste poti; loceni vhodi/izhodi …). V tej situaciji se ravno to pokaže kot najšibkejši clen. V Domu Marije in Marte so po navodilih pristojnega ministrstva pripravili nacrt v primeru pojava okužb, v katerem so opisani protokoli ukrepanja vseh služb. Zašcitne opreme je zaenkrat dovolj. Delavci uporabljajo zašcitno opremo, se izobražujejo, vadijo. Prostori za rdeco cono in delno tudi za sivo so pripravljeni. Vsem zaposlenim je bil predstavljen krizni nacrt. Maske pa so pravzaprav postale nov nacin življenja. Zaposleni v obeh logaških domovih za starejše dobro vedo, kako ukrepati, ce pride do okužbe pri stanovalcu. Ni vec »panike «, so le še »trezne« reakcije. To pa je seveda v stanju, v kakršnem smo se znašli, najpomembnejše. Vestnost in izkušnje ter delovna vnema zaposlenih nam vlivajo veliko optimizma. Hvala sogovornicama Aniti Zigmund iz doma Grapovcnik in Tjaši Gracar iz doma Marije in Marte, ki sta prijazno odgovarjali in tako tudi bralce seznanili s situacijo v teh ustanovah. Metka Bogataj V SREDIŠCU VIRUSOV STO IMAMO, A ZDRAVJE ENO SAMO Z Z agotovo ena najtežjih in najzahtevnejših preizkušenj za zaposlene v zdravstvu je letošnja borba z novim virusom. Kako se logaški zdravstveni dom sooca s tem problemom, sem se pozanimala pri tam zaposlenih. Kakšno preizkušnjo je za ZD Logatec v marcu prinesel novi virus? Tedaj je bilo o novem virusu še veliko ne znanega. Zacelo se je negotovo obdobje, ki še traja. Delo v zdravstvenemu domu se je prilagodilo in se še prilagaja z namenom zagotoviti varnost zaposlenih in ustrezno obravnavo bolnikov. Ste bili zaposleni nanj dobro pripravljeni? Držali smo se vseh priporocil s strani ministrstva za zdravje in tudi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vecino storitev smo opravljali po telefonu, po e-pošti ali z video klicem, ustavljena je bila preventivna dejavnost. Smo pa z velikimi napori in pocasi dobili Ob pojavu drugega vala epidemije bomo za testiranje tudi v Logatcu, ce bolnik zaustrezno zašcitno opremo v zadostni koli-ponovno prerazporedili zdravstveni kader radi svojih zdravstvenih omejitev ne more cini, a glede na takratno situacijo epidemije iz preventivne in tudi drugih dejavnosti, ki opraviti testa v Ljubljani. Foto: arhiv ZD Logatec Covid-19 v obcini Logatec še pravocasno. bi se v tem obdobju prenehale izvajati. Na kakšen nacin boste obvešcali prebi- Nadejamo se lahko tako imenovanega Kako bodo organizirane ambulante ZD valce, da ne bo prihajalo do neprijetnodrugega vala. Kako se pa sedaj, ko se z Logatec, ce do drugega vala res pride? sti s strani pacientov ali zdravstvenega virusom soocate že nekaj casa, priprav-Kakšna bo oblika dela, je odvisno od raz-osebja? ljate na morebitno novo nastalo situaci-širjenosti drugega vala epidemije in raz-Najbolj kljucne, sprotne in verodostojne jo? položljivosti zdravstvenega kadra. Naj-informacije so in bodo objavljane na sple- Naše redno delo smo že doslej prilagodili verjetneje bomo vecino storitev vnovic tni strani zdravstvenega doma. Seveda pa na trenutno sporadicno pojavnost novega opravljali posredno preko telefona in po jih bodo lahko dobili bolniki tudi po televirusa. Tako na primer mora vsak bolnik drugih poteh. fonu s strani njihovih ambulant. pred vstopom v zdravstveni dom odgovoriti na vprašalnik o njegovem zdravstve-Kako bo z obiski zdravstvenega doma? Imate dovolj ustrezne opreme? nem stanju in potovanjih izven Slovenije, Bodo kake omejitve v zvezi z obravnavo Sedaj imamo opremo v zadostni kolicini izmeri se mu tudi telesna temperatura. Ce ostalih bolnikov? za en mesec in vec. Seveda se bomo okreima bolnik povišano telesno temperaturo Ob zadostni kadrovski podpori, brez ne-pili, ce bi prišlo do drugega vala. ali kakršno koli drugo težavo v povezavi predvidenih odsotnosti ne nacrtujemo z novim korona virusom, ga po potrebi omejitev pri obravnavah bolnikov. Prica-Zdravstveni delavci se zavedajo resnosti pregledamo zunaj zdravstvenega doma v kovati pa je, da se bo cakanje na obravna-in z vso odgovornostjo spremljajo in posebej za to namenjenem kontejnerju. S vo podaljšalo. ukrepajo situaciji primerno. Uporabniki takšnimi in podobnimi ukrepi bomo nada-pa moramo biti odgovorni do sebe in do ljevali tudi v prihodnje in jih sproti še do-Kako pa bo s testiranjem? Koga boste v drugih in s svojim ravnanjem prispevajmo, polnjevali, da zmanjšamo možnost pojava prvi vrsti testirali? da se širjenje ustavi in spet zaživimo bolj okužbe med zaposlenimi v zdravstvenemu Kar zadeva testiranje na novi koronavi-sprošceno in prijazno življenje. domu. rus, sodelujemo z Zdravstvenim domom Ljubljana. Bolnike, pri katerih sumimo na Imate v ta namen pripravljene kake okužbo z virusom, pošljemo na testiranje Metka Bogataj okrepitve? v Ljubljano. Izjemoma odvzemamo vzorec V SREDIŠCU LOGAŠKE ŠOLE OPTIMISTICNO V NOVO ŠOLSKO LETO S S prico negotove situacije in narašcujocega števila okužb v drugi polovici poletja smo v vseh treh osnovnih in glasbeni šoli konec avgusta oz. pred pricetkom šolskega leta povprašali o letošnjih pripravah na epidemiološko zelo zahtevno in nepredvidljivo šolsko leto. Trije od štirih so se odzvali na naša vprašanja. Na najvecji, OŠ 8 talcev Logatec, so se po besedah ravnateljice Karmen Cunder pripravili tako, da so poiskali enotno orodje/ aplikacijo za komunikacijo s starši. Prav tako ucitelji uporabljajo poenoten pristop prek spletne ucilnice, kar je najpomembnejše za družine z vec otroki in je bilo v minulem spomladanskem casu otežkoceno, ker so morali ucenci dostopati do izobraževalnih vsebin prek razlicnih spletnih orodij. S strani ministrstva so bili sredi avgusta obvešceni, da bo pouk potekal v ucilnicah, torej se ucenci vracajo v šole. Foto: arhiv OŠ Rovte Pri posebnih ukrepih glede odmorov, malice, šolskih prevozov, interesnih dejavnosti ipd. se držijo navodil NIJZ, katerih rdeca nit bo cim manj mešanja razlicnih ucencev. Cundrova je opozorila še na posebnosti njihove šole zaradi gradnje prizidka, ki bo predvidoma zakljucen decembra, in sicer bodo pouk izvajali zgolj v maticnih ucilnicah, ukinjene pa so male ucne skupine, pri podaljšanem bivanju so ucenci cim dlje v enotnih skupinah, za interesne dejavnosti pa še ni jasno, ce jih bodo vse izvajali od zacetka šolskega leta. Med odmori bodo ucenci v ucilnicah, kar pa bo, ravnateljica prizna, izjemno zahtevno za ucence, ki so polni energije. Zato vidi eno od rešitev v tem, da bi poiskali možnosti obcasnega odhoda na šolsko dvorišce, kjer se bodo ucenci vsaj malo sprostili. Na vprašanje, kaj jim je prinesel minuli spomladanski val epidemije, pa ravnateljica odgovarja: »Prej bi se vprašala, kaj nam je odnesel in ne prinesel. Odnesel nam je pouk v šoli, odnesel nam je skupno nacrtovanje in dogovarjanje, odnesel nam je delo z ucenci v živo. Predvsem so najbolj prizadeti ucenci, ki imajo manjše ali vecje ucne težave, saj niso imeli možnosti skupnega ucenja, vecje pomoci uciteljev, pa tudi vecjega nadzora. Nekateri ucenci so se namrec med epidemijo poskusili »skriti« pred ucitelji, niso se javljali, niso delali niti niso imeli dovolj podpore doma… Spomladanski val nam je odnesel pol šolskega leta (in ne samo ta dva meseca). Upam, da novega tako intenzivnega vala oz. zapiranja Foto: Blanka Markovic Kocen šol ne bo vec. Ucenci potrebujejo šolo in ucitelje v živo in ne racunalniškega ekrana.« V Glasbeni šoli Logatec priznavajo, da so letošnje priprave na »posebno« novo šolsko leto precej drugacne v primerjavi s pripravami v preteklih letih, saj je kar nekaj neznank, kako bomo zajadrali v novo šolsko leto. Po besedah ravnatelja Primoža Malavašica je za glasbene šole v planih ministrstva predviden dokaj ugoden scenarij v smislu pouka v šolah, saj pri njih v glavnini poteka pouk inštrumentov in petja individualno, kar precej zmanjša možnost okužb, slednje pa pomeni, da bi pouk lahko potekal v šoli vsaj za približno 90 odstotkov ucencev. »V minulem spomladanskem valu, ki je bil na zacetku za vse precejšen šok v smislu, kako naprej in s kakšnimi orodji, smo se dokaj hitro znašli preko razlicnih oblik pouka na daljavo. Zato nam je vsaj s tega vidika prihranjen velik del stresa, tako pri uciteljih kot ucencih in starših, ce bi morebiti spet ves pouk potekal (samo) na daljavo«, še dodaja ravnatelj Malavašic. Tudi OŠ Tabor Logatec se je sredi avgusta na polno pripravljala na pouk z vsemi ucenci, seveda ob vseh varnostnih priporocilih, ki so jih upoštevali že ob koncu pouka v preteklem šolskem letu. Dosledno bodo izvajali preventivne ukrepe, bo pa zaradi prostorske stiske težko upoštevati varnostne razdalje med ucenci, saj so oddelki številcni. »Še posebno težko bo v casu kosila, saj imamo glede na število ucencev premajhno jedilnico in za 27 oddelkov (maticna šola 23 oddelkov), le eno majhno telovadnico, v kateri imata pouk športa Foto: arhiv LN V SREDIŠCU Ne glede na vse, pravijo, da bodo optimisticno stopili v novo šolsko leto in se sproti prilagajali nepredvidenim situacijam. Pomladanski val jim je že dal kar nekaj izkušenj in novih znanj, tako uciteljem kot tudi ucencem in njihovim staršem. Verjamejo, da bodo z doslednim upoštevanjem že znanih in dodatnih sprotnih priporocil uspešnejši pri zajezitvi širjenja virusa. Z odgovornim ravnanjem bodo morda lahko preprecili, da se ponovi spomladanska zgodba, zaprtje šole in izvajanje pouka na daljavo oziroma kakšen drug model izpeljave pouka. Na nas odraslih je odgovornost, da ozavešcamo otroke in jih opozarjamo, da je v tem trenutku to edina možnost, da vsi obiskujemo pouk v šoli. Foto: arhiv LN »Še posebna skrb gre tudi našim prvošolcem. Za njih mora biti vstop v šolo, prvi stiki s sošolci in uciteljico nepozabni in veseli dogodki. Zato pogumno in odgovorno v šolsko leto 2020/2021«, še zelo spodbudno zakljucuje pomocnica ravnateljice OŠ Tabor Logatec. Dejan Šraml PODJETNIKI IN OBRTNIKI: NE »VOJNEMU DOBICKARSTVU« IN DA LIKVIDNOSTNIM POSOJILOM POPRAVEK V Logaških novicah št. 7/8 (jul./avg. 2020) sem na str. 12 na koncu teksta pred stavkom: "Grad- (...)" pri urejanju besedila izpustil letnico. Stavek se pravilno glasi: 1988: "Gradnik" je poleg blokov za Jacko gradil zaklonišce za 300 oseb. Za napako se opravicujem. Gvido Komar vedno dva oddelka hkrati, skupaj tudi po vec kot 40 ucencev. V lepem vremenu bomo šport seveda izvajali zunaj. Ne predstavljamo pa si pouka športa v mrzlih dneh, pod pogoji, ki jih imamo, z upoštevanjem preventivnih ukrepov«, je v imenu vodstva šole sporocila pomocnica ravnateljice Barbara Novljan Mišic. Z Z novim koronavirusom se je zgodila prekinitev za gospodarstvo. Po razglasitvi epidemije sta se pojavila psihoza in strah, gospodarski subjekti pa so se razdelili v vec kategorij. Prvi, kot so gostinci ali frizerji, so bili zaprti zaradi prepovedi obratovanja. Drugim poslovanje sicer ni bilo prepovedano, so pa ostali brez dela zaradi prekinitve dobaviteljskih verig, saj so vezani na globalno panogo. Primer je avtomobilski sektor, kjer so zaradi zmanjšanega nakupa avtomobilov upadla narocila. V tretjo kategorijo sodijo tisti, ki so delali še naprej, vendar v zmanjšanem obsegu. Cetrta kategorija pa so tisti, ki so delali še bolj, na primer hitra pošta ali spletna prodaja. Pojavila se je tudi peta kategorija, ki je pravi podjetniki in obrtniki ne podpiramo, to so t. i. vojni dobickarji. Ti so povecevali dobicke na racun drugih (pa ne govorimo samo o obraznih maskah in medicinski opremi). Potem je nastopila država s pozitivnimi ukrepi, kot je subvencionirano cakanje na delo, subvencija prispevkov za samozaposlene, krizni dodatek za tiste, ki so delali ... S tem je prvi val dosegel svoj vrhunec in padec. Rojevali so se novi protikrizni zakoni. Tudi obcine so šle nasproti z ukrepi, med njimi je bila tudi logaška obcina, ki je najbolj prizadetim v korona krizi subvencionirala stroške komunalnih storitev. Pri zadnjih kriznih ukrepih so sodelovale tudi poslovne banke. Podjetja z dobrimi bonitetami so lahko takoj dobila moratorije na kredite. Probleme pa so imela tista podjetja, ki so že v korona krizo prišla z »nahrbtnikom težav«, zato razumemo banke, da vsem niso mogle odobriti kreditov, sploh takšnim, ki bi po mesecu dni lahko šla v stecaj. Doloceni ukrepi za pomoc gospodarstvu so še vedno na voljo, kar pozdravljamo. Še vedno pa podjetniki nimamo zagotovila za likvidnostne kredite. Podjetja jih bodo v jesenskem casu potrebovala za nemoteno poslovanje. Ni strokovnjaka, ki bi lahko napovedal, kaj tocno se bo zgodilo jeseni. Glede zaprtja mej z dolocenimi državami se je dobro vcasih odzvati prej kot kasneje. Za gospodarstvo je izrednega pome na, da so šole in vrtci odprti, sicer bomo imeli težavo s prisotnostjo zaposlenih na delovnih mestih. Pricetek šolskega leta je zato pomemben tudi za gospodarstvo. V jesenskem casu pricakujemo, da bodo raziskave in razvoj cepiva oziroma zdravila prišli do stopnje, da bi bila proti koncu leta ta bolezen pod nadzorom. Upamo na najboljše, predvsem pa, da likvidnost podjetij ne bi upadla. Še vedno pozivamo vlado, da bi se garantna shema za likvidnostna posojila cim prej realizirala. Da bi tista podjetja, ki imajo zaradi koronakrize slabše bonitete, vendarle dobila kredit in da se podaljša financiranje subvencioniranega cakanja na delo do konca leta. Potrebno je tudi znižanje stopenj DDV na predkrizno raven ter vecji nadzor dela na crno in sive ekonomije. S tem bi država lahko bolj napolnila svoj žakelj, kljub temu da bi znižala stopnjo DDV. Bogdan Oblak, predsednik Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Logatec ter generalni direktor podjetja OBLAK GROUP d.o.o. KULTURA LIKOVNA KOLONIJA LOGATEC 2020 NAVDUŠILA UDELEŽENCE P P otem ko je Društvo likovnikov Logatec v juniju, na zadnji pomladanski dan, v Grajskem parku Vitez že gostilo prijetno srecanje slovenskih akvarelistov, je v poletnem sobotnem jutru, 8. avgusta 2020, organiziralo že tradicionalno likovno kolonijo. V Grajskem parku Vitez se nas je zbralo prek 20 navdušenih likovnih ustvarjalcev z razlicnih koncev Slovenije. Zaceli smo z jutranjim klepetom ob kavici in hrustljavo zapecenem toastu. Seveda smo upoštevali vse ukrepe Covid 19. Vse je uvodoma nagovoril predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec, ki jim je na slikovit nacin predstavil Logatec in njegove zanimivosti. Še posebej je izpostavil zgodovino gradu in gornjelogaških cerkva. Vse zbrane je v nadaljevanju pozdravila tudi likovna kriticarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je vsem zaželela polno navdiha in kreativnih rešitev. Glede na to, da se je obetal vroc poletni dan, smo si malone vsi poiskali senco pod krošnjami grajskih lip. Nekateri so se namestili bližje Logašcici, kjer je rahlo pihljalo in s svojo pojavnostjo dajalo svojevrsten motivni izziv, spet drugim so bile za motiv gornjelogaške cerkvice in širni park z gradom. Cas je skoraj kar prehitro tekel, ko smo se zgodaj popoldne zbrali k priložnostni zakljucni predstavitvi nastalih likovnih del. Bili smo prica pestremu nabor tehnik in motivov. Natancneje je posamezna likovna dela predstavila in pokomentirala v svoji znani besedni umetnosti likovna kriticarka Anamarija Stibilj Šajn. Posebej je poudarila pestrost kolorita in tudi kvaliteto posa meznih likovnih del. Anda Ovsec je ob tej priložnosti recitirala pesem o Komarju in s svojo gestikularno interpretacijo požela posebej lep aplavz vseh zbranih. Kot obicajno se je predsednik Društva likovnikov Logatec ob koncu vsem najlepše zahvalil za prijetno sodelovanje in vse lepo povabil na srecanje naslednje leto. Likovna dela so na ogled postavljena v znanem logaškem lokalu-picerji Bolero. Posebna zahvala za izvedbo dogodka gre Grajskemu parku Vitez in za sofinanciranje Obcini Logatec. Srecno ob letu osorej. Janez Ovsec Foto: Vladimira Kljun Žerjav KULTURA ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (10) Resnicna Plecnikova rojstna hiša in Mundova hiša O O b svojem clanku Arhitekt Jože Plecnik na Logaškem (1), LN (apr. 2018), št. 4, str. 26: http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/ IZBOR/LOGASKE%20NOVICE/2018/4. pdf sem objavil fotografijo (vir: Plecnikova rojstna hiša v Gradišcu, Slovenska 5 (prej Gradišce 14), okoli 1960, Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI_ZAL_LJU/0342, Fototeka, A6-001-116), ki pa, kot se je izkazalo, ni Plecnikova rojstna hiša! Žal sem verjel Zgodovinskemu arhivu Ljubljana (ZAL), ki ima pri fotografiji napacen podatek. Pozneje sem pri skrbniku Rokopisne zbirke NUK Marijanu Rupertu dobil (skenirane) fotografije Plecnikove rojstne hiše, ki jih je avtor, umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša, zapustil NUK-u. Onemel sem, saj ni šlo za isto hišo! Pri natancnem iskanju podatkov o Plecnikovi rojstni hiši mi je dodatno odprl oci uvod arhitekta Marjana Mušica v njegovi knjigi Jože Plecnik, 1980, str. 7: »Sredi prostranega Ferantovega vrta (Mundov vrt, op. p.) v ljubljanskem Gradišcu je do leta 1965 še stala strnjena skupina pritlicnih poslopij, ki so bolj dajala videz hlevov in skladišc kakor cloveških bivališc. Tu, v prvem poslopju te skupine z ulicne strani, ki je nazadnje imela številko 14a, se je 23. januarja 1872. leta rodil (…) Jože Plecnik.« Objavljena (napacna) fotografija je predstavljala »Mundovo hišo«, lastnik katere je bil pravnik dr. Franc Munda (4. jun. 1831 - 20. dec. 1914), najvecji mecen slovenskih srednješolcev in študentov. Z oporoko, dne 11. 10. 1913, je daroval premoženje v ta namen (od 8. 5. 1991 ponovno ustanovljen »Sklad dr. Franca Munde, Uradni list RS 1991). Vec o Mundovi hiši: https://www.dnevnik.si/105502 Pred dvema letoma sem obiskal dr. Gostišo v Centru starejših Notranje Gorice, ki mi je potrdil moje domneve. Andrej Plecnik, Jožetov oce, je s svojo družino in tremi mizarskimi pomocniki vsaj že po popisu prebivalstva l. 1880 živel v eni izmed Mundovih hiš, kjer je imel tudi mizarsko delavnico. Ta hiša je stala vzdolž današnje Gregorciceve ulice (nekoc Hilšerjeva ul.) nasproti Nemške hiše (str. 67-79 https://ishaljubljana.weebly.com/ uploads/2/5/6/4/25647117/klio_16-2.pdf ) v smeri Prešernove ceste. Hiša je (približno) zasedala prostor današnje Gregorciceve ulice 9 in Slovenske ceste 9. Zakaj je prišlo (po mojem mnenju) do takšne pomote pri fotografiji ZAL, pa v nadaljevanju. (se nadaljuje) Gvido Komar 1. Plecnikova rojstna hiša leta 1965 – vhod s »Ferantovega vrta« (danes Gregorciceva ul. 9). Foto: Lojze Gostiša, fond rokopisne zbirke NUK 2. Plecnikova rojstna hiša leta 1965 ob Gregorcicevi ulici. Foto: Lojze Gostiša, fond rokopisne zbirke NUK 3. »Ferantova soseska« na mestu Plecnikove roj. hiše ob Gregorcicevi ulici. 17 KULTURA KALIN–KUNOVARJEV NAGROBNI SPOMENIK GOSTIŠEVIH NA POKOPALIŠCU V GORNJEM LOGATCU Na gornjelogaškem pokopališcu je vec ambiciozno zasnovanih nagrobnih spomenikov. Zelo lep in zanimiv je modernisticno oblikovan nagrobni spomenik družine Gostiša iz Gornjega Logatca. V umetnostnozgodovinski topografiji Logaškega (2014) smo predvidevali, da gre morda za izdelek kamnoseške delavnice »Fran Kunovar–Boris Kalin«. Ta domneva se je z najdenim podpisom kamnoseka Franja Kunovarja ml. (F. KUNOVAR) izkazala za pravilno. Še danes delujoce kamnoseško podjetje je skozi desetletja uspešno delovalo ob sodelovanju priznanih kiparjev in arhitektov. Delavnica je bila in je na Tomacevski cesti v neposredni bližini ljubljanskega pokopališca Sv. Križa, današnjih Žal. Franjo ml. (*1904, †1985) je moci združil s kiparjem Borisom Kalinom (*1905, Solkan, † 1975 Ljubljana), za katerega je casopis Jutro leta 1938 zapisal, da je uvedel na »svetokriškem pokopališcu pravi preobrat v zasnovi nagrobnih spomenikov«. Spomenik je postavljen na grobo obdelan kvader iz betona, ki prek konkavno upognjenega kamnitega podstavka s signaturo prehaja v okvir z vklesanim napisom spredaj Blag jim spomin!. Sledi vertikalni del z napisnim poljem in s petimi portreti (fotografije na keramiki) v ovalih. Nad napisom nizka slopa flankirata plitev marmornat relief s profilno upodobitvijo sedece ženske s spodvitimi nogami, ki pred seboj kot v daritvi dviga roki, obraz pa obraca proti nebu. Površina figure je zglajena, ozadje pa crtkasto nakljuvano. Pod draperijo se kaže po naravi preštudirano telo v umirjenih oblikah, ki spominjajo na helenisticno kiparstvo. S patosom obarvana figura kaže nedvomne sledi Kalinovega dleta. Ta je študij po zacetkih na Tehnicni srednji šoli v Ljubljani v dvajsetih nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Izoblikoval je lasten, z realizmom zaznamovan slog, ustvarjal je predvsem v marmorju in bronu. Življenje med obema svetovnima vojnama je bilo zaradi pomanjkanja narocil za umetnike še posebej težko, tako da se je Kalin v zacetku tridesetih let zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar, kjer so množicno izdelovali nagrobne spomenike za ljubljanske Žale in seveda širše; tam je ostal do konca vojne. Bil je clan Kluba neodvisnih likovnih umetnikov (Neodvisni), prvo samostojno razstavo pa je pripravil v Jakopicevem paviljonu v Ljubljani leta 1938. Od konca vojne do upokojitve leta 1970 je bil prvi redni profesor kiparstva na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Prav figuralni del Gostiševega spomenika pa je še dodatno zanimiv, ker na hrbtni strani tega marmornega vložka vidimo vklesan napis, ki omenja Franciško Bradaška roj. Cerne, kar pomeni, da kipar ni uporabil novega materiala, ampak ocitno fragment nekega starejšega (odsluženega?) nagrobnika. Glede na dejstvo, da je marmorni relief nedvomno delo Borisa Kalina, je moral biti Gostišev spomenik postavljen v tridesetih Boris Kalin, Franjo Kunovar, zgornji del nagrobnega spomenika Gostiševih na pokopališcu v Gornjem Logatcu (foto: S. K) letih prejšnjega stoletja, ko je kipar sodeloval s Kunovarjem. Natancnejšo datacijo (post quem) pa bi omogocila vednost, kdaj je bila marmorna plošca z napisom o ženi ljubljanskega mestnega blagajnika v pokoju Bradaške, ki je umrla leta 1918, odstranjena z njenega groba oz. nagrobnika, ki je bil po vsej verjetnosti na ljubljanskem pokopališcu. Relief je lepo primerljiv z drugimi Kalinovimi deli iz navedenega casa, npr. z marmornim reliefom Dojece matere iz Vladne umetnostne zbirke iz leta 1938. Glede na spolijo starejšega nagrobnika pa lahko sklenemo, da so v Kunovarjevem podjetju zelo varcno ravnali z materialom, zlasti z dragocenim marmorjem. Simona Kermavnar Op. V celoti in s fotografijami je clanek objavljen na spletni strani Moja obcina - Logatec (https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/ kalinkunovarjev-nagrobni-spomenik-gostisevih-na-pokopaliscu- v-gornjem-logatcu.html, 1. 8. 2020). MED NAMI HRANO LJUDEM, NE SMETEM Sedem od enajstih prostovoljcev, ki v okviru Slovenske filantropije v Logatcu razvažajo donirano hrano. Foto: Bojan Rupnik Med epidemijo je logaški medgeneracijski center pricel z razvozom donirane hrane. Epidemija, ki smo je bili deležni v zadnjih mesecih in še ni izzvenela, je cez noc prizadela in potisnila na socialni rob marsikatero družino in posameznike, saj so številni ostali brez zaposlitve, rednega dohodka, otroci pa brez rednih toplih obrokov in prehrane, ki so je bili deležni v vrtcih in šolah. Da bi vsaj malo olajšali stisko, smo se na Slovenski filantropiji odlocili, da zacnemo s prevzemom hrane, ki jo donirajo Hoferjeve poslovalnice po vsej Sloveniji. V Logatcu je koordinacijo razvoza hrane prevzela enota Slovenske filantropije, Medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe Logatec, ki je na spletnih omrežjih objavil oglas za prostovoljsko delo. Odzivi so bili zelo dobri, saj so se nam nemudoma javili prostovoljci, ki so bili pripravljeni priskociti na pomoc. Z dostavo donirane hrane smo priceli v zacetku aprila, do uporabnikov pa smo v vecini primerov prišli v sodelovanju s Centrom za socialno delo Logatec. Pomoc poteka od ponedeljka do petka, ko prostovoljci po zaprtju trgovine prevzamejo hrano, vecinoma gre za pekovske izdelke, zelenjavo in sadje, in jo razvozijo uporabnikom na dom. Hrano prejema okvirno 80 ljudi iz Logatca in bližnje okolice V razvoz hrane je aktivno vkljucenih 11 prostovoljcev, prejema pa jo od 15 do 18 družin in posameznikov (odvisno od kolicine hra ne), skupno okvirno 80 oseb iz Logatca in bližnje okolice. Doslej smo uspeli razdeliti blizu dve toni hrane, ki so jo pred tem prevzemali nekateri kmetje ali pa se je znašla v smeteh. Opažamo, da so ljudje za prejeto hrano hvaležni, ceprav jim je kdaj tudi težko priznati, da potrebujejo pomoc, skoraj zagotovo pa so med nami tudi družine in posamezniki, ki so ostali prezrti in do katerih naša pomoc ni prišla, ceprav bi jim podarjena hrana še kako prav prišla. Vse takšne vabimo, da nas poklicejo na 070 892 903 ali pišejo na hisa-logatec@filantropija.org, vabljeni pa tudi novi prostovoljci. Prostovoljski servis – pomoc ljudem v stiski na terenu V tem letu pa smo zagnali tudi prostovoljski servis na terenu, namenjen je obcanom Logatca, tistim posameznikom in družinam v stiski, ki bi za kakovostno življenje potrebovale pomoc, a si je zaradi financne stiske ne morejo zagotoviti oziroma takšna pomoc na trgu ne obstaja. V sklopu programa koordiniramo družabništvo osebam, ki težko zapustijo dom, spremljanje starejših ter gibalno oviranih oseb, pomoc pri rehabilitaciji po zdravljenju v bolnišnici, varstvo otrok, ucne pomoci otrokom in druge pomoci – odvisno od specificne situacije posameznika oz. družine. Ce ste pri sebi, bližnjih ali sosedih zaznali potrebo po pomoci prostovoljca in ste v financni stiski, stopite v stik z nami in vam bomo skušali pomagati. Saša Musec Cuk, koordinatorica prostovoljske pomoci in vodja Hiše Sadeži družbe Logatec MED NAMI 60 LET TABORNIŠTVA NA LOGAŠKEM 1. 1. avgusta letos je preteklo 60 let od ustanovitve samostojne cete tabornikov Kraški bori, ki je imela sedež in vecino clanov z Martinj Hriba, tedaj male vasice na robu Dolenjega Logatca. Ceta se je naslednje leto, potem ko se je clanstvo zelo povecalo in so se oblikovale nove cete tabornikov, preoblikovala v Odred Borisa Kidrica, ki je deloval vse do leta 1991. Odred Borisa Kidrica je bil v letih 1963, 1964 in 1965 tudi organizator množicnega Pohoda ob žici okupiranega Logatca. Tekmovale so cetvorke društev in organizacij iz logaške in sosednjih obcin. Pohod je bil spomin na bodeco žico, ki jo je okupator med 2. svetovno vojno postavil okrog Logatca, da bi tako prepreceval prehode Logatcanov v pomoc partizanom in nasploh nadziral gibanje Logatcanov. Žica je tudi sicer zelo oteževala bivanje in delo, ker je preprosto razpolovila polja in njive. Na drugo stran žice je bilo mogoce prestopiti le prek oznacenega prehoda. Po kratki prekinitvi se je taborništvo v Logatcu obnovilo leta 1993 z ustanovitvijo Roda Srnjak, ki še danes uspešno deluje. Nekaj let je na Osnovni šoli v Dolenjem Logatcu delovala samostojna ceta, ki jo je vodil ravnatelj g. Resnik.Za zgodovino še podatek: prva taborniška enota je bila v Logatcu ustanovljena 1958. v Vzgojnem domu Gorenji Logatec in se je imenovala Ceta tabornikov izpod Hrušice, vodil jo je Franc Korenc. Z ustanovitvijo cete tabor nikov na omenjeni osnovni šoli pod ime nom Franca Popita, padlega borca Logaške cete, se je 1959. oblikoval Odred tabornikov izpod Hrušice, ki pa v naslednjem letu ni nadaljeval z dejavnostjo. Andrej Mihevc LOGATEC, DOLGA VAS, iz vec vasi je sestavljena. Hiše, velike in male, so razmetane, kot bi jih podil jesenski veter in jih kot nepotrebne kamne razmetal poredni fantic z malo fraco. Sredi vasi je ena sama ulica, v centru, ki s centriranjem nima nobene veze, je s pokrpanim tlakom, luknjami, ki so blagodejne, ce pada dež ali je zmrzal. In hiše so kot v starih casih, spremembe so šle vecino mimo njih, tudi fasade so iste. Barva zanje je ostala neporabljena v bližnji prodajalni. Z barvami je križ, ceprav je cerkev blizu. So izjeme, takšna je Brusova podoba, mogoce je še ta po pomoti pomežiknila v nove case. Žaga na koncu ulice ali na zacetku druge umira, še malo pa bo takšna kot pred vojno ali med njo. Potem jo bodo, vsaj pravijo, podrli. Na tej ulici je vse po starem, tudi ljudje so vedno isti, posedajo pred lokali, vec jih je. In besede so skoraj zastonj. Možinova hiša je beseda le po imenu, v novih stavbah so lokali in v njih je ponudba skoraj zanimiva. Le kupci se peljejo mimo, vsaj veliko je takšnih. Stara Tržaška je enako dolga že desetletja, ob njej je malo spremenjen le gasilski dom, z gasilci tako in tako ni nikoli težav, jih drugi delajo njim. Obcina se šopiri, kako je z upravno enoto, pa vriskajo zapozneli kosi, pravijo, da bo prenesena v bližnje mesto. Seveda Logatec ni mesto, je le dolga vsa, kar skupaj sestavljena iz vec malih vasi. LOGATEC, DOLGA VAS Takšnih in drugacnih. Dolga Tržaška je le malo na boljšem kot Notranjska. Ta pa je rekorder, veckrat brezizhodno zavita, prek avtocestnega prikljucka speljana, brez prehodov za pešce, ki lahko in morajo skakati kot kobilice, da jim uspe podvig in se lahko ponovno srecajo s svojimi domacimi. Zopet je zmanjkalo barve ali pa kaj dru- gega. Plocniki so še v odmaknjenih casih. Tisti, ki jih bo docakal, bo prišel v posebno knjigo ali na Trzne. S plocniki v Logatcu se piše posebna zgodba, najprej so,na papirju, na tleh jih ni. Tiste s Tržaške opeva že zgodovina in sedanjost. Kako bi z drugimi, ve le carovnica. Kdo ve, ce v Logatcu sploh so, uradno pravijo, da ne. Nekaj sem jih pa srecal. Logatec je dolga vas, je ena sama vas z ulicami, ki svetijo same, s svetlobo, ki kri poganja le v glavo. Ostani Logatec dolga in obenem ena sama vas, pa vendar vsaj dolga vas, s kinom ali brez njega, z dobrimi gostilnami, z, ali še bolje, brez njih, z županom, brez njega vendar ne gre, z gradom ali brez njega, z mrliško vežico s streho, ravno za deževje in zimo pripravljeno, s cerkvijo, dvema ali vec, polne in obenem prazne, z verniki, ki pojejo novim zarjam nasproti. Andrej Mihevc MED NAMI PODRUŽNICNA OSNOVNA ŠOLA VRH SVETIH TREH KRALJEV – ŠOLA OB ROBU GOZDA N N a najvišje ležece šoli v logaški obcini smo minulo šolsko leto zaceli v družbi znanih obrazov, saj na podružnico ni bilo vpisanega prvošolca. Vpis na podružnicno šolo že vrsto let pada. Razloga sta dva: ali v dolocenem letu v šolski okoliš ni bil rojen noben otrok ali pa se starši odlocijo za vpis bodocega prvošolca v vecjo šolo. V vecini primerov gre za slednje. Pouk je tako potekal v dveh oddelkih, in sicer v kombinaciji 2. in 3. razreda ter v kombinaciji 4. in 5. razreda. V vsakem oddelku je bilo šest otrok, kar je uciteljicam omogocalo prilagajanje dela vsakemu ucencu posebej. Na šoli je bilo organizirano jutranje varstvo in podaljšano bivanje; slednjega že nekaj let sofinancira Obcina Logatec, za kar se iskreno zahvaljujemo. Na naši šoli velik del šolskega leta preživimo zunaj, dalec stran od mestnega središca, v bližini gozda, kjer izvajamo pouk v naravi. Vsak dan po koncu pouka smo imeli na voljo razlicne krožke. Z uciteljico Nives so ucenci klekljali in prvic sodelovali na mednarodni klekljarski izmenjavi. Z uciteljicama Mihaelo in Ano so pri pevskem zboru in dramskem krožku ustvarjali glasbeno igro (nastop nam je na žalost preprecila karantena). Z uciteljico Mihaelo in planinskim vodnikom Mihom Kavcicem so se s planin skim krožkom podali na planine in gore. Poleg naštetih krožkov smo ucencem ponudili še ustvarjalni in športni krožek ter Veselo šolo. Vsi ucenci so sodelovali na tekmovanju Kresnicka, ucenci 4. in 5. razreda pa so se udeležili tudi tekmovanja v Veseli šoli. Ucenka Eva je pod mentorstvom uciteljice Mihaele sodelovala na literarnem natecaju Bodi pisateljica in z zgodbo Skrivnostna noc osvojila nagrado. Skozi minulo šolsko leto gremo le stežka brez omembe dela na daljavo. Le-to je od nas zahtevalo ucenja novih vešcin, reorganizacijo družinskih dinamik in nekaj vec sedenja za racunalniki. Vsi smo se potrudili po najboljših moceh in cakali ponovno snidenje. Po dveh mesecih smo se koncno zopet videli v naši šoli na vrhu hriba, malo v ucilnici in veliko v naravi. Želimo si, da bi bilo prihodnje šolsko leto do nas milostno. V šoli so nam med poletnimi pocitnicami zamenjali okna in komaj smo cakali, da pogledamo skozi. Septembra smo medse sprejeli tudi dva prvošolca. Agnes Pajsar Korenc, uciteljica POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev Obisk na kmetiji Pri Petrac. Foto: Ana Krec POSLOVNE STRANI KORONAVIRUS: AKTUALNE PODJETNIŠKE SPODBUDE D D ržava je za podjetja in podjetnike sprejela številne ukrepe za lajšanje poslovanja oziroma posledic upada prihodkov v nepredvidljivem casu zaradi možnosti novih okužb s koronavirusom. V nadaljevanju predstavljamo najaktualnejše. Za vse dodatne informacije o navedenih razpisih in za pomoc pri izpolnjevanju ali oddaji vlog so vam na voljo na Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Logatec na info@ooz-logatec.si, 051 417 778 in 051 651 538 ter v casu uradnih ur (Tržaška cesta 11). Javni poziv COVID19 za nakup zašcitne opreme Podjetjem je prek razpisa »COVID19 za nakup zašcitne opreme« na voljo 10 milijonov evrov financnih sredstev. Posamezno podjetje bo lahko prejelo do 9.999,00 evrov pomoci. Namen projekta je zagotovitev ustrezne varnosti zaposlenih in varnega poslovanja malih in srednje velikih podjetij v casu epidemije oz. po njej kot preventiva pred ponovnim širjenjem virusa. V okviru projekta se bo podjetjem sofinanciral nakup zašcitne opreme (pralnih obraznih zašcitnih mask, obraznih zašcitnih mask za enkratno uporabo, zašcitnih rokavic, razkužil, brezsticnih termometrov za merjenje telesne temperature) za zagotovitev ustrezne zašcite pred okužbami in širjenjem virusa COVID19. Prijavijo se lahko mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) z najmanj pet zaposlenimi, organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ali zadruge. Skrajni rok za oddajo vlog je 31. 10. 2020. Javni poziv bo odprt do porabe sredstev. Brezobrestni krediti za blažitev posledic epidemije Razpis P7C 2020 COVID – Krediti za blažitev posledic epidemije SARSCoV- 2 na gospodarstvo omogoca podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi virusa SARS-CoV-2, hiter in preprost dostop do brezobrestnega kredita z naslednjimi ugodnostmi: nižje zavarovalne zahteve, rocnost kredita do 60 mesecev, možnost korišcenja moratorija do 6 mesecev, kredit lahko krije do 100 % vrednosti upravicenih stroškov projekta, a najvec 50.000 EUR brez stroškov odobravanja in vodenja. Javni razpis je odprt do 9. 10. 2020 oz. do porabe sredstev. Spodbude za digitalno transformacijo Razpis za nepovratna sredstva je namenjen podjetjem, ki želijo posodobiti svoje poslovanje, oziroma bodo uvajala digitalno preobrazbo kljucnih proizvodnih in poslovnih procesov: izboljšave izkušnje kupca, ucinkovito zbiranje, obdelavo in vizualizacijo podatkov, razvoj procesov in digitalnih rešitev za podporo poslovanja, vpeljava digitalnih poslovnih modelov in procesov, razvoj digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, kibernetsko varnost in industrijo 4.0.; pri tem pa bodo izboljšala tehnicno opremljenost (z novo programsko in/ali strojno opremo, ki omogoca digitalno poslovanje in proizvodnjo). Podjetja z najmanj pet zaposlenimi bodo lahko pridobila nepovratna sredstva v višini od 30.000 do 100.000 EUR (do najvec 60 % sofinanciranje upravicenih stroškov – upraviceni stroški morajo torej znašati najmanj 50.000 EUR). Roki za predložitev vlog so 8. 9. 2020, 15. 11. 2020 in 15. 1. 2021 Sredstva za razvoj in uvajanje novih produktov vlesarstvu Razpis P4L 2020 – Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 4.0 omogoca sofinanciranje projektov lesnopredelovalnih podjetij, ki bodo uvedla nov ali izboljšan izdelek na podrocju predelave in obdelave lesa. Upraviceni stroški so nakup opredmetenih osnovnih sredstev (nakup nove strojne opreme in novih strojev), nakup neopredmetenih osnovnih sredstev (nakup nove programske opreme do najvec 10% celotnih upravicenih stroškov projekta); in storitve zunanjih izvajalcev (stroški transporta, montaže in zagona). Na razpis se lahko prijavijo podjetja s sedežem v RS z najmanj enim zaposlenim, ki ob prijavi na razpis na trgu ponujajo izdelke na podrocju predelave ali obdelave lesa in imajo registrirane dejavnosti s podrocja obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva ali proizvodnje pohištva. Nacrtovana višina sofinanciranja upravicenih stroškov posameznega projekta mora znašati vsaj 50.000,00 EUR ter najvec 500.000,00 EUR (do 45 % financiranja upravicenih stroškov, za razliko mora podjetje zagotoviti lastna sredstva). Projekt mora biti zakljucen najpozneje do 31. 10. 2022, upraviceni stroški pa morajo nastati do najpozneje 30. 9. 2022. Roki za predložitev vlog so 11. 11. 2020, 15. 2. 2021, 15. 5. 2021 in 15. 9. 2021 oz. do porabe sredstev. Garancije za bancne kredites subvencijo obrestne mere Podjetniški sklad razpisuje P1 plus 2020 – Garancije za bancne kredite s subvencijo obrestne mere, in sicer se krediti urejajo v sodelovanju s poslovnimi bankami. ZAPOSLIMO • VODJO PROIZVODNJE Pogoji: Koncana šola lesarske smeri: mizar, lesarski tehnik ali dipl. ing. lesarstva Išcemo kandidata z znanjem s podrocja lesarstva, ki hkrati cuti željo, da bi napredoval, vodil kolektiv. • MONTERJA Pogoj: Delovne izkušnje na podrocju montaže stavbnega pohištva • CNC OPERATERJA Pogoj: Poznavanje programa auto-cad, delovne izkušnje na cnc stroju v lesni industriji. Nudimo: zelo dobre delovne pogoje, stimulativno placilo, prijeten kolektiv Prijave z življenjepisom in delovnimi izkušnjami sprejemamo do 15. septembra na elektronski naslov: pisarna@nagode.si Informacije: 041 290 774 POSLOVNE STRANI Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, rocnosti kredita in Turizem in gostinstvo: razpis za uvajanje okoljskih inmožnosti korišcenja moratorija pri vracilu kreditov. Garancija Sklada trajnostnih znakov v turizmupredstavlja povecano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bancnega kredita ali za pod-Namen javnega razpisa je prilagoditev turisticne ponudbe zaradi epidemijetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. je, spodbujanje k uvajanju ekološkega oziroma trajnostnega managementa in ekoloških ali trajnostnih standardov v turisticnih nastanitvenih objektih Razpis je namenjen hitrejšemu, lažjemu in cenejšemu pridobivanju in gostinskih obratih ter pridobitev mednarodno uveljavljenega okoljskebancnih kreditov, ki zagotavljajo rast in razvoj MSP preko novih na-ga ali trajnostnega znaka. Sofinancirajo se stroški pridobitve mednarodno ložb, posodabljanja tehnološke opreme in zagotavljanja obratnega ka-uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka za turisticne nastanitve pitala v povezavi z investicijami in razvojnim projektom. Podjetjem in gostinske ponudnike ter stroškov, povezanih s promocijo konkurencne je tako omogoceno konkurencno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tr-prednosti turisticnega/gostinskega ponudnika, ki jo je pridobil z znakom. žnega položaja ter širitev dejavnosti, izboljšanje financiranja obratnih Okoljski oz. trajnostni znaki, ki so predmet sofinanciranja, so naslednji: sredstev, povecanje dodane vrednosti na zaposlenega ter ohranjanje znak za okolje EU – EU ECOLABEL, Bio Hotels, Green Globe, Zeleni in/ali ustvarjanje novih delovnih mest in spodbujanje zasebnih vla-kljuc, Travelife, EMAS, Ecocamping, World of Glamping Green in LEAF. ganj ter krepitev razvojno tehnoloških rešitev v podjetju. V okviru Predmet javnega razpisa je tudi prilagoditev ponudbe zaradi epidemije projektov se tudi spodbuja raba obnovljivih virov energije, naložbe COVID-19 na nacin, da se zagotovita varnost in zdravje gostov. Prijavitelj v okoljsko in energetsko ucinkovito tehnologijo ter spodbujanje pre-lahko v eni vlogi zaprosi za sofinanciranje uvedbe enega okoljskega/trajnohoda v Industrijo 4.0. Naslednji roki za predložitev vlog so 20. 9., 5. stnega znaka. Rok za prijavo je 8. 9. 2020.10., 20. 10. 2020. Dejan Šraml LOGATEC V BOJU ZA EVROPSKO NAGRADO ZA PODJETNIŠTVO J J avna agencija SPIRIT Slovenija je tudi letos objavila javni natecaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva. Slovenijo bosta na letošnjem izboru zastopala dva projekta, in sicer projekt Slepota ni ovira za podjetništvo ter cezmejna platforma podjetniških dejavnosti festINNO – festival inovativnosti, katere del je tudi logaška obmocna obrtno-podjetniška zbornica. Pobudnik nagrad je Evropska komisija, ki želi skozi nabor prijav ugotoviti in priznati uspešne aktivnosti ter pobude za spodbu-Projekt festINNO – festival inovativno-Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Lojanje podjetij in podjetništva, izpostaviti sti je prepoznaven kot regijska cezmejna gatec poskuša na vse možne nacine pomain razširiti primere najboljših podjetniških platforma za predstavitev, povezovanje gati obrtnikom, da bi lahko lažje in bolje politik ter praks, okrepiti zavest o vlogi in snovanje širših podjetniških dejavno-delovali, poslovali ter živeli. Zato sodelupodjetništva v družbi, ter opogumiti in sti, sticišce povezovanja akademske sfere, je pri vsakršnih kakovostnih vsebinah na spodbuditi potencialne podjetnike. Od leta zainteresirane javnosti, gospodarstva in podrocju pridobivanja novih teoreticnih 2006 se je prijavilo že vec kot 2.800 pro-nacrtovalcev politik podpore podjetništva. in prakticnih znanj ter vešcin. Kot eno jektov, ki so skupaj spodbudili ustanovitev Je tudi mesto snovanja novih idej, ukre-takšnih pomembnih podjetniških vsebin je vec tisoc novih podjetij. pov in projektov za preboj in ohranjanje v zadnjih letih prepoznala v festivalu ino konkurencnosti regije. Projekt izvaja Fa-vativnosti – FestINNO, ki spodbuja podje- Vsi letošnji prijavljeni projekti so predstav-kulteta za management s partnerji z itali-tništvo in podjetniške iniciative, predvsem ljali pomemben podjetniški doprinos za janske in slovenske strani. Eden slednjih med mladimi in potencialnimi podjetniki. lokalno, regionalno in nekateri tudi naci-in pomembnih partnerjev nominiranega onalno gospodarstvo. Dve prijavi pa sta projekta pa je tudi Obmocna obrtno-pod-Najbolje ocenjeni slovenski prijavi sta izstopali po svoji vsebini, izvirnosti, vpli-jetniška zbornica Logatec. Ta je v zadnjih bili poslani na Evropsko komisijo, kjer bo vu, prenosljivosti v druga okolja in odmev-letih vsebinsko obogatila festival inovativ-tamkajšnja strokovna komisija ocenila vse nosti, zato se je SPIRIT odlocil, da ju pred-nosti ter izvedla tudi številne druge aktiv-prispele prijave, najboljše pa bodo nagralaga za evropsko nagrado. Oba projekta s nosti – predvsem podjetniška svetovanja jene z evropsko nagrado za spodbujanje spodbujanjem podjetniškega duha in druž-in delavnice o blagovnih znamkah po vsej podjetništva. Nagrade bodo podeljene na beno odgovornega podjetništva pomagata Sloveniji. Vse to v okviru projekta sofinan-prireditvi v okviru letne skupšcine Evroppri boljšem razumevanju podjetništva in ciranega v programu Interreg Italija-Slo-ske komisije za mala in srednje velika razlicne ciljne skupine spodbujata k pod-venija 2014–2020 iz sredstev Evropskega podjetja, ki bo potekala novembra 2020 v jetniškemu nacinu razmišljanja ter delova-sklada za regionalni razvoj. Berlinu. nja. Dejan Šraml ŠPORT NAJVECJI DUATLON NA NOTRANJSKEM BO V LOGATCU E E den izmed najvecjih športnikov dogodkov, 13. septembra letos, ne samo na Notranjskem, ampak tudi v Sloveniji, bo duatlon v Logatcu. Gre za tekmo slovenskega pokala pod okriljem Triatlonske zveze Slovenije, ki jo organizira Triatlon klub Logatec in tako z vedno vecjimi koraki vstopa na zemljevid športnih klubov v Logatcu in širši okolici. V Sloveniji sta tek in kolesarjenje najbolj priljubljena športa. Zato so v mladem logaškem triatlonskem klubu, ki ima po štirih letih delovanja že 90 clanov, prepricani, da je duatlon (tek, kolo, tek) primeren za vsakega rekreativnega športnika. Duatlon bo v nedeljo, 13. septembra, v obrtni coni Zapolje, kjer bosta progi za kolo in tek. Na dogodku Duatlon Logatec (z dovoljenjem NIJZ) organizatorji pricakujejo nekaj sto gledalcev in tekmovalcev, prepricani pa so, da bo imel logaški duatlon dolgo tradicijo. Vsak tekmovalec bo dobil darilno vrecko, za zmagovalce v posameznih kategorijah pa bodo tudi lepe nagrade. Tekmovali bodo lahko najmlajši, tako imenovani ciciji, ki se bodo pomerili na 500 m teka, 1 km kolesarjenja in 250 m teka (vsak otrok bo v cilju dobil medaljo). Nato bo na vrsti super sprint dua tlon (2 km teka, 8 km kolesa in 1 km teka), na koncu pa še sprint duatlon (5 km teka, 20 km kolesa, 2,5 km teka). Lahko sestavite tudi svojo štafeto – torej eden tece, drugi kolesari. Poseben car dogodku Duatlon Logatec daje tudi dejstvo, da bo organizirano tudi državno prvenstvo Slovenije za elektronske in tiskane medije. Pokrovitelj dogodka Duatlon Logatec je tudi g. Berto Menard, župan obcine Logatec. Prijave so na spletni strani www.triatlonklublogatec.si že odprte (v rubriki TEKME), zaradi razmer glede pandemije COVID-19 in navodil NIJZ pa bodo možne samo spletne prijave, in sicer do cetrtka, 10. septembra do 24.00. Prijave na dogodku ne bodo možne. Dogodek se pricne v nedeljo, 13. septembra, že ob 8. uri zjutraj. ŠPORT PAMETNE TEKAŠKE URE Tekaške ure so odlicno sredstvo za motivacijo ljubiteljskih tekacic in tekacev, tokrat pa poskusimo ugotoviti njihove prednosti in pomanjkljivosti. Z Z a vse vzdržljivostne športnike je osnova nizkointenziven aerobni trening, ki mora obsegati vsaj dve tretjini, ni pa to edino ucinkovito sredstvo treninga. Za tekace je nizka intenzivnost 70-80% maksimalnega srcnega utripa (MSU). Napredek zagotavlja pester nabor razlicnih obremenitev, ki pa jih je težje meriti, zato je tudi športna ura prirejena merjenju aerobnih obremenitev. Taka nastavitev ure je bolj izrazita pri cenejših modelih. Naceloma s tem ni nic narobe, le prave slike nam ne da in zato tudi tekaci potem delajo samo enote vadbe, ki ponudijo najlepšo sliko na aplikaciji. Nelogicno za strokovno presojo je na primer tole: ura zmernega teka je ovrednotena z napornim treningom in casom regeneracije 48 ur ali vec. Težak laktatni trening 10x25'' zelo hitrega teka s tri minute pocitka pa kot nezahteven trening, ki ima cas regeneracije 12-16 ur?! Ce pa na isti uri primerjamo ucinke treninga s pulzom v mirovanju in VO2 max., dobimo drugacne podatke: po enournem teku je pulz zjutraj normalen kot tudi VO2 max., dan pozneje pa nižji, ker je bil stres premajhen. Po maksimalno napornih tekih, ki jih je ura ocenila za lažji trening, bo naslednje jutro pulz višji, VO2 nižji, cez dva dni pa pulz za nekaj enot nižji in VO2 za vec enot višji. To pomeni, da je nujno delati tudi naporne in neprijetne treninge. V razmislek pa tole: proizvajalci ur hocejo biti všecni in zato merijo parametre, ki jih je lažje z lahkotnim treningom izboljševati in bo tako lažje dobiti kupce za njihovo uro. Dražje ure pa imajo veliko bolj dorecenih funkcij, ki razumejo tudi druge vrste obremenitev in dajejo tudi zelo koristne nasvete za spremljavo treninga. S pametnimi urami si ljubiteljski tekaci in tekacice lahko pomagajo trenirati bolje in zaradi ure tudi bolj redno, verjetno pa je še vedno najvecja vrednost ure v tem, da tekov, ki morajo biti pocasni, ne de- late prehitro! Druga težava s tekaškimi urami je v tem, da se zaradi poudarjanja ucinka neprekinjenih dolgih tekov zacne nesmiseln lov za kilometri in se opusti vse druge vrste obremenitev, ki so nujne v smiselni zgradbi treninga. Odlicno bo ura opravljala svojo vlogo, ce jo boste nosili ponoci in z njo nadzirali gibanje pulza v mirovanju, vrednsti VO2, energijsko stanje telesa in parametre spanja. To vam bo povedalo o ucinkih treninga v preteklem obdobju veliko vec kot število pretecenih kilometrov v tej ali oni coni in bo odlicna kontrola, na podlagi katere se boste bolje odlocili, kaj je najbolj smiselno narediti v naslednji enoti vadbe. Pametna tekaška ura je vsekakor koristna napravica, vendar ne bo uspela popraviti neumnosti, ki jih boste naredili v svojem treningu, ce ne boste uporabljali tudi zdrave kmecke pameti. V razmislek pa tole: v casu dobrih tekaških rezultatov takih ur nismo imeli in smo si pomagali, kakor smo vedeli in znali. Pulz se je meril približno na zapestju med odmorom, mogoce še v mirovanju. Z nekaj zdrave kmecke pameti ter veliko volje so ljudje napredovali v okvirih svojih sposobnosti in možnosti. Danes pa ob vsej tehnologiji starejšim manjka zdrave kmecke pameti, mlajšim pa brezmejne predanostiteku. To je osebno mnenje tekaškega trenerja v ŠD TJL. Veselo tekanje s tekaško uro ali brez nje vam želim. Miro Petrovec ŠPORT OTROŠKA ATLETIKA TO JESEN V LOGATCU T T udi v tem šolskem letu bomo imeli v Športnem društvu Tek je lek atletsko vadbo za vse starosti otrok. Jeseni bomo za- celi z novo sezono vadbe za otroke v mlajši skupini do 11 in starejši do 16 let. Urniki treningov so vezani na termine v dvo- rani, ceprav treniramo zunaj, dokler razmere to dopušcajo. Tako bo tocen razpored znan po usklajevalnem sestanku s ponudnikom športnih objektov. Predvideni urnik Dolnji Logatec: torek, 16.00 -17.00 – šolska telovadnica ali Zapolje petek, 16.00 -17.00 - šolska telovadnica sobota 15.00 -17.00 – šolska telovadnica Eno skupino bi lahko imeli tudi v Gornjem Logatcu, ce bi bilo dovolj otrok. Z vadbo zacnemo v torek, 8. septembra, ob 16.00 na igrišcu pri športni dvorani. Zakaj atletika? Trening atletike mladim da veliko gibalnih sposobnosti, ki so nujne v vseh športih, tek pa je s fiziološkega in zdravstvenega vidika najbolj koristna vrsta vadbe. Poleg tega je vzdržljivostni tek odlicen trening volje, vztrajnosti in trdoživosti, ki jo clovek potrebuje vsak dan. Gibalno aktivni otroci so uspešnejši tudi pozneje v šoli in službi. Našo dejavnost sofinancira Obcina Logatec. Tek je lek LOGAŠKI SMUCARJI TEKACI NA VRHU SVETIH TREH KRALJEV V V smucarsko tekaškem klubu Logatec smo konec julija organizirali tradicionalne šestdnevne priprave na Svetih Treh Kraljih, ki jih naš klub prireja že od leta 1992. Na letošnjih pripravah je sodelovalo 35 tekmovalcev in pet trenerjev, treningi pa so potekali v štirih skupinah. Gostili smo tudi tekmovalce iz panožne šole v Kranju, smer smucarski teki, pod vodstvom Tomaža Uršica. Prebivali smo v tamkajšnji podružnicni šoli, spali kar na tleh po ucilnicah, vsak v svoji spalni vreci. Ker smo veliko trenirali, smo tudi veliko pojedli. Kuhali so nam starši otrok v šolski kuhinji in vsi smo se strinjali, da je bila hrana odlicna. Ponosni smo na to, da so priprave za otroke v našem klubu še vedno brezplacne. K temu so pripomogli tudi prijatelji iz podjetij Ljubljanske mlekarne, Pekarna Baškovc in Spar Ljubljana. Dneve smo zacenjali ob 7.00 z jutranjo gimnastiko in lepim razgledom na okoliške hribe. Zatem smo imeli zajtrk in dopoldanski trening, ki je zajemal vecji obseg trenažnega procesa. Sledilo je kosilo in popoldanski pocitek. Popoldne smo imeli še popoldan ski trening, vecerjo in družabne aktivnosti. Ob 22.00 smo bili vsi utrujeni v posteljah. Aktivnosti, ki smo jih izvajali na pripravah, so bile zelo raznolike – kolesarili smo po razlicnih cestah, ki vodijo na Svete Tri Kralje, trenirali na atletskem stadionu na Vrhniki, delali imitacijske vaje smucarskega teka, vsak dan smo rolkali, izvedli orientacijski tek po okoliških travnikih in gozdovih, osvojili Polhograjsko Grmado, Sveti Lovrenc, Tošc in Sveto Katarino ter se hladili v bližnji Sori. Bili smo tako zagnani, da nas niso ustavili niti dež in strele. Na zadnji dan priprav pa smo opravili še test v gorskem teku, ki je sedaj že stalnica na naših pripravah, po rezultatih iz prejšnjih let pa se lahko ugotovi napredek posameznega tekmovalca. Ravnatelju OŠ Rovte Mitji Turku se zahvaljujemo za gostoljubje, prav tako sosedom, da so ves teden mirno prenašali naš direndaj, in seveda staršem, ki so za nas pripravljali slastne obroke. Otroci že komaj cakajo naslednje leto, ko bomo spet skupaj trenirali na Svetih Treh Kraljih. Besedilo in foto: Lucijan Nagode, trener 2. ekipe ŠPORT ZAKAJ JE PRAVILNA TELESNA DRŽA POMEMBNA? S S e vam kdaj zdi, da s svojo držo okolici sporocate, da ste nesamozavestni? Ste se že srecali s ponavljajocimi se glavoboli, bolecinami v križu, oteženim dihanjem? In najbrž niste pomislili, da je vse to posledica vaše telesne drže? Telo je ekonomicen mehanizem, ki se ves cas spreminja in prilagaja, vzroki za to pa so lahko od kratkovidnosti, depresije, poškodb, ponavljajocih se gibanj pa do vpliva evolucije. Spremljajte svoje dihanje in ugotovili boste, da dihate precej plitko. Položaj medenice, ramen in prsnega koša namrec vplivajo na sposobnost naše dihalne mišice pod prsnim košem, ki jo imenujemo diafragma. Poskusite dvigniti glavo v podaljšek hrbtenice, zaokrožiti z rameni nazaj in globoko vdihniti; verjamem, da se boste takoj pocutili bolje in navdani z vec energije. Kot omenjeno, vecina od nas diha dokaj hitro in plitko in to je eden izmed vzrokov pomanjkanja energije, slabega pocutja, utrujenosti in celo otežuje izgubljanje odvecne telesne teže. Tako dihanje je znacilno v stresnih situacijah, saj gre za mehanizem obrambe telesa. Ob vdihu si predstavljajmo, kot da v trebušnem delu napihujemo balon, ki potisne ven naša rebra, mišice trupa na sprednji strani in spodnji del hrbta, medtem ko se v zadnjem delu vdiha posledicno dvignejo tudi rebra. Splošno pravilo je, da sta prvi 2/3 vdiha vidni v predelu trebuha in šele v zadnji tretjini sledi dvig reber. Diafragma je v tesni povezanosti s položajem ramen, prsnega koša in medenice. Pisarniško delo oziroma pisarniška drža vpliva na zmogljivost diafragme, ker pa brez dihanja ne gre, kompenzira z vkljucevanjem mišic, ki so aktivne v stresni situaciji (ramena obrnemo naprej, z brado zdrsnemo nižje in rahlo upognemo prsni del hrbtenice). Dihamo v vecji meri nezavedno, kar pomeni, da so te mišice v stresnih situacijah ves cas aktivne, saj nimajo casa za pocitek. Zaradi omenjene drže, pri kateri je brada pomaknjena pretirano pred prsni koš, prihaja do glavobolov, za katere je znacilna bolecina, ki seva od vratu proti zatilju. Naša glava, ki je v povprecju težka med 4 in 5 kg, je pritrjena z mišicami, ki preprecujejo tudi padec glave prevec naprej. Te mišice so ves cas pod ekscentricno ali izometricno napetostjo, namesto, da bi se krcile in sprošcale. Zaradi napetosti odmora nimajo, telo se prilagodi na tako postavitev glave in to vpliva na funkcijo mišic. Zaradi teže glave že najmanjši premik naprej vpliva na vecjo obremenitev v predelu vratu in posledicno se pojavljajo glavoboli, bolecine v vratu, težave z rameni, povecana krivina prsnega dela hrbtenice, bolecine v zgornjem delu hrbta in križu. V naslednji objavi izveste še vec o pomembnosti pravilne telesne drže, do takrat pa se na delovnem mestu veckrat spomnite in razgibajte svoje telo ter nekajkrat globoko zadihajte. Metka Marinc, dipl. kineziologinja KinMet POLETNI TABOR ZA OTROKE V V torek, 4. 8. 2020, smo se na parkirišcu pred Tušem zbrale mentorice Metka, Iris, Eva in Monika ter otroci, stari od 6 do 11 let. Drugi KinMet tabor za otroke se je pricel. Pomahali smo staršem skozi okno avtobusa in se podali novim pustolovšcinam naproti. Avtobus nas je odpeljal v majhno vasico Marindol ob Kolpi v Beli krajini. Prvo veselje otrok ob pogledu na šotore je bilo vec kot ocitno in že smo si veselo pripravili naša »bivališca« za nekaj dni. Sledil je zbor po skupinah, prvi dvig zastave in seveda ucenje himne. Vsak dan smo imeli na voljo veliko zabavnih aktivnosti: kolesarjenje, veslanje in plavanje v Kolpi, družabne igre, vodne štafetne igre, ples, raziskovanje v gozdu, petje ob ognju, hoja po slacklinu, nogomet, odbojka, namizni tenis in veliko smeha. Na taboru so se stkala tudi nova prijateljstva, saj so otroci prihajali iz razlicnih krajev: iz Logatca, Rovt, Vrhnike, Ljubljane, Tolmina, Rake pri Brežicah, Novega mesta … Skupaj smo ustvarili nepozabne pustolovske spomine in prihodnje leto se zagotovo spet srecamo. Na zadnji dan, v petek, 7. 8. 2020, pa je na avtobusu vso pot nazaj domov odmevala naša himna: » Gremo na Kolpo, v vodi bo zabava, gremo na Kolpo, ta tabor naj kar traja, gremo na Kolpo, tam dobra družba caka nas!« Iris Cepic za ekipo KinMet (Metka, Monika, Eva, Iris) Družinsko kolesarjenje med travniki in hribi Logatca Nedelja, 27. september, 10.00 Zbirno mesto in zakljucek: plošcad pred Vecnamensko športno dvorano Logatec Dolžina trase: 20 km (pretežno po gozdnih in ne prometnih poteh) Vec informacij in obvezne prijave do 23. septembra na: turisticnodrustvologatec@gmail.com, 041 892 808, tdlogatec V primeru dežja se dogodek prestavi na 4. oktober 2020 ZAHVALE V SPOMIN NA UMRLE VOJAKE V OSAMOSVOJITVENI VOJNI NA CESARSKEM VRHU 11. 11. julija je obcinski odbor VSO Logatec v sodelovanju z Združenjem 91 organiziral že 7. spominski pohod in sveto mašo v spomin na umrle vojake osamosvojitvene vojne, ki se ga je udeležil tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin. Na Cesarskem Vrhu pri Logatcu sta ob vracanju s položajev leta 1991 umrla Miroslav Moljk in Anton Žakelj. Na slovesnosti je vse prisotne nagovoril minister za obrambo mag. Matej Tonin, ki je izrazil veliko spoštovanje do vseh umrlih in ranjenih v osamosvojitveni vojni in seveda vseh, ki so se takrat uprli agresorju. In kot je v svojem nagovoru poudaril: »Življenje je najdragocenejše, kar imamo. In nemocni smo ob neizprosni smrti. Lastno življenje je zato najvecja žrtev, ki jo lahko clovek daruje za domovino in s tem tudi za vse rojake in vse prihodnje rodove. Verjamem, da so ti trenutki, ko se spominjamo naših mladih ljudi, ki so za domovino izgubili svoje življenje, za nas najtežji, po drugi strani pa tudi velika priložnost. Priložnost, da se zazremo k tistemu, kar lahko danes vsakdo izmed nas stori za domovino in se tudi na ta nacin pokloni pokojnima Miroslavu in Antonu. Preprican sem, da sta, ko nas danes Miroslav in Anton spremljata iz vecnosti, zadovoljna nad to lepo slovesnostjo in s tem, da se leto za letom spominjate na njuno žrtev.« Obljubil je tudi, da se bo kot minister zavzel za Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. ZAHVALA Ob boleci izgubi dragega moža, oceta in dedija JANEZA GOSTIŠE (26. 2. 1944 – 30. 7. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za vso pomoc, izrecena sožalja, tople besede, podarjeno cvetje in svece. Iskrena hvala g. Gorazdu in Mihi Bošnjaku za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Simonu Onušicu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred ter pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ureditev statusa vseh svojcev padlih in ranjenih v vojni. Poudaril je tudi nujnost ureditve statusa slovenske vojske na mesto, ki si ga zasluži. »Tisti, ki zmerja to vojsko, zmerja tudi vse nas! To je naša domaca vojska, ki varuje vse nas! Je eden izmed temeljev slovenske državnosti in vir našega državljanskega ponosa.« Zakljucil je: »Slava vsem padlim v vojni za Slovenijo. Naj pocivajo v miru in spominjajmo se jih v naših srcih. Naj živi Slovenija!« Slovesnosti sta se udeležila tudi župana Vrhnike in Logatca Daniel Cukjati in Berto Menard. Prisotni so bili tudi clani Združenja 91, svojci padlih in invalidi vojne 91 pod vodstvom predsednika združenja Draga Koprcine. V programu so sodelovali praporšcaki VSO, ZVVS in Z91, Obrtniški pevski zbor Notranjska in Trobilni kvintet orkestra slovenske policije. Mašo je daroval župnik župnije Rovte g. Janez Petric. Izjemna pohvala velja vsem prostovoljcem, ki vsako leto pomagajo organizirati ta lep, domoljubnega cuta poln dogodek. Robert Albreht Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. ZAHVALA V 86. letu je zaspal naš dragi mož, ati, dedek, pradedek VLADIMIR JANEZ FERJANCIC Od njega smo se v družinskem krogu poslovili 21. 7. 2020. Zahvaljujemo se gospe Lidiji in ekipi nujne medicinske pomoci ZD Logatec za pomoc v težkih trenutkih. Žena Olga in sin Miha z družino 30 LOGAŠKE NOVICE – SEPTEMBER 2020 – ŠT. 9KRIŽANKA FOTO: GL. MESTO IZPIT FILMSKA FINSKO ZANOS, BLANKA ŠVIC. PRA-NA DIVA INDUST. EKSTAZA MARKOVIC KANTONA VIŠJIH GARDNER MESTO KOCEN URI ŠOLAH SREDO- ZEMSKA OKRASNA RASTLINA ZACIMBNA RASTLINA PODLOŽ- NIŠKO DELO DANIEL GLAVNI ORTEGA VEZNIK BULDOŽER (KNJIŽ.) SEMENA JABOLK IN HRUŠK OBCESTNI BIVŠI KANAL KOŠAR- KAR KNEGO LOGAŠKE ŠPORTNE DROG ZA NOVINAR SIMBOL RAZKOŠNA ŠEFICA NOVICE IGRE V VZDRŽEVA-KANONI ZA NATRIJ LASULJA MUSLIM. SOCIALIST. NJE RAV-V 17. IN 18. SVETPO DRŽAVAH NOTEŽJA STOLETJU MESTO DIRKAC ZDRAVILNA ALESI RASTLINA MESTO Z RUMENI-V MI CVETI FRANCIJI VZPO-DROG NA REDNI VRHU RAZRED SENENEGA V ŠOLI VOZA OVIRA EDVARD PROSTOR PRI PAR-ZAPO-RUSJAN ZA MEJNO KURJU REDNI MALAJSKO CRTO KRPA, CRKI OBLACILO, IGRIŠCA ZAPLATA KRILO LISAST RUDOLF PROMETNI KONJ NUREJEV STOJI UMETNIŠKI OB CESTI VODJA SPOKOJ ZBORA PEVEC DOMIS-IZPRA-NEKD. SL. DOMICELJ LICA ŠEVALEC OPERNI PEVEC (CARLO) HRVAŠKI GORATA TON D, OTOK GRŠKA ZVIŠAN ZA GL. MESTO POKRA-POLTON DRŽAVE JINA AMAZONAS ANJA BRITAN. PESNIK RUPEL PEVKA IGRALKA FRITZ IT. SKLA-KOVACIC (DEBORAH) DATELJ ZELIŠC- (VITO) NA PIJACA HRVAŠKI OTOK, PREBI- ZAHODNO VALKA OD PERNICE UGLJANA PREPIR INDIJSKI TURŠKA VELETOK METRO-SL. ZGODO- POLA VINAR (ALOJZIJ) KONJSKI STEBER TEK V PLOTU ROBERT ALTMAN GORLJIV GRŠKI PLIN, KI BOG NEBA NASTANE IZ KAL- CIJEVEGA ZDRAVILO, KARBIDA KI SE VEŽE INDIJSKO IN NA RECEP-NARODNO DODATKA TOR NA ŽENSKO VODE CELICI OBLACILO JAZ, ?, ON TOLE DEKOR LOGAŠKE NOVICE – SEPTEMBER 2020 – ŠT. 9KRIŽANKA FOTO: GL. MESTO IZPIT FILMSKA FINSKO ZANOS, BLANKA ŠVIC. PRA-NA DIVA INDUST. EKSTAZA MARKOVIC KANTONA VIŠJIH GARDNER MESTO KOCEN URI ŠOLAH SREDO- ZEMSKA OKRASNA RASTLINA ZACIMBNA RASTLINA PODLOŽ- NIŠKO DELO DANIEL GLAVNI ORTEGA VEZNIK BULDOŽER (KNJIŽ.) SEMENA JABOLK IN HRUŠK OBCESTNI BIVŠI KANAL KOŠAR- KAR KNEGO LOGAŠKE ŠPORTNE DROG ZA NOVINAR SIMBOL RAZKOŠNA ŠEFICA NOVICE IGRE V VZDRŽEVA-KANONI ZA NATRIJ LASULJA MUSLIM. SOCIALIST. NJE RAV-V 17. IN 18. SVETPO DRŽAVAH NOTEŽJA STOLETJU MESTO DIRKAC ZDRAVILNA ALESI RASTLINA MESTO Z RUMENI-V MI CVETI FRANCIJI VZPO-DROG NA REDNI VRHU RAZRED SENENEGA V ŠOLI VOZA OVIRA EDVARD PROSTOR PRI PAR-ZAPO-RUSJAN ZA MEJNO KURJU REDNI MALAJSKO CRTO KRPA, CRKI OBLACILO, IGRIŠCA ZAPLATA KRILO LISAST RUDOLF PROMETNI KONJ NUREJEV STOJI UMETNIŠKI OB CESTI VODJA SPOKOJ ZBORA PEVEC DOMIS-IZPRA-NEKD. SL. DOMICELJ LICA ŠEVALEC OPERNI PEVEC (CARLO) HRVAŠKI GORATA TON D, OTOK GRŠKA ZVIŠAN ZA GL. MESTO POKRA-POLTON DRŽAVE JINA AMAZONAS ANJA BRITAN. PESNIK RUPEL PEVKA IGRALKA FRITZ IT. SKLA-KOVACIC (DEBORAH) DATELJ ZELIŠC- (VITO) NA PIJACA HRVAŠKI OTOK, PREBI- ZAHODNO VALKA OD PERNICE UGLJANA PREPIR INDIJSKI TURŠKA VELETOK METRO-SL. ZGODO- POLA VINAR (ALOJZIJ) KONJSKI STEBER TEK V PLOTU ROBERT ALTMAN GORLJIV GRŠKI PLIN, KI BOG NEBA NASTANE IZ KAL- CIJEVEGA ZDRAVILO, KARBIDA KI SE VEŽE INDIJSKO IN NA RECEP-NARODNO DODATKA TOR NA ŽENSKO VODE CELICI OBLACILO JAZ, ?, ON TOLE DEKOR Medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe Logatec – Slovenska filantropija NOVOSTI V SEPTEMBRU • 9. september, 18.00: Festival migrantskega filma (projekcija kratkometražnih filmov z begunsko tematiko) • 19. september, 9.00-12.00: Dan za spremembe – dobro za ljudi in planet • 24. september, 17.00: Šiviljska delavnica (sešijmo si zašcitno masko iz blaga) REDNE TEDENSKE AKTIVNOSTI Ponedeljek • 8.00: Zacnimo dan z jogo (vodi Alenka Fink, v lepem vremenu je vadba v Grajskem parku) • 9.15: Plesi za dušo z Darjo Bažec • 18.00: Družimo se ob kvacki (vabljeni v kvackarsko skupino, tudi popolni zacetniki) Torek • 10.00: Pedokinetika za dojencke in druženje mladih mamic • 18.00: Tecaj slovenšcine za tujce (prijave zapolnjene) Sreda • 15.00: Druženje ob kitari in muziciranje (potrebno osnovno predznanje igranja kitare, vodi Miro Križaj) • 18.00: Tecaj slovenšcine za tujce (prijave zapolnjene) Cetrtek • 9.30: Pedokinetika za dojencke in druženje mladih mamic • 11.00: Pogovorna skupina za odrasle (vsak 1. in 3. cetrtek v mesecu) • 19.00: Pot poguma – skupina za ženske in njihovo opolnomocenje (vodi Mojca Vnuk) Petek • 9.00: Potepanja po Logatcu in okolici (sprehodi z raziskovanjem logaške naravne in kulturne dedišcine) Po dogovoru: • pomoc pri uporabi pametnih telefonov in racunalnika za starejše (potrebne prijave) • ucna pomoc za otroke iz socialno ogroženih družin (potrebne prijave) Vse aktivnosti so brezplacne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Spremljajte nas na naši fb strani @hisasadezidruzbelogatec. Kontakt, informacije in prijave: Tržaška cesta 148, 1370 Logatec E: hisa-logatec@filantropija.org T: +386 (0) 70 892 903 DELOVNI CAS PONEDELJEK-PETEK: 8.00-18.00 Foto: arhiv HSD Logatec Občina LogatecObčina Logatec Župan Občine Logatec Berto Menardob praznovanju občinskega praznikaiskreno čestita letošnjemu nagrajencu Smučarskemu klubu Logatec za dodeljeno Občinsko priznanje Listino Občine Logatec za leto 2020. Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Logatec s podelitvijo občinskih priznanj bomo zaradi razmer, povezanih s pandemijo COVID-19, tokrat prenesli v virtualni svet. V našo družbo vas vabim v četrtek, 17. septembra 2020, ob 19.30, ko si boste neposredni prenos slovesnosti lahko ogledali na spletni povezavi: https://youtu.be/DyEKTcT5ukI Slavnostni govornik Berto Menard, župan Občine Logatec Slovesnost povezuje Miha Rus V kulturnem programu bomo prisluhnili Mladinskemu pihalnemu orkestru VERIS Foto:LucijanJerina Praznični pozdrav.