IZ DELA SZDL
v kočevski občin i
V KOČEVSKI OBČINI SO SE ZAČELE KONFERENCE KRAJEVNIH ODBOROV SZDL ŽE PREJŠNJI MESEC IN SO DO DANES V GLAVNEM KONČANE. PRIPRAVLJENE SO BILE BOLJE KOT PREJŠNJA LETA. SZDL DOBIVA VSE VEČJI UGLED IN VELJAVO, KER SE ZANIMA ZA VSE PROBLEME, KI TEŽIJO PREBIVALSTVO.
ČLANI SO NA KONFERENCAH NA ŠIROKO OBRAVNAVALI DRUŽBENO PROBLEMATIKO IN SE ZANIMALI ZA RAZVOJ OBČINE. IZ POROČIL IN RAZPRAV SMO IZLUŠČILI TISTE PROBLEME, KI NAJBOLJ TEŽIJO OBČANE NA PODROČJU KRAJEVNE ORGANIZACIJE.
Prisluhnimo nekaterim konferencam:
LETNE KONFERENCE SZDL
v Ribniški dolini
•	DRAGA: NAJPREJ ELEKTRIKO, POTEM RAZŠIRITI »JELKO«
V	Dragi so razpravljali o delu društev in organizacij na področju krajevnega odbora SZDL, najbolj pa so se zanimali za nekatere krajevne probleme in delo krajevnega odbora. Sprejeli so priporočilo krajevnemu odboru, v katerem predlagajo, katere krajevne probleme naj bi krajevni odbor najprej rešil. Po mnenju članov SZDL je najnujnejše elektrificirati Pungert in Črni potok ter napeljati trofazni tok v Drago, razširiti »Jelko« v Podpreski, ki zaradi premajhnih prostorov ne more zaposliti še več ljudi, čeprav gredo izdelki lepo v prodajo, napeljati vodovod v Drago in Podpresko, urediti pokopališče na Travi in nadaljevati z gradnjo gasilskega doma itd. Kritizirali so tudi delo dentista, ki prihaja iz Kočevja, češ, da zapostavlja prebivalce iz Dragarskih vasi. Poudarili so tudi, naj bi dobila Draga telefonsko zvezo z ostalim svetom.
•	PAPEŽI: ELEKTRIFIKACIJA IN VOŽNJA V ŠOLO
V	Papežih so razpravljali o šolarjih, ki morajo hoditi tudi 4 do 5 km daleč v šolo, čeprav vozi po isti cesti in v isti smeri avtobus iz hrvatske strani, ki je skoraj prazen. Predlagali so tudi elektrifikacijo vasi Žurge in še nekaterih vasi.
•	VIMOLJ: UREDITEV GROBIŠČA
V	Vimolju so govorili največ o ureditvi grobišča na Vidmu ter studenca in napajališča v Čepi j ah pa tudi o javni razsvetljavi vasi. Sklenjeno je bilo, naj bi se denar, ki ga ima na razpolago krajevni odbor porabil za Popravila in ureditev grobišča. Sklenili so še, naj bi ob rekonstrukciji šole dozidali še • dvorano, ki bi služila za razne sestanke in za klubski prostor. Razpravljali so še, kako bi zbrali sredstva za televizijski sprejemnik.
•	CVIŠLERJI: ZA VRTEC NI DENARJA
V	Cvišlerjih so člani SZDL ugotovili, da vrtca še ne bodo hobilj, ker nimajo na razpolago dovolj finančnih sredstev. Tudi ° elektrifikaciji v Brezju so govorili, kakor tudi o delu na kmetijskem obratu na Cvišlerjih.
S PREDGRAD: DOGRADITI VODOVOD
Fredgrajci se bodo pozanimali, kje je tisti material za napeljavo vodovoda, ki ga je bivša njihova občina baje plačala, a se ga je menda sposodilo podjetje Inštalacija iz Kočevja. Dalje so razpravljali o kmetijstvu, ugotovili pa so tudi, da bi jim oila potrebna delavnica, ki bi zaposljevala okoli 50 ljudi. Razpravljali so tudi o šolstvu. Skle-hili so še, da bodo ustanovili več sekcij.
@ RUDNIK: ZAHTEVAMO AKTIVNEJŠE DELO TRŽNE INŠPEKCIJE
Člani SZDL so na konferenci kritično obravnavali poslovanje trgovin, gostišč in mesarij. Poudarili so, da skoraj vsak dan zmanjka n c. Rudniku kruh, da se cene dvigajo in podobno. Zaradi tega so zahtevali aktivnej-
še delo tržne inšpekcije. Dalje so predlagali, naj bi izboljšali električno napeljavo za Željne in Klinjo vas, o preskrbi z vodo, stanovanjski izgradnji, problemih šolstva in kulturno prosvetnem delu. Kritizirali so odnos društva Svoboda do premoženja bivšega društva »Svoboda-Rud-nik«. Zelo ostro so kritizirali tudi delo svojih občinskih odbornikov, ki ne sklicujejo zborov volivcev in ne obveščajo volivcev o svojem delu in problemih, ki jih rešuje ljudski odbor.
• MOZELJ: ŽELIJO SI PREDAVANJ
V Mozlju so člani SZDL izrazili željo po predavanjih. Preko občinskega odbora SZDL so že poslali Delavski univerzi spisek predavanj, ki bi jih radi poslušali. Na konferenci so obravnavali še vprašanje zdravstvene in zobozdravstvene službe, klubskih prostorov, govorili so o šolskih problemih. Sklenili so, da bodo ustanovili sekcijo za gospodarstvo in družbeno politično delo ter sekcijo za kulturno prosvetno delo. Pogovarjali so se o napeljavi elektrike v Spodnji log in se obvezali, da bodo pomagali vaščanom pri izkopavanju jam za drogove. Poudarili so tudi, naj bi razgibala svojo dejavnost Svoboda. Ljudje se namreč zelo zanimajo za prireditve.
£ BANJA LOKA: SREDSTVA POTROŠENA — ŠOLA NI UREJENA
Člani SZDL so obsodili delo Stanovanjske skupnosti Rudnik, ki jim je obnavljala šolo. Ugotovili so, da so bila dela površna, malomarno opravljena in neplanska. Zahtevali so, naj se odgovorne osebe pokličejo na odgovornost, posebno pa gradbenega inšpektorja ObLO. Zahtevali so tudi, naj KZ bolje uredi vprašanje mesnice.
• OSILNICA: PREVOZ ŠOLARJEV
O prevozu šolarjev iz Osilnice in okolice v Vas-Faro je bilo največ govora na konferenci SZDL v Osilnici. Sklenili so tudi, naj bi nastanili nekatere šolarje pozimi v internatu v Vas-Fari. Dalje so razpravljali o elektrifikaciji nekaterih vasi, o gradnji vodovoda, o spomeniku padlim borcem, o slabem plačevanju KZ in še nekaterih drugih problemih.
®. VAS FARA: ZADRUGA NE PLAČA RAČUNOV
Člani SZDL so dali več pripomb na delo KZ, posebno še glede nerednega plačevanja računov s strani KZ. Kritizirali so še prevoz otrok v šolo in vzdrževanje cest. Neki udeleženec je načel celo vprašanje gradnje tovarne v tej dolini, kar pa je povsem zgrešena težnja, saj niti mizarski obrat Zavoda za zaposlovanje invalidov ne more najti 15 delavcev, ki jih potrebuje. Razpravljali so še o usodi starejših oseb, dotaciji KO, delu sekcije za gradnjo zdravstvenega doma, mladinskem delu, Delavski univerzi itd.
#	KOPRIVNIK: PREVOZ DO KOČEVJA
Po zelo izčrpnem poročilu, ki je zajelo v glavnem vprašanja, o katerih smo že pisali, se je razvila razprava, v kateri so člani SZDL predlagali, naj bi dobili vsaj enkrat na teden avtobusno zvezo s Kočevjem in da bi jih obiskal včasih zobozdravnik, pogovorili pa so se tudi o delu SZDL v prihodnjem letu, o kulturnoprosvetnem delu, o temeljiti obnovi in poživitvi gasilskega društva in podobnem.
•	STARI LOG: NAJVEČ O ŠOLI
V Starem logu so člani SZDL razpravljali največ o šolstvu. Ugotovili so, nekatere pomanjk-
ljivosti pri delu v šoli in jih kritizirali. Nadalje so' govorili še o gasilstvu, pošti in nekaterih drugih problemih. Sklenili so še, da bodo pokvarjeni televizor dali popraviti in potem nekoga zadolžili, ki bo odgovarjal zanj.
%, STARA CERKEV: DELAVNI SEKCIJI
Konferenca v Stari cerkvi je ugotovila, da sta zadovoljivo opravili svoje delo sekciji za pomoč pri gradnji kulturnega doma in za izvedbo ankete za otroško varstveno ustanovo. Razpravljali so še o plačevanju članarine, o sredstvih za komunalne potrebe in podobnem. SZDL je dala tudi pobudo za izgradnjo otroškega igrišča. Delo je šele v začetkih.
* * *
Če bi povzeli nekatere značilnosti iz konferenc krajevnih odborov SZDL, bi ugotovili, da se občani mnogo bolj kot doslej zanimajo za vsa vprašanja, ki se pojavljajo na področju njihovega KO SZDL in da so se začeli prvič bolj zanimati tudi za probleme komune (na primer: za gradnjo Kemične tovarne, ceste in podobno). Konference so ugotovile, da je ObLO v preteklem letu nudil krajevnim odborom premalo finančnih sredstev za njihovo normalno delo in da bo treba tem odborom dati letos
več sredstev, ker se bodo le tako lahko uveljavili pri reševanju krajevnih problemov. Krajevni odbori SZDL so prejšnja leta ustanavljali sekcije na pobudo občinskega odbora SZDL, na letošnjih konferencah pa so člani SZDL že povedali, da čutijo potrebo po ustanavljanju različnih sekcij, ki naj bi proučevale posamezna vprašanja, ki se pojavljajo na terenu in predloge, kako jih rešiti. V mnogih primerih so konference predlagale krajevnim odborom, katera pereča vprašanja naj najprej rešijo in kam naj vlagajo sredstva. Dalje so konference pokazale, da vlada na terenu precejšnje nezadovoljstvo zaradi nesolidnega poslovanja KZ, ki po več mesecev kmetovalcem ne izplača denarja za prodane pridelke.
Udeležba je bila na vseh konferencah, razen v izjemnih primerih zelo dobra. V nekaterih organizacijah, predvsem manjših, se je udeležilo 10 konferenc nad polovico članov.
Pred razpravo o problemih kmetijstva
Na osnovi sklepa zadnje seje ObLO Kočevje, da bodo na eni prihodnjih sej obravnavali probleme kmetijstva, so se že sestali zastopniki kmetijske zadruge, kmetijskega gozdarskega pose-
Dobro so za nami zbori volil-cev in že pripravljamo letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Prav vodstva le-teh so bila tista, ki so‘ pred zbori volilcev obravnavala problematiko, ki sodi na ta forum. Plodne razprave vodstev krajevnih organizacij SZDL v Grčaricah, Rakitnici, v Ribnici, na Gori, Velikih Poljanah in drugod so doprinesle, da niso zbori volilcev začeli in končali razgovorov o ureditvah poti in o še nekaterih drobnih krajevnih problemih. Po zborih volilcev smo ugotovili, da so vseeno enostransko obravnavali problematiko, ker so občani upoštevali dosedanjo prakso in ustaljene razprave na zborih volilcev. Letne konference krajevnih organizacij SZDL pripravljamo to pot nekoliko drugače. Na dnevnem redu naj bi bila pristojna vprašanja posameznega področja in vprašanja, ki zadevajo vso komuno. Delo stanovanjske skupnosti v Ribnici ostaja na odgovornosti skupine ljudi, ki se trudijo, da bi pripravili v centru komune servise in delavnice uslužnih dejavnosti. Naraščajoče število zaposlenih zahteva v stanovanjski skupnosti kadrovsko utrditev, da bi se lahko nenehno razvijala. Te-ško je zainteresirati širši krog občanov, da bi prostovoljno prevzemali odgovornosti v organih stanovanjske skupnosti. Izkušnje te stanovanjske skupnosti naj bi se koristno uporabile tudi na drugih področjih komune, pri ustanavljanju krajevnih skupnosti. Tak center je Sodražica. Vedno bolj prihaja v ospredje ustanovitev otroško varstvene ustanove. Kdo bo dal pobudo zanjo? Odkod sredstva? Občani so prišli na zadnje zbore volilcev nepripravljeni na ta nerešena vprašanja. Težko si je razložiti zakaj niso občani na zborih volilcev več razpravljali o delovanju društev. Vodilni tovariši v vodstvih krajevnih organizacij poznajo želje po družbenih prostorih za sestajanje, opremljenim s televizorjem in primemo opremo. Ali ni razveseljivo, da si vasi Rakitnica, Prigorica, Gora in še mnogo drugih ustvarjajo pogoje za družbene prostore. Vendar bo potrebno še pred letnimi konferencami in na njih zbrati podrobnejše podatke o možnostih, pritegniti čim širši krog občanov in poiskati skrite rezerve v krajevnem samoprispevku.
Kjer so prostori že urejeni, kjer so televizijske oddaje obiskane, in kjer živi v družbenih prostorih društveno življenje, pod okriljem »Svobode«, obstojajo še nerešena vprašanja, kdo pripravlja program in kako je izkoriščen ta družbeni prostor.. V Ribnici imamo več televizijskih sprejemnikov, ki so last organizacij ter ustanov. Ali so vsi koristno vključeni v program družbenega delovanja. Ni še pre-
stva. referenta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO ter še nekateri in sklenili, da bodo pripravili za sejo Sveta za kmetijstvo pri ObLO poročilo o problematiki kmetijstva in gozdarstva v družbenem, zadružnem in zasebnem sektorju. Poročilo bo izhajalo iz realizacije plana za preteklo leto in problematike, ki se je pokazala v zadnjem letu. Do obravnavanja kmetijske problematike je prišlo predvsem zato, ker se je KZ znašla v težkem položaju, saj ne more tekoče izplačevati kmetovalcem računov, les ni šel v prodajo, kot je bilo predvideno in sploh manjka zadrugi obratnih sredstev. O poročilu, ki ga šele izdelujejo, bo okoli 20. januarja razpravljal še Svet za kmetijstvo in gozdarstvo.
pozno, da bi v Dolenji vasi začeli res smotrno izkoriščati klubski prostor, ki je opremljen s televizorjem. Konference v Dolenji vasi in njeni okolici ne bi smele mimo delovanja mladinske organizac., čete TVD »Partizan«, gasilskih društev in drugega.
Kraj. org. SZDL Suš j e, Jurjeviča in Gregor bi morale z še večjo odgovornostjo podpreti delovanje kulturno prosvetnih društev in sodelovati pri pripravljanju programa.
Nikakor ne more kraj. org. SZDL v Sodražici mimo delovanja društev na svojem področju. V sicer razgibanem kraju se občani ne morejo zadovoljiti samo z delovanjem Turistično olepševalnega društva, Lovsko družino in gasilskim društvom. Telesno vzgojno društvo »Partizan«, Društvo prijateljev mladine, tudi to so važne organizacije za vključevanje mladine in odraslih. Odhajanje mlade inteligence iz Sodražice povezujem s tem, da ljudje niso našli pravega torišča dela, v kolikor pa so bili delavni, niso našli dovolj širokega kroga sodelavcev. Smatram, da moramo razvoj tega področja, bodisi v kmetijstvu ali obrti povezovati z razvojem vsega družbenega življenja.
Letne konference naj bi pripravile javno mnenje za vpliv na to, kdo je dolžan in kdo je sposoben dajati nekaj več za razvoj društev. Vedno težje je dobiti predsednika in tajnika v organizaciji in društvu. Na javnih mestih premalo poimensko obravnavamo tiste, ki so jih člani izvolili, pa v celem letu niso porabili sekunde za razmišljanje o delu tiste organizacije ali društva, kjer je bil izvoljen. Dokončno naj bi odstranili brezplodne razprave o delovanju nekaterih društev »nekoč«. Analizirajmo današnje pogoje in zahteve ter sledimo novim metodam o delovanju tega ali onega društva. V tem pogledu se pojavlja dolžnost, da vodstvo krajevne organizacije SZDL vodi stalno kadrovsko politiko, ki bi zagotovila nemoteno delovanje tistih organizacij in društev, ki delujejo na njenem območju. Sekcije pri krajevnih organizacijah SZDL za obravnavo kulturno prosvetnih vprašanj in drugih, bi mogle koristno zasledovati delovanje društev. Nestalno zasledovanje delovnih, sposobnosti mladih ljudi nam že ustvarja kadrovske težave, ki na žalost povzročajo mrtvilo v nekaterih društvih. Občinski odbor SZDL ostaja v tem razgibanem času nesposoben, da bi redno in stalno vplival na družbeno dejavnost območij, kjer delujejo krajevne organizacije SZDL. Krajevna organizacija SZDL je že odgovorna za neuspehe in mrtvilo na svojem območju, tembolj, ker ji je dana vloga družbeno politične sile.
Konference ne morejo mimo problematike o finansiranju društvenih dejavnosti. Povečati moramo odgovornost proizvajalcev do finansiranja vsega tistega, kar ustvarja družbeni standard njemu ali njegovim otrokom. Ne moremo dopuščati še nadalje, da so prispevki športnih prireditev tako minimalni. Kulturno prosvetne prireditve prav tako. V današnjem času potrebujemo vsega več, zato pa mora vsak tudi z zavestjo več prispevati, bodisi kot kolektiv ter posameznik.
Prepričani smo, da se letne konference SZDL ne bodo omejevale na teh nekaj misli, ker je še mnogo vprašanj na posameznih območjih krajevnih organizacij SZDL neobdelanih, pa se bo treba z njimi nekoliko več zamuditi.
B. A.
Pred VII. kongresom IMS
V dneh od 26. do 28. januarja 1962 se bo v Kranju vršil VII. kongres LMS. Pravzaprav ne moremo smatrati, da bo ta velika manifestacija ravno v teh dneh, lahko pa trdimo, da se je kongres LMS pričel s tistim dnem, ko je prvi aktiv LMS imel letno konferenco. Od konference aktivov, občinske konference, plenarnega zasedanja okrajnih komitejev LMS, razgovorov z delegati, vse to so široke priprave, ki se bodo manifestirale v Kranju.
Spremembe ’ v gospodarskem sistemu, novi odnosi v naši družbi in sploh hiter razvoj naše domovine postavlja pred mlade ljudi nove naloge. Ljudska mladina mora kot zavestna politična sila v naši družbi spremljati ta razvoj in prilagoditi svoje delo le temu. V teh dneh se vršijo plenarna zasedanja okrajnih komitejev LMS, na katerih delegati razpravljajo o VII. kongresu LMS in pripravljajo gradivo za čimboljši uspeh kongresa. 9. januarja je bil razgovor z; delegati ljubljanskega okraja, na katerem je bil tov. Gojko Stanič — predsednik idejno-vzgojne komisije pri OK LMS Ljubljana. V referatu je obdelal zelo široko področje ljudske mladine. Revolucija je podarila mladim ljudem naše domovine možnost, da se lahko vključuje v aktivno življenje naše družbe. Zato pa je treba mladino pripraviti, da bo sposobna voditi našo domovino. Vzgojiti jo moramo tako, da bo vzljubila delo. Poseben problem je tudi mladina, ki stanuje v oddaljenih vaseh, ki se navadno ne vključi v delo niti v podjetju, niti doma.
Sredstva za izobraževanje mladih so se v minulem letu povečala za 45 odstotkov. Tovariš Stanič je v svojem podajanju opozoril tudi, da je bilo
v letu 1961 sprejetih v razne šole 12.400 dijakov, 3.500 pa jih je bilo odbitih. Poudaril je tudi, da moramo odločno nastopiti proti temu, da bi se štipendije podeljevale po poznanstvu. Šolska skupnost se mora na šolah zavzemati za modernizacijo pouka, spremljati mora učne načrte in skupaj z aktivom LM na šoli prispevati, da bodo učni načrti ustrezali potrebam po kadrih. Mladina v gospodarskih organizacijah se mora zavzemati za aktivno vključevanje mladih v organe samouprave. V nekaterih problemih so ji dani vsi pogoji za sodelovanje, pri tem pa ne kaže dostojnega zanimanja. Proizvodne konference so se pokazale kot primerna oblika za izobraževanje. Zato jih moramo uveljavljati kot tribuno mladih, ki bo uveljavila in usposobila mlade ljudi za upravljal-ce. Delavske univerze so v naši republiki dosegle velike uspehe na področju idejno-političnega in strokovnega izobraževanja, kajti v raznih tečajih in šolah, ki jih organizirajo delavske univerze, je vključena mladina več kot 50 odstotno. Večerne šole morajo imeti isti nivo kot redne šole. Mladina se mora zavzemati, da bo poleg strokovne izobrazbe pridobila tudi splošno razgledanost.
Stanovanjske probleme kritiziramo predvsem zaradi visokih najemnin, katere postavljajo predvsem stanovalci podnajemnikom — študentom. Višina najemnine bi se sicer lahko' omejila, vendar s tem ne bi ničesar dosegli, ker bi stanovanjski problem študentov se še povečal.
Ta problem bo rešen šele, ko bo zgrajeno zadostno število samskih stanovanj in dijaških domov. Tovariš Stanič je kritiziral mladinske organizacije v nekaterih občinah, ki organizirajo mladinske plese, med drugim je omenil tudi kočevsko občino. Poudaril je, da ljudski mladini kot politični organizaciji ne pripada organizacija mladinskih plesov in zabav. Zato morajo poskrbeti predvsem društva, kot so TVD, Svoboda, taborniki, počitniška zveza itd. Plenum OK LMS Ljubljana, na katerem so bili prisotni tudi delegati za VII. kongres iz ljubljanskega okraja, je načel mnogo problemov, ki bodo prispevali k uspehu kongresa LMS.
ZZ
Strokovna komisija za analizo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov pri ObLO v Kočevju je začela pregledovati pravilnike gospodarskih organizacij. Doslej je napravila analizo treh pravilnikov od skupnih 26. Na nekatere izmed njih je imela več, na druge manj pripomb. Svoja zapažanja in ugotovitve bo posredovala ObLO, ki bo o poročilu komisije razpravljal in potem posredoval ugotovitve in pripombe na pravilnike posameznim gospodar, organizacijam. Komisija ni nekakšen strogi kritik, ampak skuša posameznim kolektivom le pomagati z nasveti.
menila, naj bi jo kolektiv še izpopolnil, ker ne vpliva v vseh primerih vzpodbudno. Pri pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je imela pripombo, naj bi vnesli več sredstev, ki so zdaj namenjena za premije, v redne osebne dohodke. Premije naj bi se še posebej izplačevale le v nekaterih redkih primerih. Komisija je o pravilniku menila, da je dober in vzpodbuden.
PRAVILNIKI POD DROBNOGLEDOM
S NEKATERI ČLENI SO NEJASNI
Pravilnik o delitvi" čistega dohodka Splošnega gradbenega podjetja Zidar Kočevje predvideva delitev 10:90 v korist osebnih dohodkov. Če podjetje prekorači predvideni čisti dohodek, pa predvideva pravilnik (po posebni progresivni lestvici), da gre vedno več čistega dohodka na sklade, kar je v redu.
V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Nekateri členi so namreč nejasni ali pa si celo med seboj nasprotujejo.
Komisija bo predlagala ObLO, naj svetuje kolektivu Zidarja, da odpravi tehnične pomanjkljivosti. Nasploh pa o pravilnikih komisija meni, da sta vzpodbudna, realna in da dajeta podjetju možnosti za razvoj.

Okoli sestavljanja plana
Občinski ljudski odbor v Kočevju je začel pripravljati družbeni plan za letos. Na podlagi ocene realizacije v letu 1961 in na podlagi predlogov planov posameznih podjetij je Svet za finance pri ObLO že izdelal približni predlog družbenega plana občine, ki pa po mnenju članov sveta in nekaterih drugih gospodarstvenikov še ni povsem realen.
Iz Sodražice
; Preteklo nedeljo, 7. januarja, ■so imeli rezervi oficirji in pod-ofičirji v Sodražici letni občni zbor. Udeležba je bila lepa. Zboru so prisostvovali tudi pred-. stavniki občin, odbora ZROP Ribnica.
Iz predsednikovega poročila je razvidno, da je organizacija v preteklem letu uspešno delovala. Predavanj se je udeleževalo lepo število članov organizacije. Rezervni oficirji in podoficirji so se v lepem številu udeleževali raznih proslav, ki so bile v jubilejnem letu 1961. Lepo so proslavili tudi praznik JLA — 22. december. Veliko število članov se interesira za strelstvo. Kakor vemo, imajo v Sodražici novo strelišče, kar bo vsakemu članu omogočeno, da se bo lahko udejstvoval v strelstvu. Poročilo je obravnavalo tudi druge probleme in naloge s katerimi se srečava ta. organizacija.
Razprava je bila živahna, V njej je sodeloval tudi predsednik občinskega odbora ZROP Janez Firker, ki je med drugim dejal, da je bilo v preteklem obdobju mnogO‘ vloženo za strokovno izobraževanje članov. Izobraževanje pa je potrebno tudi v bodoče, zato naj vsi člani redno obiskujejo predavanja.
Iz vsega kar je bilo povedanega na občnem zboru razberemo, da je sodraška organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev med agilnimi. Zato se tudi lahko pohvalijo z uspehi, ki so jih dosegli pri svojem delu.
Na kraju so izvolili nov odbor kateremu načeljuje Vence Drobnič iz Sodražice, sekretar pa je Anton Stupica. Izvolili so tudi nadzorni odbor in delegate za občinsko konferenco. Na kra-
OB ROBU	|
»KAJ VAS BRIGA«
29. decembra bi moral pripeljati v Nemško vas avtobus, ki pelje zvečer iz Ljubljane proti Kočevju in se ustavi v Nemški vasi okoli 19. ure. Avtobus pa kar ni in ni pripeljal. Nekaj potnikov je zmrzovalo in čakalo, dokler ni avtobus z enourno zamudo le pripeljal. Neka potnica se je zaradi zamude potem upravičeno pozanimala pri sprevodniku:
— Kako to, da ste imeli zamudo?
Sprevodnikov odgovor je bil nad vse nepričakovan:
— Kaj vas to briga!
Tak odnos do potnikov ni kulturen in ni človeški. Sprevodniki, bi/se morali bolj kulturno obnašati — tako da bi potnike : privabljali na njihow vozilo.
. Morda, ne bi bilo slabo, če bi : organizirale sindikalne podružnice, katerih člani imajo pogosto ‘stik s; 'strankami, zanje kakšno predavanje o lepem Vedenju.
ju se je delovni predsednik toplo zahvalil tov. Radomiru Sko-riču za njegovo plodno delo, ki ga je opravljal 10 let na položaju predsednika organizacije.
Iz dostavljenih predlogov planov podjetij je razvidno, da bi se v občini povečal v letu 1962 v primerjavi z lanskim letom družbeni bruto proizvod za 8 %. V primerjavi . s predvidenim zveznim povprečjem, ki znaša 13%, bi torej naša občina zaostajala za 5 %. Svet je bil mnenja, naj podjetja ponovno pregledajo in proučijo plane in upoštevajo vse možnosti, ki bi lahko vplivale na letošnjo realizacijo. Pri sestavi planov naj bi sodeloval ves kolektiv, delavski sveti in upravni odbori in ne le r*pču".oycdje ter administrativni uslužbenci. Plani nai bi bili re-
alni, ne pa previsoki ali prenizki. Doslej se je pokazalo, da so nekatera obrtna podjetja postavila prenizke plane, v nekaterih večjih podjetjih pa že zdaj oredvidevajo, da bodo plan (če bodo pogoji) presegli tudi za več deset ali pa celo več sto milijonov. Tako planiranje ni resno, ne temelji na zanesljivih analizah in takih planov seveda ni resno jemati pri sestavi občinskega- družbenega plana.
Dokončne plane bodo podjetja izdelala predvidoma do konca januarja ali v začetku februarja. Takrat bodo že vedela, kolikšna je bila njihova lanska proizvodnja in realizacija. Na podlagi lanskih pokazateljev bodo. lahko izdelala točnejše letne plane, ki se bodo v nekaterih podjetjih predvidoma kar precej razlikovali od predloga plana za letos. Te plane bo nato- obravnaval spet Svet za finance pri ObLO. Na podlagi njih bo izdelan tudi novi letni družbeni plan -občine. Občinski plan morda niti ne bo zbir planov podjetij, ampak bo predstavljal zbir, planov podjetij dopoljen s presojo in oceno članov Sveta za finance in drugih, ki bodo delali pri sestavi plana, ter seveda vseh odbornikov ObLO, ki bodo o planu dokončno odločali.
HOTEL PUGLED DELA ŽE NOVA PRAVILNIKA
V gostinskem podjetju Hotel Pugled so izdelali oba pravilnika že julija lani, ko kolektivu še ni bilo povsem jasno, kako naj bi se izvršila notranja delitev dohodka. Prav zaradi tega tudi niso dovolj precizirali, koliko čistega dohodka gre na sklade in koliko na osebne dohodke. Na priporočilo komisije za analizo pravilnikov so gostinci že začeli popravljati stara pravilnika oz. izdelovati nova. Sicer pa je njihov stari pravilnik že sam predvideval, da bo veljal le do konca leta 1961.
© VEČ PREMIJ V REDNI OSEBNI DOHODEK
O pravilnikih podjetja »Elek-tro« je menila komisija, da sta dobra. Osnovna delitev čistega dohodka je 25:75 v korist osebnih dohodkov. Če podjetje ustvari več čistega dohodka, kot je predvideno, se ta deli po posebni, progresivni lestvici, ki predvideva, da gre, sorazmerno več na sklade in manj na osebne dohodke. O tej lestvici je komisija
s TUDI OSTALI
PRIDEJO NA VRSTO
Doslej je komisija analizirala le pravilnike treh podjetij. O analizi ostalih bomo poročali v kratkem. Komisija in ObLO posameznim gospodar, organizacijam ne bosta vsiljevala svojega mnenja. Predloge za spremembe oz. dopolnitve pravilnikov podajata komisija in ObLO le, da bi pomagala in svetovala gospodarskim organizacijam pravilnike čimbolj izpopolniti, kar bi bilo dobro za razvoj posamezne gospodarske organizacije in za vsakega posameznega člana delovnega kolektiva. Povsem razumljivo je ,da so kolektivi napravili v pravilnikih večje ali manjše pomanjkljivosti. Kolektivi namreč prvič odločajo, kako bodo porabili čisti dohodek, koliko bodo porabili zase (za osebne dohodke — »plače«), koliko bodo dali za razvoj podjetja (za poslovni sklad), koliko za stvari, ki tudi vplivajo na standard (sklad skupne porabe) itd. Nekatere pomanjkljivosti pravilnikov je popravil že delovni kolektiv, ko je o njih razpravljal, nekaj jih je opazila posebna občinska komisija, ki je pravilnike analizirala, prav gotovo pa se bodo pomanjkljivosti med poslovanjem še kazale in jih bodo gospodar, organizacije odpravljale še naknadno.
Decentralizacija zahteva izobražene ljudi
V ponedeljek 15. januarja bo v Kočevju razširjena seja plenuma Občinskega sindikalnega sveta,- ki se je bodo udeležili razen člano-v plenuma še predsedniki sindikalnih podružnic in referent j e oz. tovariši, ki so po kolektivih zadolženi za izobraževanje. Poročilo na seji bo podala komisija za izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu. Obravnavalo bo predvsem vprašanje strokovnega in družbeno ekonomskega izobraževanja. Novi gospodarski sistem in decentralizac. upravljanja namreč zahtevata vse bolj razgledane in izobražene ljudi oz. upravljavce. Izobraževati pa je treba začeti sistematično in plansko. Podjetja naj bi razen proizvod-
nih planov pripravila hkrati tudi plan izobraževanja. Poročilo nadalje ugotavlja, da pri izdelavi planov izobraževanja sestavljale! ne smejo pozabiti tudi na kulturno vzgojo proizvajalcev in na njihovo razvedrilo. Znano je, namreč, da se delovni ljudje v zadnjem času vse premalo kulturno izživljajo. O seji bomo poročali v naslednji številki našega tednika.
Novoletna prireditev na Slemenih
Sodražica pozimi
'Jutro v planinafi
Zima je in z njo tudi gamsji prsk. Sonce še vedno- ni pokukalo izza grebenov visokih planin in zato je še tema. Tiho hodi lovec po zasneženi stezici in razmišlja, kam bi šel, da bi ga uplenil. Hoče tistega starca samotarja, na katerega hodi že nekaj dni, toda brez uspeha.
Ko tako hodi in razmišlja, že pokukajo prvi sončni žarki vzhajajočega iznad ruševja na gorske vrhove. Prekrasen je pogled na škrlatnordeče skale in sneg, ki se sveti v jutranjem soncu. Lovec se ustavi in občuduje prelepo mater naravo. Iz strmenja ga prebudijo prvi ptičji glasovi, ki mu naznanjajo, da mora pohiteti. Nenaden oster žvižg in ropot ga prisilita, da se ustavi in gleda za tropom gamsov, ki so pravkar izginili za previsom. Nasmehne se in nadaljuje pot. Se nekaj minut in bo na mestu, kjer ga je poslednjič videl. Tedaj se nekoliko metrov pred njim zaprši, da kar otrpne, toda bil je le zajček, ki ga je_ prebudil iz .sladkega spanja. Že je na mestu, od koder ima dober razgled na vse strani. Pred njim je prepad, ob strani in za njim pa skalovje ž redko travico. Ko opreza in prisluškuje, zasliši glas ruševca in glej, že še mali 'petelinček privozi iz nizkega ruševja ,za njim pa pride prav pohlevno tudi kokoška. Po bratskem izzivanju odletita, kajti odzval se ni noben vročekrvnež. , Začel rje pihljati:hladen jutranji
vetrič in lovca je začelo zebsti. Toda mine ga mraz, ko preleti nad njim senca planinskega orla, ki začne krožiti nad prepadom in se z veliko naglico spusti vanj in lovec je videl, kako je imel v krempljih belko, ki se mu je še z zadnjimi močmi upirala. Se dolgo je gledal lovec žalostno za njima. Vlada pač borba za obstanek, si misli. Ko se počasi obrne v levo, zagleda v daljavi gamsa. Vzdigne daljnogled in srce mu začne močneje biti. To je on, njegov starec, ki ga je tako čakal že mnogo dni.
V skalovju odjekne strel. Vidi starca, kako njegovo telo klecne. Počasi skloni glavo, pade na kolena in zruši se njegov prvi gams na beli sneg, ki ga topla, sveža kri pordeči.
-ic
Ko sem bil na novega leta popoldne v Slemenih na igri, ki jo je priredilo njihovo prosvetno društvo, sem se počutil zelo zadovoljnega. Po predstavi sem častital igralcem za tako uspeli nastop. Kmalu zatem pa sem prisluhnil razgovoru dveh fantov, ki sta se pogovarjala, kako so se mladi Slemenci zbrali, da bi naštudirali igro. Vsi so bili pripravljeni, toda na žalost jim je stalni režiser odpovedal, češ da nima časa, da je v službi itd. Vse prošnje so bile zaman. Mladina se je pa takoj sama odlo-
čila, da igra mora biti. Igro je režiral, obenem tudi igral Ivančič Franc iz Krnč, kateremu gre vse priznanje. Tako so se na novega leta popoldne predstavili z igro »Miciki je treba moža«, po predstavi pa je bila prosta zabava, ki pa je bila tudi nekaterim starejšim Slemenčanom trn v peti; vsaj tako sem zvedel od mladih. Publika je bila zelo zadovoljna in si še želi takih prireditev na Slemenih.
Mladi igralski skupini pa zasluženo priznanje.
ZA POKAL FLRJ
Že od lanskega leta dalje se vrši obširno tekmovanje igralcev namiznega tenisa za pokal FLRJ. V tem tekmovanju, sodeluje tudi Partizan Kočevje z dvema ekipama po sklepu komisije pri Okrajni zvezi za telesno kulturo V Ljubljani. V. prvi ekipi so igralci Konte, Kapš in Kvaternik, a v drugi Obra-
120 tisočakov škode
28. decembra je prišlo ob 10.30 uri na cesti med Ldžinami in Mrtvicami do prometne nesreče. Na spolzki in poledeneli cesti sta trčila, dva tovornjaka. Proti Ribnici je peljal tovornjak TAM, last Edija Golnarja, iz Kočevja, proti Kočevju pa tovorni avto Fiat,, last Avto Kočevje, ki ga je. upravljal Meh Silvo. Do trčenja je prišlo na ovinku, na le 4 m široki cesti. Voznik avtomobila TAM je sicer zaviral, a
ga je kljub temu neslo naprej, da se je trčil v Fiat. Na obeh vozilih je škode za okoli 120.000 dinarjev, več na tovornjaku TAM, ki ima razbit hladilnik in sprednji del, medtem ko je na Fiatu razbita meglenka in poškodovana. desna stran karoserije. TAM, ki jv last privatnika, ni zavarovan. Komisija, ki je : prišla na ogled,' je bila .mnenja, da je prišlo do>. nesreče zaradi višje sile.	‘	.
novic, Pirc in Novak.
V	prvem kolu 19. novembra 1961 je igralo v našem okraju 40 ekip. Igrale so na izpadanje. V tem kolu so obe naši ekipi uspešno tekmovali. Doseženi so bili sledeči rezultati:
Partizan Kočevje I. : LEK
Ljubljana 5 : 0.
Partizan Kočevje II. : Partizan Ribnica 5: 0.
V	drugem kolu je igralo še 16 ekip. Tudi v tem so bili naši igralci uspešni. V nedeljo 24. decembra 1961 je premagala prva ekipa‘Odred IV. Ljubljana z 2:5 in druga ekipa 27. dec. 1961 Komet iz Ljubljane z 5:0. Tako ima sedaj Partizan za III. kolo, v katerem bo igralo 8 ekip, še oba moštva. Mladim in vztrajnim igralcem želimo tudi v tem kolu uspeha.
Igralci 'imajo preko cele zime reden trening v balkonski dvorani »Šeškovega doma«. Trenirajo tekmovalci, kakor tudi novinci.
Kadrovski problemi ZK v občini Kočevje
Namen prihodnje seje Občinskega komiteja ZK Kočevje, ki bo 17. januarja — je, da se člane ZK seznani z načeli kadrovske politike v občini. Kadrovska vprašanja in notranja graditev ZK, kakor tudi usposabljanje komunistov za idejno politično delo, o vsem tem je dal vsebino enotedenski seminar za člane sekretariatov osnovnih organizacij, kakor tudi občinska konferenca v preteklem letu. Analiza vsega tega dela bo pokazala uspehe in neuspehe dela komunistov po teh vprašanjih.
Nove oblike dela komunistov so tisto vprašanje, ki ga komunisti še dovolj ne razumejo. Osnovne organizacije še vedno ne predstavljajo organa, kjer naj bi člani dobili odgovore na zapletena vprašanja, ki se porajajo v našem družbenem razvoju, v procesu decentralizacije in neposredne socialistične demokracije. Posamezni komunisti se premalo zavzemajo za lastno izpopolnjevanje idejno političnega poznavanja problemov. Zato je politična dejavnost in akcija komunistov na posameznih področjih še premalo občutna.
Oportunistični odnos in komo-diteta do prevzema dela in odgovornost od posameznih sposobnosti komunistov, tudi ne po-kažejo pravi lik komunistov. Po statutu in načelih ZK je dolžan vsak član delati po svoji sposob' nosti, kdor tega noče razumetii ne more biti komunist, in tak član bo moral odpasti. ZK P°' trebuje take člane, ki bodo v razvoju storili več, kot pa pla' čali samo članarino.
Kadrovsko vprašanje ZK Jej da pomaga v usposabljanju ka' drov, da bodo komunisti ak • ni družbeno politični delavci 1 da se bodo osnovne organizacij
čimprej usposobile za delo v n vih pogojih družbenega razvoj
O teh vprašanjih je dov vsebine, o kateri bo razpravi! ObK ZK.
ŽIVLJENJE IN DELO
V Slad ceckai Ut afeiti akallci
(I NA SESTANKU SO NEKJE UGOTOVILI NASLEDNJE: d »LJUDI, ŽIVLJENJA IN KRAJA — ČLOVEK NIKOLI DOVOLJ
•	NE POZNA, KER SE LJUDJE, ŽIVLJENJE IN KRAJI SPRE-
•	MIN JA JO IZ DNEVA V DAN.«
Naše kraje pravimo, da poznamo, pa se v tem velikokrat zmotimo. Stara cerkev je blizu Kočevja in vendar nam je o njej zelo malo znanega. Tu in tam prečitamo kakšen dopis v Novicah, ki nam pa zelo malo pove o življenju in delu ljudi v Stari cerkvi. Poglejmo za kratek čas v njeno notranjost in življenje ljudi, ki so v tem kraju.
Stara cerkev je z okolico za Kočevjem največje središče v kočevski občini, saj spada v njen okoliš okrog 1.700 prebivalcev, ki stanujejo v Stari cerkvi, Konca vasi, Gorenjem, Mali gori (kjer je samo ena družina), Mlaki, na Bregu, Slovenski vasi, Mrtvicah, Koblarjih in Ložinah. Vsem tem krajem je Stara cerkev kulturno in gospodarsko središče, kjer se ljudje zbirajo na sestankih, prireditvah itd.
V Stari cerkvi se nahaja šola, pošta, v domu Svobode je kino, gostinski obrat, trgovina, razde-
zvočnik, ker je vse to že zelo staro. Kino predstave so ob sobotah in nedeljah. Obisk je še kar zadovoljiv. Seveda hodi mladina tudi v kino Kočevje.
Obrat družbene prehrane in otroško ustanovo bodo odprli v prihodnjih dneh. Sedaj pleskarji opravljajo zadnja dela. Prostori so lepo urejeni. Poleg obrata družbene prehrane bodo imeli tudi otroci iz šole svojo jedilnico, ki je tudi na novo urejena. V gornjih prostorih bo otroška ustanova, ki bo imela tri prostore in stanovanje za vzgojiteljico. Vse to bo za ljudi v Stari cerkvi in njeni okolici velika pridobitev. Marsikatera mati bo v času dela brez skrbi za svojega otroka, ki bo imel varstvo v tej ustanovi.
V Stari cerkvi, kakor tudi v vseh okoliških vaseh, obstoja osnovno vprašanje — preskrba z vodo. V Stari cerkvi, Slovenski vasi in na Mlaki že imajo vodo-
Vlak vozi na postajo Stara cerkev
ljevamica mesa, kjer prodajajo meso ob sobotah in nedeljah, Gozdna uprava KGP, mizarski obrat Opreme; sedaj bodo odprli še obrat družbene prehrane in otroško varstveno ustanovo. Na želežniški postaji je tudi ekspedicija lesa Gozdne uprave.
Gozdna uprava Stara cerkev ima 10.266 ha površin, na kateri razvija svojo dejavnost. Sečnja lesa, izdelava raznih lesnih sor-timentov, vzgoja in nega gozdov, vzdrževanje komunikacij in odprema, to je dejavnost delovnega kolektiva te uprave, na kateri je zaposlenih povprečno do 150 delavcev. Plan za leto' 1961 so izpolnili količinsko in finančno. V zimskih mesecih je zaposlenih stalno okrog 100 ljudi, v Poletnih mesecih pa dela do 90 ljudi kot sezonci, med njimi od
vod. V Stari cerkvi pa ima vodo gostinski obrat, šola, obrat družbene prehrane, Gozdna uprava, Dom Svobode in štirje privatniki, vsi ostali so pa še brez vode v hišah. Vodovod je napravljen namreč samo do stavbe obrata družbene prehrane in Doma Svobode, naprej pa ne. Ta cevovod bi bilo potrebno podaljšati naprej po vasi do Konca vasi, kakor tudi v Koblarje, ki sta tudi slabo, preskrbljena z vodo. V Stari cerkvi je 50 hišnih številk, v katerih je po več družin, v Konca vasi 23, v Koblarjih pa 43. Na sredi vasi v Stari cerkvi je samo ena javna pipa, ki pa v zimskem času še zamrzne in je preskrba vode za večino ljudi otežkočena. Na drugem koncu vasi proti Konca vasi je več lastnikov hiš prispeva-
studenci, v katerih je voda slaba in jo prebivalci Koblarjev uporabljajo. Sami vaščani bi veliko napravili s prostovoljnim delom za gradnjo vodovoda iz Stare cerkve do Koblarjev, če bi se začel graditi. Seveda nimajo za to potrebnih finančnih sredstev.
V	Stari cerkvi obstoja še en problem, o katerem razmišljajo. To je vprašanje kanalizacije. Iz Doma Svobode, kakor tudi ostalih zgradb, ki imajo urejeno vodo na vasi, odpadne vode nimajo kam odtekati. Tudi o tem vprašanju že razmišljajo, kako bi ga rešili.
V	Stari cerkvi so tudi vse krajevne in družbene organizacije ter krajevni odbor, ki je v svojem delu aktiven.
V	trgovini v Stari cerkvi so zaposleni štirje trgovinski delavci in štirje vajenci. Kot poslovodja dela v tej trgovini Matija Briški že 15 let. Trgovina je lepo urejena, da je lahko za vzgled marsikateri trgovini. Povsod vlada red in čistoča, tudi prodajalke v belih in čistih haljah so vljudne in postrežljive. Človeka sprejmejo prisrčno in veselo. Vzdušje, ki ga človek dobi v tej trgovini, je res tovariško.
Matija Briški je obenem tudi blagajnik KO Stara cerkev. KO se bori že dalje časa zato, da bi uredili po vasi javno razsvetljavo. Ker nima finančnih sredstev s tem še sedaj ni uspel. Lansko leto so dostavili na Obč. LO proračun, ki je znašal tri milijone din. Seveda te vsote ObLO ni mogel odobriti, ker nima na razpolago toliko sredstev. Računajo na to, da bodo letos dobili kaj več od ObLO in uredili javno razsvetljavo, popravili pota in mostove na Breg in Ložine.
Ljudje v teh krajih stremijo za napredkom in delajo marljivo. Želimo jim veliko uspehov v njihovih naporih.
Polom v nedeljo 7. januarja
Oddaljeni so
J L
Polom in Seč sta vasici v severnem delu kočevske občine, ki sta oddaljeni od Kočevja 13 oz. 15 km. Pred vojno je bilo v obeh vaseh 33 hiš in družin. V letu 1941 so se nemške družine iz teh vasi izselile, v vasi so ostale samo dve družini, Heglerjeva in Fabjanova. V teh vaseh so v času NOB imele svoje postojanke enote NOV Slovenije, ko so se umaknile iz bojev okrog Kočevja, Ribnice in Suhe krajine.
Že v času NOB, posebno pa še v povojnih letih so se v te vasi naselili novi ljudje. V Po-
lomu in Seču je sedaj 23 družin, od katerih je 54 volilnih upravičencev in 22 šolo obveznih otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo šolo. Vsi ljudje so zaposleni na GU Stara cerkev in na Kmetijski upravi Stari log. V Polomu obstoja kmetijski obrat, kjer imajo 200 glav živine; pravijo, da bodo to število še povečali.
Vasi so precej oddaljene in malo pride ljudi v te kraje. Največ pridejo ljudje iz KGP Kočevje, ki rešujejo vprašanja kmetijskega obrata. 7. januarja je prišlo v Polom več lovcev, Lov-
Letna konferenca SZDL v Strugah
V nedeljo, 7. januarja se je v Strugah zbralo na letno konferenco KO — SZDL okrog 70 članov, ki so v obravnavi problemov, ki obstojajo v Struški dolini, podali več predlogov za njihovo rešitev. Konkretno nakazani problemi v poročilu odbora, kakor tudi razprava in predlogi, ki so bili podani, so nakazali smer bodočega dela članov SZDL v Strugah.
KO — SZDL v Strugah ima 310 članov. V organizacijo vstopa mladina, ki dorašča in številčno krepi organizacijo. V preteklem letu so imeli pet sekcij,
najmanj aktivna. Za predavanja, ki so se organizirala so bili ljudje premalo obveščeni, zato je bila tudi udeležba večkrat bolj šibka. Ljudi so obveščali samo preko šolskih otrok, je pa veliko družin, ki nima šoloobveznih otrok in tako te sploh niso vedele, da so predavanja.
Kot je bilo razvidno iz poročila, obstoja v Strugah problem zaposlitve okrog 40 žensk, ki bi se rade zaposlile v galanteriji. Poleg tega je tudi vprašanje elektrifikacije vasi Rapljevo in Tisovca, kar bo potrebno rešiti v prihodnosti.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je organizacija imela dohodkov okrog 155.000 dinarjev, izdatkov pa 128.000. Članarino so plačali za vse leto 204 člani, ostali za polovico leta, ker je pri pobiranju članarine nastal nesporazum med poverjeniki. Eni so pobirali za vse leto, drugi pa samo za pol leta.
V razpravi je bilo postavlje-
nih več vprašanj, na katere so dali odgovor sami člani zborovanja. Postavilo se je n. pr. vprašanje, kje dobiti denar, da bi poravnali dolg za televizor. Odgovor: Pobere naj se članarina pa se bo to rešilo ker se je Obč. odbor, delu članarine, ki mu pripada odpovedal. Dalje so bili člani mnenja, da člani odbora premalo obiskujejo člane in premalo seznanjajo ljudi z njihovimi pravicami. Glede predavanj in udeležbe ljudi je potrebno v bodoče obveščanje boljše organizirati. Ljudje si dobrih predavanj želijo in bi jih tudi obiskali. Podan je bil tudi predlog, da bi Občinski odbor SZDL založil splošna obvestila za vse KO — SZDL, katera naj bi se natisnila v več tisočih izvodih in bi jih KO — SZDL samo izpolnili za razne sestanke, predavanja itd. Z obveščanjem ljudi je veliko dela, človeka pa ni, ki bi to opravil. Člani so dalje predlagali, da se organizirajo predavanja RK za mladino, o vzgoji otrok, o potovanjih po svetu itd. ker ljudi zanima, kakšno je življenje drugod.
Vprašanje elektrifikacije je za Rapljevo in Tisovec še vedno najvažnejši problem. Za električne drogove, ki so jih naba-
ska zveza Slovenije je organizirala pogon na svinje. Okrog vasi so doneli glasovi gonjačev, dan je bil lep in okolica Poloma in Seča je bila slikovita.
Ljudje v Polomu in Seču so dobri in delavni. Teži jih vprašanje elektrifikacije, ker je zaradi slabih prometnih zvez in še brez elektrike njihovo življenje res skromno in od sveta takore-koč oddaljeno. Poleg vasi je daljnovod. Po računih samih prebivalcev, ki so jih dobili na Elektro Kočevje, bi znašali stroški za elektrifikacijo okrog štiri milijone dinarjev. KGP Kočevje, ki ima tam svoj obrat, bi res moralo čimpreje rešiti to vprašanje, ker so vsi ljudje zaposleni na KGP. Vaščane Poloma in Seča tare najbolj to vprašanje, ki ga takoj iznesejo, kakor hitro začneš z njimi razgovor. Prav imajo, da se borijo za napredek; želimo jim, da bi v tem čimprej uspeli.
vili, dolgujejo še 370.000 din. Dobili so jih poceni in če tega ne plačajo, bodo morali plačati drogove veliko dražje. Eni so svoje obveze za elektrifikacijo tistih vasi, kjer je že elektrika, poravnali, drugi pa še ne. Neki zborovalec je k temu pripomnil: Mi smo dali svoje obveze za elektrifikacijo centra in bližnjih vasi. Svoje obveze izpolnite sedaj tudi vi, dš bomo uredili vprašanje elektrifikacije tudi v naši vasi. Če se vse obveze plačajo, se bodo ti drogovi lahko plačali. Upam, da temu ne boste nasprotovali.
Po tem vprašanju so prišli še na problem, ki so ga iznesli zborovalci. Ko so se pred leti elektrificirale Struge, je obstajala še tamkajšnja KZ, o kateri je bilo govora, da bo dala v sklad elektrifikacije okrog 500.000 din. V ta sklad pa KZ ni dala še ničesar. Sedaj ko so se KZ združile je bil KZ Kočevje poslan samo opomin, da naj plača, ne (Nadaljevanje na 4. strani)
35 do 40 žensk. Ljudje so s pravilniki, ki so jih sprejeli, zadovoljni in kolektiv kot celota dobro rešuje vse tekoče probleme. . V mizarskem obratu Opreme J? skupaj z vajenci zaposlenih 7 j lovcev. V lanskem letu so de-Mi p0 starem sistemu in so zna-saii Povprečni mesečni dohodki 2a kvalificiranega delavca, mizarja 17.000 din. Z novo delitvijo dohodka pričakujejo, da se bodo dohodki delavcev povečali, ker so bili sedaj nizki.
Dom Svobode v Stari cerkvi je lepo urejen. Adaptirana stavba je kot nova. Oprema v domu je tudi vsa nova, razen aparature za kino. Pred kino dvorano je v avli bife in prostor za prodajo vstopnic. V dvorani, ki ima 242 sedežev, je tudi oder za kulturne prireditve z garderobo. Poleg balkona imajo tudi prostore za klub. Za dom bodo zgradili še drvarnico, nabavili kulise Za kulturne prireditve. Mislijo ‘Udi na nov kino projektor in
Sredi vasi v Stari cerkvi
lo svoj del, da so vodo napolnili iz cevovoda v vodnjak hiše št. 30, ki je bila tedaj last SLP. Ti lastniki, ki so v tem sodelovali, so verjeli v to, da se bodo iz tega vodnjaka lahko oskrbovali z vodo. Hiša št. 30 pa je bila prodana privatniku, ki sedaj ne pusti, da bi sosedje hodili v ta vodnjak po vodo. Zato jo morajo posamezne družine voziti iz sredi vasi ali Konca vasi. O tem so imeli že razgovore na sodišču, pa niso našli nobenega sporazuma ali zaključka, da bi se to uredilo. Čuden pa je odnos lastnika, da brani sosedom hoditi po vodo v vodnjak, ki je pri hiši in so tudi sosedje prispevali za njegovo ureditev. Ljudje tak odnos obsojajo, ker je nemoralen. Prav bi bilo, da bi lastnik hiše št. 30 spremenil odnos do ljudi in postopal do njih človeško:
V Koblarjih, ki so oddaljeni od Stare cerkve nekaj km, je 43 hišnih številk. V vasi so trije
izmed katerih so ene več druge pa manj delale uspešno. Sekcija za proslave je bila aktivna. Organizirala je lepo proslavo krajevnega praznika, ki je dobro uspela. Sekcija za gradnjo doma v Strugah je delala tudi aktivno, vendar v svojem delu ni še uspela. Strokovnjak, ki je pregledal lokacijo za dom v Strugah, je predlagal novo lokacijo na sosednjem vrtu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev h gradnji niso mogli še pristopiti, ker računajo, da bi dom, v katerem bi bile vse ustanove in pisarne, stal okrog 20 milijonov. Teh sredstev pa ni še na razpolago, da bi z gradnjo začeli.
Sekcija za delo kluba je uredila klubske prostore, ki so v šoli. Poskrbela je za nabavo televizorja. Od obiskovalcev pobirajo po 10 din vstopnine, ker imajo še 100.000 din dolga za televizor.
Sekcija za notranja in zunanjepolitična vprašanja je bila še
Vas Rapljevo v Strugah
Novoletna jelka v Kočevski Reki
Letošnje praznovanje novoletne jelke v Kočevski Reki je bilo nad vse uspešno. Tako pionirji in cicibani, kakor tudi odrasli so bili z vsemi prireditvami zelo zadovoljni, kar je seveda tudi razveselilo prireditelje. Program je pripravila domača »Svoboda« ob sodelovanju mladinske organizacije, pionirjev samih in ob finančni pomoči, ki jo je nudilo posestvo »Snežnik«.
Začelo se je v soboto, 23. decembra, in sicer z dvema komedijama, ki jih je za odrasle priredila dramska sekcija »Svobode«. To sta bili »Snubač« in Nu-šičeva »Oblast«. Če upoštevamo, da je bila večina igralcev začetnikov, lahko trdimo, da je predstava zelo uspela. To so čutili tudi igralci, ki so želeli, da bi igro še ponovili doma in na drugih odrih. V dogovoru so že s »Svobodo« v Stari cerkvi, da se bodo s tema deloma predstavili tudi tamkajšnji publiki.
V	nedeljo, 24. decembra, so otroci iz osnovne šole v Kočevski Reki uprizorili pravljično igrico »Zvezdica Zaspanka«. Igrica je adaptacija znane lutkovne igrice in je prav tako zelo dobro uspela. Posebno zapa-žena je bila režija in scena, delo režiserja in scenarista amaterja, tov. Janeza Pibera. Otroci so z odprtimi ustmi in očmi spremljali potovanje Zvezdice Zaspanke z neba na zemljo, njena srečanja s klovni, papigo, opico, čarovnikom — zvezdogledom in posebno s strašnim razbojnikom Ceferinom, ki je bil brez srca in mu ga je Zvezdica povrnila s svojo dobroto, lepim vedenjem in pridnostjo. Vsi srečni so bili, ko je boter Mesec poklical Zvezdico nazaj med njene sestrice in jo tako nagradil za njeno pridnost.
V	torek je naše najmlajše čakalo novo presenečenje. V lutkovni igrici je najprej Pavliha obračunal z lakomnim razbojnikom, nato sta pa Tinček in Tonček, dva neugnanca, kot so bili gledalci, pokazala, kako sta spravila v kozji rog lakomno Cineo-Marinco, nato pa še povlekla strašnega Nemca za nos in odnesla partizanom hrano in cigarete.
Dvorana je bila tako polna, da skoraj ni mogla sprejeti vseh hvaležnih gledalcev.
Naslednji dan, v sredo, pa so pionirji pokazali svoje znanje v petju in recitiranju. Na javni oddaji »Pokaži, kaj znaš« so se preizkusili pionirji iz osnovne šole v Kočevski Reki' in cicibančki iz vrtca, ki so poželi posebno velike aplavze. Njihovo znanje sta ocenjevali dve komisiji: strokovna komisija, ki so jo sestavljali odrasli gledalci in komisija občinstva, katero so izvolili pionirji sami iz svoje srede. Ta komisija je bila posebno stroga in kar je važno — zelo, zelo objektivna.
Pred nastopajočimi na odru pa so stale vabljive nagrade: velika punčka, žoga, šah, krvoločni lev
— tokrat le iz volne in seveda za vsakega za njegov trud velika čokolada. Kar je res, je res! Odrezali so se pa tako, kot je treba. Komisiji sta imeli na koncu kar precej dela, da sta izbrali najboljše od najboljših. Povedati namreč moramo še to, da se je za to oddajo prijavilo zelo veliko pionirjev in jih je potem posebna komisija na avdiciji odbrala najboljše.
V	odmorih med posameznimi točkami je naše najmlajše čakalo zopet novo presenečenje: na odru se je pojavil pravi, pravcati jazz orkester. Vsak godbenik je imel širok sombrero. Posebnost pa je bila ta, da noben ni bil večji kot meter dvajset in vsi so imeli instrumente — iz lesa. Zato pa jim je pomagal igrati na plošči Ljubljanski jazz ansambel. Mnogi niso dolgo ugotovili hudomušne potegavščine in so mislili, da jim res igrajo »godbeniki« na odru.
V	četrtek pa so se zbrali na čajanki večji pionirji. Po toplih, uvodnih besedah predstavnikov posestva in šole v Kočevski Reki so pionirji Bračičeve šole poklonili kolektivu posestva lepo sliko in izvod njihovega glasila »Šelest«, nato pa so vsi prejeli od vodstva posestva lepa knjižna darila, katera jim je razdelil Dedek Mraz.
Z nestrpnostjo pa so malčki čakali prihod Dedka Mraza. Obiskal jih je dvakrat na ta dan, saj jih je bilo toliko, da niso mogli vsi naenkrat v dvorano. Dedek Mraz jih je lepo nagovo-nato je njegovo spremstvo izvajalo lep program, ob zaključku pa jim je razdelil lepa darila. Ne le usta, tudi očke so se smejale srečnim malčkom in obljubili so, da bodo v prihodnje še bolj pridni, da bodo ubogali in se pridno učili.
Tako je minil praznik otrok. Pozabiti pa ne smemo še na nekaj: na dvorano samo. Za ta praznik je bila izredno lepo pripravljena. Po stenah so bile snežinke vseh barv, s stropa pa so viseli veliki pravcati snežni možje, z dolgimi nosovi, velikimi gumbi in ogljem namesto oči. Osvetljeni so bili z raznimi barvnimi lučmi, tako da so bili videti še bolj imenitni.
Seveda, na zadnji dan leta so se pa v dvorani zbrali delavci s svojimi družinami in pričakali novo leto. Smeh otrok je zamenjala poskočna polka in žvenket kozarcev, ko je prijatelj prijatelju zaželel srečo, zdravje in zavodoljstvo v novem letu.
Upokojenci na prireditvi Dedka Mraza
Dedek Mraz med upokojenci
Znano je, da se upokojenci iz Kočevja in okolice od jeseni do pomladi zberejo vsak prvi četrtek v mesecu v dvorani hotela »Pugled« k tovariškemu srečanju.
Tako je bilo tudi v četrtek, 4. januarja, ko so naši upokojenci zasedli to dvorano do zadnjega stola. Agilne odbornice Društva upokojencev so postavile lepo okrašeno novoletno jelko, a tudi
dvorana je bila primerno olepšana, saj je prišel mednje celo. Dedek Mraz. Lep je bil pogled po intimni dvorani, ki je bila polna naših delovnih veteranov in njihovih družin. Vsi so bili nekam praznično razpoloženi, saj so se zbrali prvič po novem .letu in so obhajali nekako zapoznelo silvestrovanje.
Zbrane goste je pozdravil najprej predsednik društva tov. Pe-
ter Čero in jim je želel vse najboljše v novem letu. Kmalu za tem se je pojavil tajnik društva tov. Ivan Koren v vlogi novega kočevskega nočnega čuvaja. Seveda je bil tudi svoji funkciji
primerno opravljen, saj je bil oborožen z nabrušeno srednjeveško helebardo in si je svetil s pravo starinsko laterno s svečo. V hudomušnih verzih je podal kroniko preteklega leta: najprej je naštel dogodke iz svetovne politike, nato pa je nanizal še novice znotraj samega Društva upokojencev. Njegova ščegetljiva izvajanja so vzbudila splošno muzanje in smeh!
Ko je nočni čuvaj opravil svojo nalogo, se je pojavil še dedek Mraz (Jože Zalar) v spremstvu vile (Marije Gabrovec). Dedek Mraz je zbrane upokojence nagovoril s primernimi besedami in pri tem omenil njihove nekdanje poklice in funkcije, ki so jih opravljali skozi dolga leta v dobro skupnosti. Seveda jim je tudi obljubil, da bo novo leto še boljše od starega. Ko je zaključil svoje pohvale in obljube, je začel ob asistenci vile razdeljevati zbranim gostom darila, ki jih je bilo pod novoletno jelko kar lep kup. Ta in oni srečni obdarovanec se je prejetemu darilu na moč razveselil, nekaj je pa bilo tudi takih daril, ki so spravili obdarovance in tudi njihovo celo omizje v smeh in dobro voljo.
Po tem, nekakem službenem sporedu, so se zbrani gostje ob vedrih zvokih znanega zakonskega dueta Brdavs veselo zavrteli. Dobro razpoloženje je nato še dolgo trajalo. Naši upokojenci so se razšli dobro razpoloženi in zadovoljni ter z željo, da bi še večkrat mogli zdravi in veseli obhajati prihod novega leta in Dedka Mraza.
Dedek Mraz \ naši šoli
Mladi promefniki
Cesta, ki veže Kočevsko z glavnim mestom Slovenije je polna vijug in nevarnih klancev. Na tej cesti je veliko prometnih nesreč, ki terjajo gospodarsko škodo in celo človeška življenja.
Cesta Ljubljana—Kočevje se že modernizira; dograjena in asfaltirana bo do 20-obletnice Prvega zbora slovenskih odposlancev, to je do leta 1963. Promet bo' s tem preko Kočevja narastek Ljudje, ki bodo potovali skozi te kraje, se bodo ustavili v Kočevju ali pa na*daljevali pot v Kolpsko dolino in dalje do morja.
Da bi zmanjšali nesreče na naših cestah in da bi bili tudi v prometu vzgojeni, smo organizirali na šoli: »Krožek mladih prometnikov.« Krožek je obiskovalo 33 pionirjev. Na izpitih smo pokazali solidno spoznavanje prometnih pršdpisov in prometnih znakov. Izpit smo z uspehom opravili vsi ter prejeli srebrne
II.
značke in izkaznice AMZJ stopnje. Štirje najboljši pa so prejeli knjižne nagrade. Med novoletnimi prazniki smo pionirji — mladi prometniki usmerjali promet na križiščih mesta Kočevje. Tega smo se vsi najbolj veselili.
Z znanjem o prometu bomo lahko veliko pomagali našim najmlajšim — cicibanom, a tudi starim ljudem; varno jih bomo vodili po cesti in preko nje. Ob koncu želimo pionirjem — prometnikom, ki sedaj obiskujejo krožek, da bi ga ravno tako kot mi z uspehom zaključili. Želimo, da bi se čim več pionirjev seznanilo s prometnimi pravili, vsem državljanom pa želimo varnost na cesti.
Pionirji — prometniki Šole Mirka Mračiča
V soboto popoldne 30. decembra je prišel k nam Dedek Mraz. Vsi, zlasti pa mi otroci, smo ga nestrpno pričakovali. V veselje Dedku, staršem in vsem drugim, smo uprizorili igrico:	»Kurir-
ček«. Pionirji I. in II. razreda, pa so deklamirali pesmice o Dedku Mrazu in o novem letu. Čeprav je bil Dedek Mraz od dolge in naporne poti ves utrujen, se je naše prireditve zelo razveselil. Preden je odhitel v
druge kraje, je nas in predšolske otroke bogato obdaroval. Naš odred pa je prejel lepo knjižno darilo.
Za vse smo se Dedku Mrazu prisrčno zahvalili in se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so Dedku pomagali pri nakupu daril.
Vsem uspešno in veselo novo leto!
Pionirji Os. š. Laze ob Kolpi
Dragi Dedek Mraz!
Ko smo zvedeli, da. nas boš obiskal, smo bili zelo veseli. Na dan tvojega prihoda smo se zbrali v našem domu pionirji iz Dolge vasi, Črnega potoka, Zajčjega polja in Livolda. Prišle so tudi naše mamice z bratci in sestricami. Ko si se pripeljal, smo kar vriskali od veselja. Tvojih daril smo bili veseli vsi. Zelo zanimiva sta bila tvoja kobilica in Krpan, ki sta ti pomagala prenašati darila. Tudi pionirji smo ti pripravili majhno' prireditev. Upamo, da ti je bilo všeč. Lepo te pozdravljamo in te pro-
za naprej ne po-
Letna konferenca SZDL \ Strugah
(Nadaljevanje s 3. strani)
da bi bila zato podana obrazložitev. Seveda je KZ Kočevje ta opomin zavrnila, ker tudi pri združitvi KZ ta obveza bivše KZ Struge ni bila pojasnjena. Tako obstoja tudi vprašanje, ki ga bodo morali rešiti skupno s KZ Kočevje. Sredstva bivše KZ Struge, ki so ostala za delitev, so člani KZ v Strugah določili za gradnjo doma, za elektrifikacijo pa ne.
Še eno važno vprašanje se je odkrilo v razpravi. Struge, ki spadajo v občino Kočevje, nimajo s Kočevjem nobene prave zveze. Zvezo imajo z Ljubljano in Novim mestom, s Kočevjem pa ne. Zato so zborovalci predlagali, da naj se napravi vloga na železnico, da bi potnike vozil vlak, s katerim se vozijo dijaki iz Kočevja do Dobrega polja, sedaj jih vozi samo do Lašč), ker bi imeli potem tudi zvezo v
Struge z avtobusom. Na avtobusno podjetje naj se pa zaprosi, da bi avtobus, ki zjutraj odpelje iz Hinj proti Ljubljani vozil 10 minut prej, ker bi imeli ljudje iz Strug spet dobro zvezo na železnici. Zborovalci upajo, da jim bo železnica in avtobusno podjetje to ugodilo.
Na koncu konference so izvedli še dopolnilne volitve za odbor, izvolili so tudi delegata za, okrajno konferenco.
V Strugah kot konjiček vozi pionirje kužek
Moj oče je bil na Zboru odposlancev v Kočevju
Proslava na Rudniku
Po kapitulaciji fašistične Italije so pa vaseh volili delegate za Zbor odposlancev, ki naj bi bil 1.—3. oktobra v Kočevju.
V Loškem potoku so izvolili za to zasedanje pet delegatov. 1. oktobra v dopoldanskih urah so se odpeljali z vozom mimo Sodražice v Gorenjo vas pri Ribnici. Od tam so se vsi delegati ribniške doline odpeljali z avtomobilom v Kočevje pred So-. kolski — danes Šeškov dom, in zasedli svoje prostore v domu.
Dvorana je bila okrašena z zastavami vseh jugoslovanskih republik, Jugoslavije in zastavami držav, ki so se borile proti okupatorjem. Nad odrom so bile napisane z velikimi črkami Cankarjeve besede: »Narod si bo pisal sodbo sam!«
Ko je odbila ura devet, je sto-"pil k tribuni književnik Josip . Vidmar. Za njim so sledili go-. vori ostalih voditeljev zbora.
Tov. Kordiš Franc iz Loškega potoka je spregovoril o uničenju slovenskih vasi in o žrtvah nacističnega nasilja.
Tudi preprosta kmečka mati z Gore Marija Ivančič je povedala svoje misli. Ko je govorila o svojih ubitih sinovih, so marsikomu prišle solze v oči.
Po vsakem govoru, zlasti govorih glavnih voditeljev, je sledilo dolgo ploskanje, vzkliki našim voditeljem in naši domovini — Jugoslaviji.
Zbor odposlancev slovenskega naroda je trajal tri dni, in sicer od 9. ure zvečer do 3. ure zjutraj. Zasedanja so bila ponoči zaradi varnosti pred bombardiranjem. Podnevi je bilo nekaj odposlancev, med njimi tudi moj oče, v Stari cerkvi, kjer so spali in jedli.
Na koncu zasedanja pa je dramska skupina zaigrala enodejanko »Mati«. Čeprav igralci niso imeli primernih oblek, kulis, ne primernega prostora, so ob gledanju te igre marsikomu stopile solze v oči.
3. oktobra po 3. uri zjutraj so se začeli delegati razhajati. Od ■ tega slovenskega dogodka je minilo osemnajst let. Mi otroci
simo, da tudi zabiš na nas.
Srečno novo leto, Dedek Mrazi Kovač Fanika,
3. r. Osn. š. Livold
DRAGI UREDNIK!
Vemo, da bo naše pismo pozno, a kriva je pošta. Upamo, da ga boste vseeno objavili.
V	soboto zvečer pred novim letom smo se zbrali vsi pionirji v šoli na Vimolju. Nestrpno smo pričakovali Dedka Mraza. S pomočjo tov. Rauhove smo pripravili kratek, a lep program. Razred je bil nabito poln. Na koncu je Dedek Mraz razdelil darove; nekaj je prinesel tudi za najmlajše. Ob lepo okrašeni jelki smo veselo zarajali.
V	novem letu želimo veliko uspehov vsem pionirjem in delovnim kolektivom naše občine.
Pionirji osnovne šole Vimolj
PTIČKI POZIMI
Mrzla, pusta je pokrajina, burja žvižga čez polje, v sneg odeta je planina mrzla zima spet prišla je.
Ptička drobna sta na okno priletela, ter prosila me lepo, da na oknu bi si vzela, kruhovo drobtinico.
Ptička drobna vse sta pozobala, s petjem v zimskem jutru sta se mi zahvaljevala:
»Kar si nama dobrega storil, spomladi vse boš vrnjeno dobil.*
PADLI PARTIZAN
Gozd že spi v večernem mraku, veter z listjem se igra pod smreko, spečemu junaku, tiho pesem šepeta.
Ko pa zjutraj se zdani, in spet ptički zapojo, partizan se ne zbudi, mimo spi tam pod zemljo.
Tiho v temnem gozdu spi, vedno v zemlji bode spal, nikdar več se ne zbudi, ker je življenje za svobodo dal-
skoraj ne moremo verjeti, da s® te slavne čase preživeli naš* starši. A vendar je resnica. Vse to je zapisano v srcih ljudi, "* so vse to preživeli. Nam mlaj' šim naj bo v pouk in oporni* Ljubiti in centi moramo nas« svobodno domovino — novo Ju goslavijo.
Samsa Milk* šola Loški pot°k
Številka 3
ZIMSKO DELO TVD PARTIZANA Kočevje
Keglji že padajo —
tokrat za prvenstvo
Delo društva se v danih možnostih preko zime razvija normalno vkljub težavam s telovadnico, iz katere se moramo stalno umikati raznim prireditvam, igram, plesom itd. V gosteh smo pa tudi v šolski telovadnici »Mirka Bračiča« tako, da se lahko zvrstijo vsi oddelki pri redni vadbi.
Stalno vadijo odbojkaši člani in članice, košarkaši, rokometaši, dvigalci uteži, namizni tenis vseh oddelkov, atleti vseh disciplin, moški in ženske. Zelo marljivi so mladi telovadci na orodju, ki bodo imeli tekom tega meseca društveno tekmovanje za uvrstitev v vrsto, katera bo Hranila naslov republiškega prvaka.
Težje je s pionirskimi oddelki. Ne moremo vskladiti urnika, ker
KOČEVJE
Poročili so se: Štimec Josip, urar iz Velike Kopanice, star 33 let in Bauer Julijana, gospodinjska pomočnica iz Kuži j a, stara 35 let. V Novem mestu sta se poročila Novak Franc iz Kočevja Trata 19, star 22 let in Černe Frančiška iz Gaberja, stara 20 let.
Rodile so: Žagar Jožefa, gozdna delavka iz Brega — deklico; Novak Ana iz Kočevja Ljubljanska cesta — deklico in Zidar Justina iz Stare cerkve — dečka.
Umrli so:	Lovrenčič Jože,
uslužbenec KZ iz Kota pri Pred-gradu, star 46 let; Lorbar Marijana, gospodinja iz Kočevja Rožna ulica, stara 76 let; Pugelj "Marija iz Rapljeva 9, stara 79 let in Novak Jože, upokojenec iz Brega pri Kočevju, star 71 let.
DOLENJA VAS
Umrli sta: Merhar Neža, gospodinja iz Dolenje vasi 64, stara 49 let in Štefanec Breda, otrok Iz Dolenje vasi 28, star tri mesece.
VELIKE LAŠČE
Umrli so:	Strle Ferdinanda,
preužitkarica iz Purkarč, stara 95 let, Gradišar Terezija, preužitkarica iz Vel. Osolnika, stara 87 let, Škulj Alojz, kmet iz Adamovega, star 80 let.
DRAGA
Rodile so: Pan tar Milena, gospodinja iz Podpreske 7 — dečka; Mohar Marija, gospodinja iz Novega kota 14 — dečka; Stipič Pavla gospodinja iz Drage 11 — deklico.
KOSTEL
Umrl je Marinč Matija, kmetovalec iz Gotenca 4, star 74 let.
OBVESTILO
Naročnikom in bralcem »Novic« sporočamo, da je cena za male oglase v »Novicah« naslednja: Preklici — beseda 50 dinarjev. Čestitke, obvestila itd. — beseda 30 dinarjev. Najmanjši oglas pa stane 300 dinarjev.
Uredništvo
OBVESTILO
Obveščamo, da se prične šivalni tečaj v Ribnici 22. januarja 1962. Prijave sprejemamo do 19. t. m. v trgovini »Manufaktura« Ribnica.
OBVESTILO
Delavska univerza Kočevje vabi na predavanje »Zobozdravstvo v Kočevju«, ki bo v torek 16. januarja ob 19.30 uri v dvorani družbenih organizacij.
Predavala bosta tov. dr. Marija Štefančič-Štrbenčeva in tov. Mohar Rudi.
Delavska univerza Kočevje
OBVESTILO
Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje obvešča vse svoje člane, da se bo začel tečaj za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije.
Prijave sprejemamo v društ-Vepi pisarni na ObLO Kočevje, Pritličje, soba št. 11 vsako tretjo ln četrto nedeljo v mesecu od 9. do 11. ure in vsako sredo dopoldne od 10. do 12. ure.
_____	Odbor
»NOVICE« — glasilo SZDL občin Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Šobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 3.000 dinarjev oziroma 5 ameriških dolarjev. Tek. rač. 600-78-1-265 pri NB podružnica Kočevje
imajo šole pouk v dve izmeni, kar je pozimi žeto neugodno, ker je hitro noč in je telovadnica tudi dokaj hladna. Z zboljšanjem vremena bodo ti oddelki pričeli zopet z delom.
Za zimske šolske počitnice so na programu društva razni smučarski tečaji ter smučarske in sankaške tekme. Uprava društva pripravlja za to leto obširen program dela za dvig kvalitete in poživitev množičnosti. Opaža pa, da ima vse premalo moralne podpore s strani staršev in onih, ki so v družbi odgovorni za vzgojo in zdravje otrok ter mladine. Vse to je prepuščeno nekaterim idealistom amaterjem, ki žrtvujejo za telesno vzgojo otrok in mladine svoj prosti čas. Zelo veliko staršev pa je, ki so sebi našli razvedrilo na raznih pod-
CESTITKA
Dobremu možu Tonetu Jak-šiču in hčerki Tatjani za njun praznik vse najboljše.
Zena Milka oz. mamica
"A"
Ljubemu in skrbnemu možu in očku Alojzu Kvasu želijo za njegov rojstni dan obilo sreče in da bi bil še v naprej tako dober. Žena Angelca, hčerki Renata in Rolanda ★
Skrbnemu očku, Matiju Pa-dovcu iz Sela pri Kostelu želi vse najboljše za 50. rojstni dan
hvaležna hčerka Ani iz Kočevja
ZAHVALA
»Babici« Moharjevi iz Loškega potoka, se najtopleje zahvaljujemo za njen trud in požrtvovalnost.
Družini: Turkova, Pantarjeva ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, tasta in dedka
ALOJZA RAUHA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje, ter godbi in pevcem DPD »Svobode« Kočevje za igrane žalostinke in ganljivo petje.
Posebno se zahvaljujemo tovarišem iz NOB, predstavnikom ljudske oblasti, političnim in družbenim organizacijam, dr. Zakrajškov!, medicinski sestri Nuški, zdravnikom zdravstvenega doma Kočevje, ki so mu stali ob strani in nudili pomoč v času bolezni. Iskrena hvala tovarišem Jožetu Klariču, Antonu Škvarču in Ignacu Karničniku za njihove poslovilne besede.
Zena Marija, hčerke Marija,
Ančka in Ivanka, sinova
Lojze in Rudi z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zvezi borcev v Kočevju se toplo zahvaljujem za prejeto novoletno darilo.
Marija Jurjevič, Morava pri Kočevju
JADRAN KOČEVJE: od 12. do •14 .januarja franc. barv. film »Slepi potnik«, 14. januarja ob 10. uri matineja — risanka »Mala lažnjivka«, 15. in 16. januarja amer. barv. film »Videli se bomo v Las Vegasu«, 17. in 18. jan. češki barv. film »Ljubavna legenda«, od 19. do 21. jan. amer. barv. CS film »Prepovedan planet«, 21. jan. ob 10. uri matineja »Atomska energija«.
SVOBODA RUDNIK: 13. in 14. jan. nemški barvni film »Preprosto' dekle«, 20. in 21. jan. ruski film »Lastovka«.
SVOBODA STARA CERKEV: 13. in 14. jan. ital. film »Prekleta sleparija», 20. in 21. jan. jug. film »Kala«
RIBNICA: 13. in 14. januarja franc, barvni film »Nenavadna Amerika«, 20. in 21. jan. slovenski film »Ples V dežju«.
SODRAŽICA: 13 .in 14. januarja franc, film »Tatovi draguljev«, 20. in 21. jan. ital.-franc. CS film »Poletne zgodbe«.
LOŠKI POTOK: 14. jan. egipt. CS film »Zemlja sanj«, 21. ja-
ročjih, skrb za otroke so pa prepustili tem idealistom ali se pa za telesni razvoj svojih otrok sploh ne brigajo. To je važno vprašanje, ki ga bo treba čim prej temeljito razčleniti.
MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE V DELNICAH
V dneh 27. in 28. januarja 1.1. se bo vršilo v Delnicah mednarodno smučarsko prvenstvo' za pokal »Kurikala« moštev Srednje evropskih držav in Finske. Tekmovali bodo v smučarski klasični kombinaciji, t. j. v tekih na kratke in dolge proge v štafetah, ter skokih. To tekmovanje se vrši vsako leto izmenično v državah udeleženk. Ker je to evropski športni dogodek v naši neposredni bližini, bo TVD Partizan Kočevje organiziral ogled teh tekmovanj. Društvo sprejema prijave dnevno od 17. do 19. ure v društveni pisarni Trg svobode 10. Prevoz z avtobusom bo stal ca 600 din.
PRODAM
dobro ohranjeno klavirsko harmoniko znamke »Viktorija« 80 basna z enim registrom po zelo ugodni ceni.
Milan Mihelič, Kočevje, Kolodvorska 10
PRODAM
Komisija za prodajo osnovnih sredstev Kovinskega podjetja Ribnica obvešča vse interesente, da proda
1 komad — vzmetno kladivo; inv. št. 28; teža bata je cc 30 kg.
Prednost nakupa imajo podjetja družbenega sektorja. V kolikor se v 8 dneh od objave razpisa ne javi noben interesent iz družbenega sektorja, se bo vzmetno kladivo prodalo privatni osebi.
Kovinsko podjetje Ribnica
IZGUBLJENO
V Belici pri Osilnici se je izgubila psica z imenom Rozka, pasme lovski terier, črne barve, z rjavimi ožigi. Najditelj naj sporoči naslov proti nagradi na upravo »Novic«.
Delavec T. L. je dne 29. decembra 1961 izgubil 44.664 din. Denar je bil v kuverti, naslovljeni na poslovodjo trgovine »Cabranka« Papeži. Izgubljen je na poti od Kočevja do' Osilnice. Poštenega najditelja se prosi, da denar proti pripadajoči nagradi vrne, sicer bo izgubo moral nadoknaditi socialno šibak delavec sam.
Trgopromet, Kočevje NAJDENO
10. januarja se je na upravi »Novic« našla ženska plava rokavica. Dobi se na upravi »Novic«.
PREKLIC
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Mariji Dejak in Pavli Šobar iz Prigorice v gostilni Karla Kozine v Prigorici kot neresnične.
Franc Dejak, Blata 8
nuarja ital. CS barvni film »Herkules«.
VELIKE LAŠČE: 13. in 14. jan. argentinski film »Andaluzijska ljubezen«, 20. in 21. jan. amer. barv. film »Človek, ki je delal dež«.
DOBREPOLJE: 13. in 14. jan. amer. CS barvni film »Dirka za soncem«, 17. jan. argentinski film »Andaluzijska ljubezen«, 20. in 21. jan. nemški barvni film »Ti si moja pesem«.
PONIKVE: 18. jan. argentinski barvni film »Andaluzijska ljubezen«.
KOČEVSKA REKA: 13. in 14. jan. jugosl. film »Takšna pesem vse osvaja«, 20. in 21. jan. angleški barvni film »Ker veter ne zna brati«.
PREDGRAD: 13. in 14. jan. ameriški barvni film »Velika Ko-rida«, 20. in 21. jan. ital. barv. film »Vstajenje«.
BROD NA KOLPI: 14. jan. ruski film »Nesmrtni garnizon«, 21. januarja jug. film »Viza zla«.
V petek 12. januarja se je začelo ob 16. uri prvenstveno tekmovanje sekcij Kegljaškega kluba Kočevje. Za tekmovanje so se prijavile sekcije: Zidar, Kovinar, ObLO I., ObLO II., Trgopromet, »Rog« (ki jo sestavlja več kočevskih podjetij), »Komet« (ki jo sestavljajo privatniki, šole, internat in nekatera gostišča) ter KGP. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh delih: spomladanskem, ki se je začeto 12. januarja s tekmo med »Zidarjem« in Kometom« in končalo predvidoma 17. aprila s tekmo KGP in »Komet«, in jesenskem, katerega začetek bo dotočen kasneje.
Sekcije tekmujejo za prehodni pokal KK Kočevje. Pokal bo
Hladen zimski popoldan 3. januarja 1962 nam bo ostal dolgo v spominu tako, kot nam ostanejo v spominu dogodki, ki človeka zajamejo in pretresejo najgloblje v srce. Ko smo tega mračnega dne spremljali na zadnji poti borca, revolucionarja in človeka, našega dobrega tovariša Rauha, smo začutili mnogi njegovi sodelavci iz časa narodnoosvobodilne vojne, prijatelji, sosedje in znanci, tisto globoko bol, ki jo nekoliko olajšajo le solze. Mnogi partizani in aktivisti s te in one strani Kolpe se bodo še dolgo spominjali partizanskega Slavskega laza, Rau-hovega doma in pogumnega in delovnega Rauhovega očeta.
Na zadnji poti tovariša Rauha od Slavskega laza proti Fari, na poti, ki smo jo ob raznih prilikah neštetokrat pfrehodili s pokojnim tovarišem ha sestanke, konference in razna zborovanja smo ob pogledu na Stružiške vrhove in na tiho šumečo Kolpo obujali spomine na velike praznične dni naših skupnih borb in zmag, na povorke s harmoniko, vriskanjem in petjem, ki so šle prav po tej poti; na praznovanje ob prvem osvobojenem ozemlju maja leta 1942, na praznovanje ob kapitulaciji Italije, na zborovanje ob volitvah odposlancev slovenskega naroda za Kočevski zbor, na sestanke s hrvaškimi borci in na umike čez Kolpo pred sovražnikom ob velikih ofenzivah in težkih dneh. Vse to je tako tesno povezano s pokojnikom, da smo tega dne občutili kot bi nam kdo trgal del naše borbe, del nas samih, trgal nekaj lepega in plemenitega iz časov narodnoosvobodilne vojne in povojnih let. Trgal to, kar je z neštetimi nitmi povezano s slehernim borcem NOB, z vsakim poštenim človekom naše revolucije, ki je živel ali potoval skozi lepo Kolpsko dolino po poti, ki je zlasti po kapitulaciji Italije vezala Belo krajino in nekdanjo slovensko »prestolnico« Črnomelj s Primorsko in ostalimi deli Slovenije in Jugoslavije.
Ne bi rad ponavljal tega, kar
NEDELJA, 14. JANUARJA 1962
6.00-6.30 Hole, hole, fantje vstajajte! - vmes ob 6.05-6.10 Poročila - 6.30-6.35 Napotki za turiste
-	6.35 Polke - 6.45 Slovenske koračnice - 7.00 Napoved časa, poročila - 7.15-8.00 Vedri zvoki -
8.00	Mladinska radijska igra -A. Milne - M. Stanovnik: Tri povesti o medvedku Puju - 8.50 V glasbeni sobi R. Schumanna -
9.00	Poročila - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 9.45 Pavel Šivic: Dve skladbi - 10.00 Še pomnite, tovariši... - 10.30 Koncert in opera - 11.30 Nedeljska reportaža — Saša Vuga: In potlej je pan Smetana zapiskal v štiri vetrove - 11.50 Mandoline in godala - 12.00 Poročila - 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. - 13.00 Napoved časa, poročila - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Za našo vas - 14.00 Anton Švab: Zlata kanglica, Davorin Jenko: Zbor ciganov iz spevoigre »Vračar«, Viktor Parma: Rokovnjači - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. - 15.00 Napoved časa, poročila - 15.15 Trikrat pet
-	15.30 Dva stavka iz Beethovnovega. Kvinteta za klavir in pihala - 15.45 Orgle in orglice -
16.00	Naši kraji za naš spored -
Javna radijska oddaja z nastopoma Jeseničanov in Kostanje-vičanov - (Prenosa z Jesenic in Kostanjevice ob Krki) -	17.00
Poročila - 17.05 Orkester Ray
prejeto moštvo, ki bo v pomladanskem in jesenskem delu tekmovanja doseglo največ točk. Moštvo; ki osvoji prehodni pokal trikrat zapored ali vsaj v petih letih trikrat, dobi prehodni pokal v trajno last. Pokal pa ni edina nagrada. Pet najboljših igralcev, ki bodo imeli v vseh tekmah (v spomladanskem in jesenskem delu) najboljši povpre-ček podrtih kegljev, bo nagradil Kegljaški klub s praktičnimi nagradami.
V spomladanskem delu tekmovanja bo odigranih sedem kol in prav toliko v jesenskem. Rezultate tekem in boljših posameznikov bomo objavljali v Novicah.
je bito že ob raznih prilikah povedano o velikih zaslugah, ki jih ima pokojni Rauhov oče pri organiziranju narodnoosvobodilnega gibanja in pri utrjevanju ljudske oblasti. Rad bi poudaril le to, da je s svojimi vrlinami in ugledom, ki ga je užival med ljudmi, ogromno prispeval k temu, da sovražniki našega gibanja niso mogli v banjaloškem rajonu ustanoviti bele garde, da niso bili izdani naši sestanki in kenference, ki smo jih v času NOB imeli zelo pogosto, zlasti v Slavskem lazu in da smo imeli sorazmerno zelo malo izdajstev v teh krajih.
Našega Rauha, prvega predsednika kočevskega okraja, ni več med' nami. Njegov spomin bomo najlepše počastiti, če ga bomo imeli za vzor v tem, kako je treba živeti in kako še je treba boriti za enotnost in napredek svojega kraja in celotne socialistične skupnosti.
Klarič
HVALA VAM, MATI!
Vsakdo ima rad svojo mater.
Mati je samo ena.
Zato pa je izguba matere toliko večja in žalost neutolažljiva.
Tudi jaz sem imel mater. Danes jo nimam več. Zagrebli so jo v zemljo, tam na potoškem pokopališču. Sedaj je tam sama. Po dolgih letih je dobila pokoj ...
Oči so suhe. V njih ni več solza. Ostala je samo neizmerna žalost .za materjo in topla ljubezen do nje, ki sega preko groba ...
Deseterim otrokom je dala življenje. Vsem je bila enako dobra, za vse je imela ljubeče srce in dobre roke. V tistih težkih časih stare Jugoslavije, ko je bilo pomanjkanje na vsakem koraku in ni bilo denarja včasih niti za sol, se je vedno nekako znašla in poskrbela da nismo bili lačni.
Martin - 17.15 Radijska igra -Carl Erik Soya: Mali očka Želva - 18.05 Medigra na razne instrumente - 18.20 S pevko Anico Zubovič - 18.30 Športno popoldne - 19.00 Obvestila - 19.05 Nedeljska panorama - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Izberite melodijo tedna - 20.45 Zabavni zvoki - 21.00 Zgodbe Chopinovih etud. Prvi del - (Pianist Aleksander Uninski) - 21.35 Veliki zabavni orkestri - 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan - 22.15 Nočni akordi
-	23.05 Plesna glasba - 24. Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SOBOTA, 20. JANUARJA 1961
5.00-	8-00 Dobro jutro! - 5.05-5.10 Poročila in dnevni koledar - 6.00-6.10 Napoved časa, poročila 6.30-6.35 Napotki za turiste
7.00-	715 Napoved časa, poročila -
8.00	Poročila. - 8.05 Poštarkeč v mladinski glasbeni redakciji -8.35 Zabavne melodije - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Njegovo veličanstvo milni balonček (ponovitev) - 9.25 Zvoki Balkana - 10.00 Napoved časa in poročila - 10.15 Od tod in ondod
-	11.00 Nekaj folklore iz Južne Amerike - 11.15 Angleščina za mladino — 37. lekcijd (ponovitev). - 11.30 Petra Iljiča Čajkovskega opus 1 številka 1: Ruski scherzo za klavir - 11.37 Blaž Arnič: Samospev »Otrok in ma-
Lovski rog je utihnil
Pred kratkim je kočevska lovska družina zaključila sezono, čeprav bosta lovska sezona in lovsko leto zaključena šele konec januarja. Z lovom so zaključili; ker so v glavnem odstranili predvideno količino divjačine. Manj so odstrelili le žlahtne divjadi (srnjadi), vendar zato, da bi se stalež popravil. V tem lovskem letu so odstrelili okoli 60 srnjadi, 3 jelene in 3 košute, več divjadi svinj in prašičev, več roparic (lisic in drugih ujed) pa tudi precej divjih zajcev, ki jih sicer na Kočevskem ni dosti, ker tu ni zanje primeren teren in tudi premalo različnih kultur raste tu. Do konca lovskega leta bodo lovci lovili le še roparsko divjad, ki jo love brez psov. Za zaključek lova je lovska družina priredila v hotelu Pugled za svoje člane družabni večer, ki je potekal v prijetnem, res lovskem razpoloženju, a ga je žal prekinil nepovabljen gost Žagar Jože, ki je s podcenjevalnimi in zaničljivimi izrazi žalil kočevske lovce.
Vsi njeni otroci smo jo cenili. Ni nam dala samo življenje, ampak tudi pravilno vzgojo. Bila je preprosta slovenska žena in mati z dvema razredoma osnovne šole vendar je bila zavedna slovenska žena in nas v tem duhu vzgajala.
Prišla je sovražna okupacija. Bala se je in jokala, ko so njeni sinovi odhajali v partizane. Ni jim branila. Vsakemu je dala bogato popotnico. Njeni trije sinovi so bili v internaciji. Kdo ve, kje vse je dobila hrano, da jo je pošiljala svojim sinovom v Padovo, Renici in Gonars in svoje otroke rešila smrti od lakote. Ponosna je bila na svoje otroke — partizane. Tudi sama je po svojih močeh pomagala partizanom. Marsikateri od njih je našel pri njej hrano in toplo sobo ter ljubeznivo besedo. Večkrat je dejala: Jejte fantje, kdo ve, mogoče vaše matere hranijo sedaj moje fante.« Večkrat je dala vse, do zadnje skorjice kruha. Bila je prava partizanska mati.
Kako ji je bilo hudo, ko je zvedela, da je padel v partizanih njen sin. Komaj 23 pomladi je imel, pa je moral darovati življenje. Ko je prišla svoboda je bila presrečna, ker je tudi sama dala delež za osvoboditev domovine.
Spomini mi 'uhajajo nazaj v detinska leta, v na j nežnejšo dobo. Odkar se zavedam življenja je trdo delala. Z možem sta garala od zore do mraka. Prenašala je vse hudo gorje I. svetovne vojne, ko je na frontah krvavel mož, sama pa se je mučila doma z majhnimi otroci. Pred seboj imam vse njeno življenje, ki je bito en sam delovni dan. Šele nova Jugoslavija ji je s pokojnino na jesen življenja omogočila lepše življenje.
Sedaj je mrtva. Nikoli več ji ne bom segel v njene dobre roke, ki so samo delile ... Ostali smo brez matere. Draga mati! Za vse kar ste nam dobrega storili najlepša hvala! Počivajte sladko v svobodni potoški zem-zemlji.
Vaš sin Karel
ti« in Tri pripovedke za klarinet in klavir - 12.00 Poročila -12.05 Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike - 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Skledar: Uspehi v poljedelstvu Rakičan - 12.25 Melodije ob 12.25 -
13.00	Napoved časa, poroči1 1 -13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Zadovoljni Kranjci s pevci - 13.45 Holandska pihalna godba - 14.00 »Sestanek v dvoje « in še nekaj za dva violončela in klavir - 14.20 Igra orkester Max-Gregor - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Napoved časa, poročila - 15.20 Napotki za turiste
-	15.25 Hitri prsti - 15.40 Planinski oktet iz Maribora - 16.00 Vsak dan za vas - 17.00 Poročila
-	17.05 Gremo v kino. . . 17.50 Orkester Ray Anthony - 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu - 18.10 Dve Wagnerjevi uverturi - Uvertura k operi' Večni mornar — Uvertura k operi Tannhauser - 18.45 Okno v svet
-	19.00 Obvestila - 19.05 Sobotni domači pele-mele - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 V vedrem ritmu - 20.20 Zabavna radijska igra - Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Bralna - Peti vozel: Arhitekt Jordan - 20.50 Melodije za prijeten konec tedna - 22.00 Napoved časa, poročila - 22.15 Oddaja za naše izseljence -’ 23.00 Poročila - 23.05 Do polnoči v plesnem rit.mu - 24.00 Zadnja poročila ,in, zaključek oddaje...

(dHHAUA/a/ltO
■r *^*m*m*mmm:
Qibimie pce&iaatceo Obvestila Spvxedi čestitke Mati atlasi
Alojzu Rauhu v slovo
SPORED RTV LJUBLJANA
S Ir/nim inšpektorjem po komfii
S TRŽNIM INŠPEKTORJEM PO NEKATERIH KOČEVSKIH PRODAJALNAH. NAJSLABŠE SO SE ODREZALI TISTI DAN PEKI. ŽENA SLABEGA SPOMINA. 3000 DIN ZA SLABO VAGO. POKVARJENE TEHTNICE.
S NAJDENA DENARNICA
Še predno smo tisto jutro odrinili na pot po kočevskih prodajalnah, nam je nekdo prinesel denarnico, v kateri sta bili dve izkaznici (na ime Pozderec Franc in Pozderec Ana iz Mlake 2), tisoč din in 2 ključa:
— Tole so mi dali v Prehrani, v trgovini, kjer je poslovodja Skender.
Malo smo bili začudeni, ker je to prinesel nam in ne na primer na postajo Ljudske milice ali na občinski ljudski odbor, kamor bi bolj spadalo, vendar smo prinešeno vzeli. Prišlo nam je povsem prav, saj smo prav tisti dan nameravali preizkusiti poštenost nekaterih naših prodajalcev. Še pred začeto akcijo je torej »Prehrana« dobro prestala preizkušnjo.
# »TISTI, KI KRUH VAGA,
JE NA DOPUSTU
Začeli smo v Pekariji in slaščičarni v Kočevju. Tržni inšpektor in upravnik sta pretehtala več kilogramskih belih in črnih štruc ter hlebcev. Že prva štruca je tehtala, kot sta ugotovila, le 92,5 dkg, medtem ko je druga štruca tehtala le še 91 dekagramov. Od 27 belih štruc so še tri tehtale samo 91 dkg, ostale pa do 97 dkg in samo ena 98 dkg.
Črni kruh se je pri tehtanju malo bolje »odrezal«. En hlebček je tehtal točno kilogram, en pa celo 105 dkg, medtem ko so ostali od 92 do 99 dkg.
Tržni inšpektor je ugotovil, da je : primanjkljaj prevelik. Peki so se zagovarjali, »da je tisti, ki kruh vaga, na dopustu«, ter, da je pri pečenem kruhu važno povprečje ne pa posamezna štruca. Seveda je bilo tu-
Ucednikaaa
pasta
LEPO VEDENJE OTROK V KOLPSKI DOLINI
Dva meseca sem bival v Vasi-Fari, kjer sem spoznal veliko ljudi in jih sedaj lahko cenim In spoštujem zaradi njihovega odnosa do človeka. Ljudje so vljudni, dobri, skratka obnašajo se zelo dostojno.
Posebno pa me je presenetilo večkratno srečanje s šolo obveznimi otroki. Ti otroci se res tako lepo in dostojno obnašajo, da si človek tega ne more predstavljati. Izraz njihovega ponašanja se vidi v lepem in prisrčnem pozdravljanju ob srečanjih. Lahko trdim, da nisem srečal otroka, da me ne bi pozdravil. Po vsem tem kar sem doživel v dolini Kolpe, vidim, da je trud tamkajšnje šole zelo uspešen. Tudi starši otrok so lahko hvaležni učiteljskemu zboru Vas-Fara, da tako lepo vzgaja njihove otroke, ki so lahko za vzgled našim otrokom in mladini po svojem vedenju in obnašanju.
Anton Pugelj,
kmet. teh. Potok p. Vas-Fara
»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
di povprečje tako slabo, da se v nobenem primeru ne more šteti v olajševalno okolnost. Opravičiti bi se dal primanjkljaj 3 ali največ 4 dkg pri kilogramu kruha, nikakor pa se ne da opravičiti primanjkjaj 9 dkg ali skoraj ena desetina kupljenega kruha. Zaradi preveč očitnega oškodovanja potrošnikov se bodo morali peki zagovarjati še pred sodiščem.
% »SE NE SPOMNIM«
Naslednja postaja inšpekcije je bila tržnica. Stranko, ki je pravkar kupila meso, je inšpektor ustavil in jo vprašal, koliko je dala za meso. Gospodinja se ni spomnila, zato ni bilo mogoče ugotoviti, če je dobila toliko mesa, kot ga je plačala ali morda več oziroma manj. Morda se gospodinja res ni spomnila, morda pa je imela za slab spomin kakšen drug vzrok.
s PRVA DENARNA KAZEN
Tudi v zelenjavni trgovini je inšpektor prestregel gospodinjo.
— Kaj ste pa kupili, prosim?
— Jabolka.
— Koliko ste pa dali zanje?
—	80 din.
Inšpektor je še enkrat stehtal jabolka. Bilo jih je premalo..
Za primanjkjaj, je morala pomočnica, ki je tehtala, inšpektorju odšteti 2000 dinarjev kot mandatno kazen. Par dekagramov pri kilogramu jabolk res ni veliko. -Nekoliko več znese to pri kilogramu grozdja, pomaranč in podobnem. Pri vsaki stranki nekaj dekagramov pa se počasi nabere v dnevu, dveh ali morda tednu v blagajni verjetno več kot tista 2 tisočaka, ki ju je pomočnica plačala inšpektorju.
Inšpektor je odkril še nekatere druge pomanjkljivosti: da za jabolka ni bilo napisane cene ne na ceniku, ne na posodi, kjer so bila jabolka, da so nekatera jabolka v trgovini gnila in podobno.
s POKVARJENA TEHTNICA
Pred mesnico številka 3 smo pričakali starejšega tovariša, menda je bil upokojenec in gospodinjo. Kupljeno meso je »komisija« v mesnici ponovno stehtala.
— Koliko ste dali za meso, tovariš?
—	200 din.
Tehtnica je pokazala 54 dkg, meso pa je bilo po 380 din, se pravi, da je dobil tovariš za 5 dinarjev preveč mesa.
— Zdaj pa lahko greste, tovariš.
— Že, že —pa moje meso?!
Saj res! Meso smo mu pozabili vrniti!
Slabše je pokazala tehtnica pri gosopdinji, ki je kupila teletino. Mesar ji je že kar brez zahteve inšpektorja vrnil 70 din, čeprav tehnica še zdaleč ni pokazala, da bi morala gospodinja plačati toliko manj. Pri teletini je bilo razen telečjih kosti še 18 dkg govejih kosti. Inšpektorju se je zdela priklada prevelika.
— Zakaj ste ji pa dali toliko kosti in še telečjo h goveji?
— Stranka je tako zahtevala.
— Ste res zahtevali?
—	Sem, ampak se mi je zdelo, da je kost prevelika in to sem mu tudi povedala.
— Zakaj pa niste tovarišici zaračunali kosti ceneje?
— Jaz dobim meso in kosti po isti ceni in tako tudi prodajam.
Mesar je odštel inšpektorju 4 tisočake. Dva zato, ker je tehtal s pokvarjeno tehtnico (tehtnični kazalec je imel začetni položaj na »2 dkg«, se pravi, da je dobila stranka avtomatično 2 dkg manj ,kot je pokazala tehtnica
—	če pa si dal na tehtnico utež za 1 kg, je pokazal kazalec 99 dekagramov) in dva zato, ker je gospodinji preveč zaračunal.
c »SAMO ZADRŽUJEJO«
Medtem ko je inšpektor v mesnici številka 3 kontroliral teže, je vstopila starejša »dama«. Vse na njej je kazalo, da je še prevojna »gospa«, ki je s prezirljivim pogledom ošinila vrsto v mesnici, vrgla uničujoč pogled na inšpektorja in ostale ter zbodla :
— Tile pa samo zadržujejo. Ne bom čakala!
... in je odvihrala, odkoder je prišla...
Vse na njej je kazalo, da je to »dama«, ki je vajena, da jo vse streže, vse čaka — morda meso pod pultom, morda prodajalci s pretirano sladkim poklonom in podobno — in da je ena takih,
Pred kratkim je državno lovišče Rog pri KGP organiziralo lov na divje prašiče. Pogon se je začel. Bižal Drago je imel srečo. Proti njegovemu stojišču je pritekel divji prašič, ki ga je Bižal ustrelil. Kmalu za prašičem pa je opazil, kako gre naravnost proti njegovemu stojišču medvedka s tremi mladiči, ki jih je tudi zajel pogon. Bižal je ustrelil v zrak, da bi medvede prestrašil. Medvedka in dva mladiča sta res spremenila smer, en mladič pa je racal kar mimo ustreljenega divjega prašiča naravnost proti lovcu (verjetno je mislil, kot so kasneje ugibali lovci, da je tovariš Bižal medved). Približal se mu je že na dva metra. Ko je medvedka videla, da jo »sinko« maha pogumno proti lovcu, je stekla
ki ne bo dobila nekaj dekagramov manj. Vse je kazalo, da je bil tudi to samo njen manever, da bi se prikupila prodajalcu. Morda se ji je zvijača posrečila? Vendar je ta njen odnos do inšpekcije in ostalih potrošnikov vreden vsega obsojanja. Namesto, da bi odobravala početje inšpekcije (kot so jo vsi ostali), jo je obsojala, kot da inšpekcija ne dela zato, da se potrošnikom ne bi zgodila krivica, da jih ne bi prodajalci oškodovali. Saj dela inšpekcija tudi v njeno, »go-spejino«, dobro!
8 »TE TEHTNICE NE UPORABLJAM«
Tudi pred mesnico št. 2 smo prestregli gospodinjo.
— Koliko ste dali za meso? Mi smo od inšpekcije.
— 150 din.
V mesnici je inšpektor spet tehtal meso in pred mesarjem vprašal stranko:
— Koliko ste dali za meso?
Zdaj se je pa stranka zmedla in zajecljala (morda se je bala zameriti mesarju):
— Nne vem... nekaj čez 100.
Mesar ji je pomagal iz zadrege:
— Nič se ne bojte, kar po pravici povejte.
... in stranka je povedala. Mesa je dobila še nekaj več, kot je plačala. Tudi tehtnica na pultu je bila v redu. Zataknilo pa se je pri decimalni tehtnici.
— Ne kaže prav.
— Ne, ker mora biti na drugi strani še tale kos opeke.
za njim, se na dva do tri korake pred lovcem iznenada ustavila, se povzpela na zadnje noge — visoka je bila preko 2 m in okoli 300 kg težka — in v tem ji je lovec drugič ustrelil mimo ušes, odvrgel prazno puško, skočil v zaklon za neko skalo in se pripravil na obrambo z — žepnim nožem. Na lovčevo srečo pa
Žrebanje je bilo v torek 9. januarja v prostorih Novic. »Srečo« je vlekla Majda Juvan, učenka 6. razreda osemletke Mirka Bračiča iz Kočevja. Žreb je bil naklonjen naslednjim od 259 reševalcev, ki so pravilno rešili križanko:
Vendar tudi z opeko tehtnica ni prav kazala, ampak 20 dkg v škodo potrošnika. Mesarja sta se zagovarjala, češ da bi moralo biti za protiutež opeki še nekaj drugega, toda »tisto« je menda nekdo pometel iz mesnice. Dejala sta tudi, da te tehtnice sploh ne uporabljata za stranke, ampak da tehta nanjo le skladiščnik.
— Toda tehtnice, ki so v prodajalni, morajo biti točne. Če je ne uporabljate vi, jo vrnite skladiščniku. Kazen: 2000 din . . .
Tudi v poslovalnici Trgopro-meta »Hrana« je kazala decimalna tehtnica za 5 dkg v škodo potrošnika. Poslovodja je plačal 2 tisočaka.
• VSI SMO POTROŠNIKI
Morda so bili (ali pa še bodo) nekateri posamezniki v tej akciji po njihovem mišljenju hudo prizadeti. Plačali so kazen ali pa jih bo obsodilo še sodišče. Toda oni vsak dan »kaznujejo« potrošnike tako, da jim zaračunajo nekaj več, kot so jim prodali. Menimo pa, da morajo biti tudi tisti, ki so tokrat plačali kazen, hvaležni inšpekciji, ker jim je ta (ali pa jim bo še) prihranila denar po drugi strani. Morda je inšpektor obvaroval tudi pekovo ženo, da ni dobila premalo mesa ali pa mesarjevo, da ni dobila premalo moke, ali trgovčevo, da ni dobila premalo zelenjave ali morda trgovko, da bo dobila v bodoče res predpisano težak hruh. Saj na koncu koncev smo vsi potrošniki, potrošnik pa mora dobiti v trgovini toliko, kolikor je plačal! Vsak prodajalec, ki na kakršen koli način oškoduje oziroma ogoljufa potrošnika, zasluži še strožjo kazen! V korist potrošnikov bo, če bodo taki obiski in kontrole še pogostnejše.
medvedka ni bila razpoložena za boj s pogumnim lovcem in je z medvedkom odracala za ostalima dvema mladičema.
Po lovu, ki bi se za tovariša Bižala lahko tragično končal, so lovci okoli srečanja z medvedom skovali več lovskih in smešnih. Največ se jih je sukalo okoli besed »Bižal« in »bežal«.
1. nagrada 3.000 din Kerekeš Marica Škofja Loka, Šolska ulica 14, 2. nagrada 2.000 din Abramovič Anka Kočevje, Reška cesta 16 a, 3.-5. nagrada po 1.000 din: Letig Ferdinand Nova sela, Kostel 5, Mejak Marjanka Kočevje, Trata 21 in Fičur Franc Kočevje, Rudnik 29. 6.—10. nagrado v znesku 500 din dobijo Petelin Angela Ribnica 84, Kovačič Franjo Ljubljana, Linhartova ulica 30, Križman Tone v. p. 5775-5 Niš, Jakopič Vlado Kočevje, Trata 2 in Turk Ruža Ljubljana, Prijateljeva 9. Naslednjih 10 knjižnih nagrad prejmejo: Muhič Jelka Kočevje, Trg 3. oktobra 2, Šobar Marija, Sodražica 23, Bastar Ema Kemična tovarna Kočevje, Pantar Mirko GSŠ Postojna pp 73, Samsa Frančiška Kržeti 14 Sodražica, Elizabeta Boldan Kočevje, Rudnik 91, Oražem Štefka Dolenja vas 7 pri Ribnici, Bončina Zlatko Vas-Fara, Adamič Stane Ljubljana, Resljeva 10 in Dombi Anica Šalka vas 69 Kočevje. Dobitnike iz Šalke vasi in Kočevja prosimo, da dvignejo nagrade v upravi lista, ostalim pa jih bomo poslali po pošti.
Ob nevihti
Črni oblaki so zatemnili nebo in pokrajina je utihnila, črički so zbežali globlje pod zemljo, ptice so se strahoma spreletavale od grma do grma in iskale zavetja. Vse je utihnilo v strahu pred nevihto.
Slonela sem ob oknu in gledala oblake, ki so se tako potuhnjeno zbirali in grozili pokrajini, ki se je razprostirala pod njimi. Celo tulipani so zaprli čaše in sanjavo povesili cvetove. Vse je bilo tiho, tajin-stveno v pričakovanju nekaj težkega, morečega.
Nenadoma je zagrmelo in začelo je deževati. Naravo je objela pusta sivina.
Zaprla sem okno in skozi zaprto okno zrla brez cilja. Moj pogled je plaval po pokrajini, ki je bila tako brezbarvna, pusta.
Izpod ostrešja je zletel vrabec in se brezupen zagnal v mrzel dež. Skozi lino pri gnezdu je pogledal ves krmežljav in zvedav maček. Pretegnil se je in šiaroko odprl gobček, da so se mu zasvetili beli, priostreni zobje! Sedel je poleg line in se začel skrbno umivati.
Poklicala sem ga in ozrl se je proti meni in poskusil po žlebu na dvorišče. Poskušal je splezati nazaj, toda spodrsnilo mu je in telebnil je na tla. Prestrašila sem se, zavpila ter skrila obraz v dlani... Toda hitro sem jih odmaknila in pogledala, kaj se je zgodilo z mačkom. Na dvorišču ga ni bilo več. Nenadoma je zamjavkal pred vrati moje sobe in stekla sem mu odpret. Zagledala sem ga zdravega, brez poškodbe. Dvignila sem ga in ga stisnila k sebi. Bil je moker in umazan, da sem si umazala vso obleko. Srečna sem ga tiščala k sebi in on mi je hvaležno obliznil roko. Položila sem ga na preprogo poleg peči in odšla k oknu.
Po oknu so drsele dežne kaplje, sanjavo in zamišljeno sem zrla skozi zameglene šipe v nebo. Ob zunanji strani šipe je pajek razpredal svojo mrežo in na njej je viselo vse polno dežnih kapljic, ki so bile kakor biseri. Drsele so navzdol po tenkih nitkah pajčevine, se na koncu odtrgale, ter padale na okensko polico. Tu so se odbijale in razpršile na vse strani. S kazalcem sem začela pisati neko ime, ki se mi je vrinilo v misli. Zapadla sem v melanholijo in od utrujenosti zaprla oči. Dolgo sem sanjarila o lepi bodočnosti, za katero vem, da jo ne bom nikoli tako lepo doživela kot v sanjah. Življenje ni bilo nikoli tako lepo, kakor si ga mlad človek predstavlja. Življenje je resno, življenje je en sam-delovni dan! Nenadoma me po telesu oblije toplota in me zdrami iz sanj. Odprla sem veke in sončni žarki so me zbodli v oči. Zamižala sem in pred seboj zagledala osveženo naravo. Vse je zaživelo; ptice so vzletele iz zavetja, cvetice so se pozibavale v lahnem vetru, ki je razganjal oblake. Celo tulipani v vrtu so razprli svoje čudovite cvetne čaše ter se ozrli v toplo sonce. Okoli nog se mi je dobrikal Mi-ko in mi nalahno v nogo zapičil krempelj čke. Dvignila sem ga in oba sva mežikajoč zrla v naravo. Gladila sem ga po glavi in dejala: »Kako čudovita, skrivnostna je pokrajina ob nevihti. Vse postane tajinstveno, sanjavo!« Pogled mi je zdrknil na šipo po kateri sem pisala. Sonce je posrkalo vlago in na šipi so ostale le umazane lise.
(Iz Prvih poganjkov, dijaškega lista gimnazije v Kočevju)
ZIMSKI MOTIV
Srečanje z medvedom
Izid žrebanja nagradne novoletne križanke
i.
Pollard je bil majhne postave, zato ga stražnik ni videl za Grayevim hrbtom. Gray je spravil sveženj kart v žep in se ravnal po Pollardo-vih ukazih.
Stražnik je pogledal proti Grayu. »Stoj« je ukazal Pollard. Potem se je stražnik obrnil k ve-deževalki, da bi bolje razumel ploho besed iz njenih ust.
»Zdaj tri korake nazaj!« je ukazal Pollard. »Stoj!« Cev samokresa ga je spet pritisnila ob stran. »V to smer, in prav počasi!«
Bila sta že nekaj metrov od množice, ki je gledala poklicne gasilce pri delu. Gray je videl, da ga hoče Pollard spraviti v ozki prehod, kjer je močno vlekla sapa z morja.
»Še malo dalje,« je ukazal Pollard. »Tako, da! Zdaj pa mi dajte tiste karte!«
Za trenutek je Gray stal, kot bi otrpnil. Veter mu je pihal naravnost v obraz, tako da je moral mežikati. Slišal je prasketanje požara, čutil je pritisk Pollardovega samokresa. Od nekod iz daljave se mu je utrnila misel na Eileen Herric-
kovo, ki se je takrat v njegovi ordinaciji s pestjo tolkla po kolenu in vsa obupana jokala: »Ne vem, kaj naj storim! Ne vem, kaj naj storim!«
V istem delcu sekunde je Gray pomislil na Beverly, ki je imela tisti sveženj kart. Spomnil se je tudi mrtve Melisse. Vedel je: kaj lahko bi se zgodilo, da bi umrla tudi Eileen, če bi on izročil tisti sveženj kart.
Če pa ne bi...
Samokres ga je še močneje pritisnil v rebra.
»Rekel sem, dajte mi karte!« je glasno revs-nil Pollard in stopil na stezo med barakami.
Mimo se je oglasil Gray:	»Prav! Tu jih
imate!«
S palcem je odprl pokrovček na škatlici, ki jo je takoj potem potegnil iz žepa in jo obrnil s pokrovčkom navzdol. Hkrati jo je malce stresel.
»Tu jih imate,« je ponovil.
Veter se je ujel v padajoče karte. Gray je slišal, kako je Polardu zaprlo sapo. V trenutku njegove neodločnosti se je Gray od strani vrgel k baraki.
Veter je nesel karte po stezi in jih premetaval na tleh. Tudi lahki negativ je letel z njimi.
Pollard je pritisnil na petelina.
Strel je močno odjeknil med večinoma lesenimi barakami na obeh straneh steze. Krogla je oplazila vogal in zažvižgala. Gray je začutil udarec v ramo. Vedel je, da ga je zadelo, vedel pa je tudi, da je imel srečo.
Vendar si ni upal umakniti pogleda z negativa, ki ga je veter nesel po zraku nekako v višini človeške glave. Naj se zgodi karkoli, ta negativ mi ne sme uiti, je sklenil Gray.
Slišal je Pollarda, ki je divje preklinjal in hropel kot merjasec. Slišal je, da je spet počilo.
Krogla je udarila v leseno steno nekje na drugi strani ceste.
Potem je začela množica vpiti in se prerivati, stražnik pa je klical: »Gray! Gray!« Ta je slišal, kako je več nog topotalo proti njemu, negativ pa je v sunkih vetra kot metuljček poskakoval po zraku. S samokresom v roki je stražnik pritekel med Graya in mikrofilm.
»Na stezi!« je rekel Gray, ne da bi se ozrl. »Pazite!«
Veter se je ujel v Grayeve rdečkaste lase in mu za trenutek odnesel film izpred oči. Takoj potem je slišal strel in močnejši odgovor iz težke policijske pištole. Topot mnogih korakov so zaznala njegova ušesa. Spet je skočila mimo Graya modra uniforma. Del igralnih kart je burja nesla proti cesti, mnogo lažji film pa se je zasukal. Le malo je manjkalo, pa bi bil Grayu izginil izpred oči.
Potem Graya ni več strpelo. Spet je slišal strel iz Pollardovega samokresa dlje zadaj na stezi. Še preden se je polegel odmev, se je Graj' sklonjen k tlom pognal čez cesto. V delcu sekunde je ujel nekje v kotičku oči še več modrih uniform. Slepo si je utiral pot med njimi, ni se menil za svarilne klice, sunkovito se je otresel rok, ki so ga skušale zadržati.
Končno je bila množica za njim, film pa je veslal po cesti. Dvakrat ga je skoraj ujel. Prvič je za trenutek ležal na pločniku, pa je spet potegnil veter in ga dvignil. Drugič se je film ujel v vrtinec. Že je Gray iztegnil roko...
Tretjič ga je veter vrgel ob steno. Gray se je pognal z vso silo, kakor bi imel opraviti z živim bitjem, ki bi mu lahko spet ušlo. Nekajkrat je z omeba rokama ploskoma udaril po neometanem
opečnem zidu, potem pa ga je pritisnil s konci prstov. Čudno ga je stisnilo v grlu, ko se je zavedel, da mu je lov končno le uspel.
*
Streli so utihnili. Počasi se je vračal Gray, kolena so se mu zaznavno šibila. Negativ je bil varno spravljen v njegovem žepu. V ramenu ga je ščemelo, roka ga je bolela, čutil je, kako mu nekje pod srajco kaplja kri.
Na cesti je bilo vse polno uniform. Proti stezi so gledali in čakali s samokresi v rokah.
Gray se jim je približal. Stražnik je pogledal njegov strgani rokav in krvavo liso pod pazduho in dlje proti pasu. Tiho ga je vprašal: »Ranjeni?«
Gray je prikimal. »Mislim, da ne bo hudega-Kaj je?«
»Tam se je zgodilo. Ne more ven. Najbrž menjava nabojnico. Ali ga poznate?«
Gray mu je povedal ime. Stražnik se je od-kašljal in zaklical:
»Pollard! Pollard, ali slišite? Dvignite rok® in stopite na stezo!«
Bilo je vse tiho. Grayu se je zdelo, da Pollard preudarja, kaj naj stori. Stražnik je spet zavpil-
To pot je bilo slišati korake. Pollard je stopi* na stezo. Pogledal je proti uniformam, napravi* korak, dva in spet obstal. Trenutek potem ie stopil z naglimi koraki.
Še manjši, kot je bil v resnici, se je zdel o stezi. Rok ni dvignil. Levica mu je prosto yi8®1 , desnico pa je skrival za hrbtom. Bled je bil, K ogenj so mu žarele oči, vsaka kretnja je kazal da se je odločil.