_ primorski j časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva ■ AllI13tIC Januar 1997 leto 4 številka 37, cena 90 SIT splošna banka koper PALAČE: ZAČETEK ODMRZNITVE spini!! wm Architecta Piran je pripravila spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta v okolici starega Palače hotela v Portorožu. Februarja javna razgrnitev. Pa se vendarle nekaj premika, čeprav zelo počasi, previdno z veliko neznanko nosilca financiranja. Architecta je te dni Uradu za urejanje prostora Občine Piran predala dokument - spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta v okolici portoroškega Palače hotela, ki bo šel februarja v javno razgrnitev. Sprememba ZN je bila potrebna, ker so pred leti, ko je bil še direktor Bogdan Valentin, zasnovali preobširen načrt prenove in posega v prostor, ki je razburil portoroško javnost. Zato zazidalni načrt takrat ni bil sprejet. Ceno velikega projekta je menda plačal kolektiv. Sedaj gre le za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, bistvenih posegov v prostor ni. Ce bodo sprejete spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, bo Občina lahko brez težav izdala lokacijsko dokumentacijo. Lahko se sicer vmes zgodi še marsikaj, na primer procedura o študiji vpliva posegov v prostor... Stvar sedaj izgleda takole: Stara stavba- hotel, ostane nespremenjena. Podrli naj bi le celoten prizidek nekdanja skladišča, pralnico, term in kuhinje. Bivši bazen naj bi tudi v celoti odstranili in ga nadomestili z bazenčkom v pritličju. Pozadi hotela bodo uredili dostopni plato ter dostop iz koprske ceste. Podrli bodo le dve zgradbi- bivšo trgovino in čevljarsko hišico. Tam kjer je sedaj parkirišče (pozadi sedanjega starega bazena, kjer je tudi vrtina) pa bodo postavili manjšo garažno hišo. Projekt pripravlja arhitekt Vojteh Ravnikar. Vse načrte financira Toncity, večinski lastnik koncesije - in še vedno menda resen potencialni investitor. S tem so dani osnovni pogoji za začetek prenove Palače hotela, ki so mu že določili novo ime - Imperial Palače Portorož. Na sliki: Stari Palače hotel na Silvestrovo 1996. Zaprt, osamljen. Bo naslednje Silvestrovo že v "sijaju nove mladosti", kot piše na tabli pred zgradbo? (FOTO: FK- INFORMA) KOPER BREZ PRIMORSKEGA SEJMA Zaradi številnih znanih težav letos v Kopru ne bo sejma, ki je v svojih treh letih življenja pokazal, da interes za takšno prireditev le obstaja. Bo sejem letos v Portorožu? (nadaljevanje na 8 strani) 6. filmski maraton Zaslužna filmska delavka, nagrajenka Prešernovega sklada leta 1987, ki je sodelovala skoraj pri 200 filmih, je v soboto prejela Najboljši režiser je Igor Sterk (Express,express), najboljši scenarij je prispevala letošnjo nagrado za življensko delo. ekipa filma HERZOG, igralka leta je postala Nataša Barbara Gračner, igralec leta Na štiridnevnem filmskem maratonu so prikazali 6 celovečercev, 2 pa Gregor Bakovič. Nagrado za življensko delo je dobila maskerka Berta Meglič, dokumentarna filma, 7 kratkih in tri risane filme, 9 videoprojektov in V soboto, 18. januarja pozno zvečer so v portoroškem Avditoriju slovesno podelili 2 TV- mladinska filma. Letno produkcijo je predstavila tudi AGRFT, nagrade za najboljše predstave na letošnjem zadnjem 6. filmskem maratonu, ki ga bo Morda so prav letošnja filmska dela mladih ustvarjalcev začetek že prihodnje leto nadomestil slovenski filmski festival. prehoda na novo obdobje slovenskega filma, ki ga (ker je pač Filmski maraton je v sredo, 15. januarja odprl minister za kulturo dr. Janez Dular. Pred slovenski) že dolgo objema kriza. V Avditoriju so ob dobrem obisku otvoritvijofestivalapaje v Modri dvorani Marcel Buh, predsednik Društva slovenskih in izvedbi maratona prvič tudi preizkusili pomembno tehnično filmskih ustvarjalcev odprl razstavo, posvečeno filmski ustvarjalki in prvi dami novost - digitalne dolby stereo naprave za predvajanje filmskega maskerskega mojstrstva, Berti Meglič zvočnega zapisa. (FOTO: FK) VRTOGLAVI PTIC ZMAGOVALEC MARATONA RECEPT JE VAŠ !!! ZANJ STE PLAČALI SOCIALI ALI PRIVATNO. IZBERITE SI SAMI OPTIKO ZA IZDELAVO OČAL, KOT SI LAHKO SAMI IZBIRATE LEKARNO ZA ZDRAVILA. Barbara & Luka .s.p. W\ MLINOTEST PEKARNA Koper d.o.o. Pobeška 15, 66000 Koper Tel.: 066131-303 Fax: 066/31-303 Pogovori z dveh bregov Mandatar za sestavo nove vlade dr. Janez Drnovšek s svojo umirjeno politiko in zadržanim nastopom vedno znova dokazuje, da je človek, ki mu veliko Slovencev zaupa. V petek, 17. januuarja je poslal vsem strankam predlog za sodelovanje v vladni koaliciji, nekakšen sporazum skupaj s programskimi cilji in okvirno razdelitvijo ministrskih resorjev. SLS naj bi dobila mesto prvega podpredsednika v vladi, ministra za Kmetijstvo in gozdarstvo ter ministra za pravosodje. Vodila pa naj bi še eno od ministrstev za obrambo, za finance ali za ekonomske odnose in razvoj. SDS je ponudil mesto drugega podpresednika vlade ter dve od naslednjih ministrstev: za znanost in tehnologijo, za zdravstvo, za kulturo, za okolje in prostor, ali pa za ekonomske odnose in razvoj. SKD naj bi vodila dve od naslednih ministrstev: za zdravstvo, za kulturo, za promet in zveze ali ekonomske odnose in razvoj. ZLSD bo najbrž sprejela predlog vodenja dveh od naslednjih ministrstev: za obrambo, za ekonomske odnose in razvoj, za promet in zveze, za kulturo in šport, za znanost in tehnologijo ali za zdravstvo. (nadaljevanje na 3. strani) Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili. Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 775 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERIALA IN OPREME OD VSEPOVSOD Bonn Nemčija ni več država blaginje? Nemčija še vedno velja za evropsko gospodarsko velesilo, vendar v zadnjem času tam ne gledajo več v prihodnost s tako velikim zaupanjem kot nekoč. Statistika neusmiljeno beleži povečano brezposelnost. Decembra lani je bilo brez dela 4,18 milijona ljudi, ne izključujejo pa možnosti, da bi se že v mesecu marcu številka povzpela na 4,5 milijona brezposelnih. Vedno več težav je pri izvozu blaga, pojavljajo se nekakšni simptomi stagnacije. Nemci veljajo za precej varčne ljudi, saj skrbno obrnejo vsak Pfenig, zato kljub vsemu ni pričakovati krize, ki bi zamajala temelje nemške demoracije. Vlada na čelu s kanclerjem Helmutom Kohlom si prizadeva ustvariti mehanizme za intenzivnejše investiranje, kar bi spodbudilo gospodarsko rast, ki naj bi bila v letošnjem letu 2,7 - odstotna. V deželi "blaginje" tudi niso več tako stoodstotno prepričani, da bo država do leta 1999 lahko zadostila konvergenčnim kriterijem za vstop v Evropsko denarno unijo. Beograd Ni le boj za pravične volilne izide Skoraj dvomesečne neprekinjene demonstracije opozicije in študentov v srbskem glavnem mestu niso le boj za priznanje pozicije (vladajoče stranke), da je bila na lokalnih volitvah v nekaterih volilnih okrajih poražena. V Srbiji gre tudi za nekaj drugega. Za veliko krizo medsebojnega zaupanje. V tej deželi se bije boj za nov demokratični družbenoekonomski večstrankarski sistem zahodnega tipa, ki ga Balkan z vladavino enoumja nikakor še ni pripravljen sprejeti. Miloševič, pa čeprav precej osamljen, ne namerava kloniti niti pod pritiskom mednarodne skupnosti. Neizbežne spremembe v Srbiji so pred vrati. Italija Nevarni pojavi metanja kamenja na avtomobile užitek izpirjence. Je posredi " V bližini Arezza so neznanci zadeli avtomobil s tremi kamni in vozniku razbili šipo. Šoferju je uspelo ustaviti vozilo in poiskati pomoč. Mladenič, je z mostu vrgel kamen na avtomobil. Nič hudega sluteča družina v avtomobilu k sreči le lažje poškodovana. Krivca še iščejo..." O nevsakdanjih nevarnih pojavih na italijanskih cestah so poročali italijanski mediji. Kaj se torej dogaja v glavah nekaterih mladih nadobudnežev, ki si privoščijo hudo nevarne igre? Na mostovih prežijo na avtomobile in nanje kot za šalo mečejo kamenje. Ko prileti kamen v avtomobil nastane grozen pok, voznik lahko zadobi šok,zapelje s ceste ali povzroči prometno nesrečo.Poseben nezadovoljstvo, neprištevnost, ali na svojstven način maščevanje družbi? Ali pa so spet za vse krivi ' i novinarji, ker so o tem preveč poročali. Nakateri mladci radi i? ' takšne razburljive stvari kar posnemajo. V Italiji upajo, da gre le za osamljene primere, ki se ne bodo ponavljali. Policija kljub temu skrbno nadzira mostove, celo s helikopterji. Pale Republika Srbska ne misli izročiti Karadžiča in Mladiča V pismu novemu glavnemu tajniku OZN Kofiju Ananu naj bi predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič zapisala, da nikoli ne bo izročila haaškemu sodišču nekdanjih voditeljev, politika Radovana Karadžiča in generala Ratka Mladiča, ker bi to lahko povzročilo novo nasilje in morda celo vojno. Kot je znano je mednarodno haaško sodišče Mladiča in Karadžiča že lani obtožilo zaradi storjenih vojnih zločinov. Nekateri so bili prepričani, da bo obtožene zajela in pripeljala na sojenje v Haag mednarodna vojna policija. Italija Začelo se je novo sodno leto V vsej Italiji so takoj po novoletnih praznikih največ pozornosti posvetili sodstvu, saj se je namreč tam začelo novo sodno leto.V soboto, 9. januarja so ga slovesno začeli tudi na Tržaškem prizivnem sodišču. Vprašanja, ki tarejo sodstvo so hudo pomanjkanje sodnikov in veliko nerešenih primerov. Na Tržaškem okoli 24.000. Nekatere pravde se vlečejo v nedogled. Nekateri nezadovoljni državljani se obračajo tudi neposredno na Evropsko razsodišče za človekove pravice. Kot poroča Primorski dnevnik je italija glede števila obsodb (od leta 1973 101), rešenih v Strasbourgu, na vidnem prvem mestu, precej pred Veliko Britanijo. Trst Nova Tržaška kreditna banka začenja s poslovanjem Prejšnji teden je Nova tržaška kreditna banka, od likvidatorjev propadle Tržaške kreditne banke že prevzela pasivo in aktivo. Poslovanje bodo obnovili v dosedanjih prostorih banke, to pa naj bi se zgodilo v začetku februarja. V nove prostore se nameravajo seliti nekoliko pozneje. Sporazum o neposrednem prehodu uslužbencev so sindikalni predstavniki že podpisali z novim vodstvom. Tako se je končalo prvo poglavje brodoloma finančne ustanove zamejskih Slovencev, ki bodo poslej lahko hodili v Novo tržaško kreditno banko katere lastnica je italijanska bančna grupacija Banca Antoniana Popolare Veneta, ki namerava svoje poslovanje razširiti tudi na jugozahodni del Slovenije. Nagradna igra časopisa BILD En dan s Claudio Schiffer Claudia Schiffer (26) je najlepša ženska na svetu, super model. Tako čisto upravičeno trdi nemški ilustrirani časnik - 'S BILD, ki skupaj z nekim podjetjem ponuja j i svojim bralcem nagradno igro - srečanje s ’ ] Claudio Schiffer sredi New Vorka. Prva nagrada, ki čaka bralca je štiridnevno luksozno brezplačno potovanje v New York za dve osebi, nekaj žepnine in nepozabno srečanje z lepotico. Česer takega se pri nas res ne bi spomnili. Verjetno bo BILD s to pronicljivo akcijo še povečal svojo milijonsko naklado. Moskva: Jelcinovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče. Različna. Ugibanja o prisilnem odstopu. Zdravstveno stanje ruskega predsednika Borisa Jelcina (65) je bilo ob prihodu v centralno bolnišnico v Moskvi zelo komplicirano. Potem ko so ga pripeljali v centralno kliniko so zdravniki ugotovili, da se mu je v pljučih začela nabirati voda. Rentgenske slike so pokazale črne sence na pljučih, povečalo seje število bakterij, vročina zaradi pljučnice pa pospešuje bitje in obremenjuje njegovo slabotno srce. Dali so mu umetno dihanje, poleg njega pa so bili stalno prisotni trije zdravniki s kopletnimi aparaturami za oživljanje. Predsednik Jelcin je imel doslej že tri srčne napade, zdravniki pa ne izključujejo novega. Na srcu so ga operirali 5. novembra lani, ko so mu vsadili kar pet by- passov. Jelcinov srčni kirurg dr. Akčurin nemočno opazuje svojega pacienta, ki se je po dveh mesecih vrnil k njemu v intenzivno nego. Medtem pa v drugi najmočnejši državi na svetu že krožijo govorice, da bi bolni predsednik moral odstopiti, saj naj ne bi bil sposoben voditi države. K temu ga je že večkrat tudi pozval hitro vzpenjajoči se politik in general Aleksander Lebed. Grundig pred propadom? Svetovno znani nemški proizvajalec televizorjev firma Grundig je po pisanju nemškega Bilda tik pred zlomom. Podjetje je takoj po drugi svetovni vojni ustanovil Max Grundig. Deset let pozneje je postalo eden največjih svetovnih proizvajalcev magnetofonov, glasbenih stolpov, radiov in televizorjev. Skoraj ni nemške družine, ki ne bi v svojem stanovanju imela vsaj enega aparata znamke Grundig. Pri firmi je takrat delalo še okoli 40.000 delavcev. Težave so se začele okoli leta 1980, ko je lastnik moral prodati paket 30% delnic nizozemskemu koncernu Philips-u. Očitno pa tudi novi lastnik Philips ni bil posebej uspešen. To mu sedaj očitajo. V podjetju je zaposlena le še dobra desetina 4.200 delavcev. Firmi bo menda priskočila na pomoč dežela Bavarska z davčnimi olajšavami in rešila kar se rešiti da. 45 milijard lir za razvoj Trsta Trst še vedno velja za italijansko obrobje. Mesto se stara^ živahnosti in hitraga vzpona še ni zazanati, kljub nekaterim obetom v preteklosti. Že pred leti so ustanovili Sklad za razvoj mesta da bi tako pospešili gospodarsko rast in dosegli večjo konkurenčno sposobnost tržaškega gospodarstva. Letos nameravajo v ta Sklad katerega predsednik je Miloš Budin, vložiti 45 milijard lir dodatnih sredstev. Trst Zimska razprodaja do 17. februarja V tržaških tgovinah letos ponujajo blago na razprodaji tudi po zelo znižanih cenah. Nekateri so mnenja, da so popusti nad 40 % nenormalni in da pri kupcih vzbujajo umetno potrebo po nakupovanju. Trgovci želijo ob takšnih terminskih razprodajah izprazniti skladišča s starim blagom in kupiti novo. Belgijsko odkritje "Esesovske" pokojnine tudi v Sloveniji? Nemške pokojnine prejema 2.380 Slovencev. Tujci, ki so med 2. svetovno vojno kot prostovoljci služili v elitnih policijskih in vojaških enotah nacistične SS, so se po zlomu tretjega Reicha razkropili po vsem svetu, zlasti veliko jih je odpotovalo v ZDA, Kanado, Brazilijo in Argentino. Za služenje Hitlerju pa mnogi še živeči prejemajo pokojnine, vredne po 500 mark. V Bruslju so čisto slučajno zvedeli, da Nemčija še danes pošilja pokojnine 11.000 tujim esesovcem, od tega v Slovenijo 2.380! Ali naj bi to pomenilo, da v Sloveniji živi in prejema nemške pokojnine 2380 nekdanjih esesovcev? Vest o takšnih pokojninah je, kot piše Marko VValtrisch v Primorskem dnevniku, prišla na dan čisto slučajno, ko je neki belgiski socialistični poslanec vladi v Bruslju naslovil interpelacijo s katero je hotel izvedeti ali davčna služba pobira davke tudi 324 belgijskim državlajnom, ki prejemajo redne mesečne čeke iz Nemčije? Birokrati so našteli države kam vse gredo nemške pokojnine, med naštetimi je tudi Slovenija. O tem, da veliko Slovencev prejema nemško pokojnino na račune v Avstriji je bilo že veliko polemik, vendar je le malokdo trdil, da bi med temi pokojninami bile tudi "esesovske". Švica je bila mednarodni bančni center za pranje Hitlerjevega denarja. "Novi dokumenti dokazujejo, da je navidezna nevtralna Švica bila gola laž: Švicarji so sodelovali z nacisti pri prodaji zlata, ki so ga zaplenili Židom"." Ostro izjavo naj bi dal (tako piše Primorski dnevnik) ameriški senator italijanskega rodu Alfonse D'Amato, ki predseduje priskovalni komisiji o nacističnih zločinih. V tajnem dokumentu iz leta 1946 so ameriški obveščevalci poročali, da so od maja 1943 pa do februarja 1944 iz švicarske nacionalne banke odposlali proti Španiji in Portugalski 280 tovornjakov nacističnega zlata v vrednosti skoraj 500 milijonov takratnih dolarjev. , t- primorski uMp POGOVORI Z DVEH BREGOV (nadaljevanje s 1. strani) DeSUS naj bi dobil eno ministrstvo- za zdravstvo, za delo, družino in socialne zadeve, ali pa minstra brez listnice. SNS naj bi dobila enega od minstrskih položajev, morda ministra brez listnice, ali ministra za notranje zadeve. Vse stranke naj bi odgovorile na ponudbo do ponedeljka, 20. januarja do 12. ure. Sledilo bo neizbežno usklajevanje in izoblikovali naj bi dokončen predlog koalicije. Če bo to vlada rešitve, ki jo vsi še kako potrebujemo, ker ob velikem političnem besedičenju in usklajevanju interesov pozabljamo na gospodarstvo- in živimo slabše, bomo zadovoljni. Ljudje vidijo dr. Janezu Drnovšku predvsem državnika, razumega človek, ekonomista, ki obeta, da bo tudi v težkih časih, ki so pred nami, vodil vladno politiko v smeri približevanja evropskim integracijam in izboljšanja življenskega standarda Slovencev. Politična kriza, ki nastaja s strankarsko aritmetiko nas lahko dokončno razdvoji, neuspeh pa zadrži na okopih, pogovori z dveh bregov pa so precej neslišni. Morda bi prišlo novih volitev, ki bi zagotovo pripeljale na površje povsem nove ljudi. Tako vsaj mislijo neopredeljeni volivci. Slovenci resda ne živimo najbolje, morda nekateri celo slabše kot pred osamosvojitvijo. Socialna kriza se poglablja, delavci so bolj kot kdajkoli odrinjeni od soodločanja. Zato hočejo delati, ustvarjati. Vsi glavni kandidati za najvišje položaje nam govorijo, da Slovenija potrebuje stabilno vlado. No, vlade "narodne rešitve" pa si vendarle še ne želimo! Neprijazna delitev na dva politična bloka (zato smo menda krivi volivci, ker smo tako porazdelili glasove) in trmasto vztrajanje na svojih stališčih, nikakor ni dobro za Slovenijo. Franc Krajnc Prava poplava časopisov, revij, zabavnikov, lokalnih TV postaj, kabelske televizije, radijskih postaj, strankarskih in krajevnih glasil v Sloveniji deluje za uporabnike vzpodbudno, saj lahko izbirajo, za nekatere izdajatelje, ki zaradi nizke naklade m velikih stroškov ne poslujejo rentabilno, pa skoraj pogubno. Z odprtostjo naše družbe se je relativno hitro izpopolnil tudi slovenski medijski prostor. Kralji niso izdajatelji, kralji so bralci, poslušalci in gledalci, ki lahko veliko izbirajo in se na koncu odločijo za "svoj" ustaljeni medij. Če smo bralci še pred šestimi leti lahko izbirali med tremi dnevnimi časopisi (Delo, Dnevnik in Večer) in sedmimi pokrajinskimi časopisi, se je ponudba tiskanih medijev izjemno hitro povečala. Pojavili so se novi dnevniki (Slovenec, Republika in Slovenske novice), na Primorskem, pa je že dolgo v redni prodaji nekaj izvodov zamejskega Primorskega dnevnika. Pri bralcih so priljubljeni tudi tako imenovani pokrajinci: Primorske novice, Gorenjski glas, Dolenjski list Pomurski vestnik, Ptujski tednik, Naš čas in Pomurski vestnik. "Njihov" bralni prostor odlično dopolnjujejo tudi nekateri občinski časopisi in krajevna glasila. Na Slovenski Obali sta od časnikov še v redni prodaji izolski Mandrač, ki redno izdaja tudi občinske Uradne objave in Primorski utrip, Ki izhaja v piranski občini. V Portorožu izhaja krajevno glasilo Portorožan, ki ga delijo brezplačno, v Kopru pa izhajajo (v skromnem obsegu) Podjetniški glas regije, Primorski oglasnik in sinditcalno glasilo Medium.Januarska številka Podjetniškega glasu regije sploh ni izšla. V Sloveniji je trenutno registriranih 52 radijskih postaj. Najbolj znane na Slovenski Obali so regijska- nacionalna postaja Radio Koper- Capodistria ter lokalne postaje Radio Capris, Radio Morje, Radio in TV Ognjišče. Radio Val Koper, Radio Tartini Piran in Radio Portorož (prej Radio Nebo) pa si šele bolj ali manj uspešno utrjujejo svoje mesto med poslušalci. Vse večja konkurenca se kaže tudi na področju televizije. Nacionalni televiziji uspešno konkurira komercialna POP TV. Kabelska televizija nastaja nepovezano in bi jo bilo treba tehnološko bolj poenotiti. Za razliko od velikih tradicionalnih medijev, imajo mali novo nastajajoči precej organizacijskih težav, programi so nedodelani, redakcije nepopolne, čuti se pomanjkanje strokovnega novinarskega znanja. 1, 2 milijona izvodov raznih glasil Slovenski medijski prostor je že nekaj let prenasičen. To najbolje vedo povedati prodajalci v kioskih, ki vsak dan vračajo množico raznih neprodanih izvodov časopisov in revij. Očitno prihaja tudi v medijskem prostoru do neusmiljene konkurence, mediji si (na zadovoljstvo uporabnikov) zbijajo ceno, težko je ločiti med novinarsko zvrstjo in plačanim oglasom. Pri malih medijih se pojavlja precejšnja soodvisnost od raznih botrov, sofinancerjev, darovalcev in podobnih "skrbnikov", ki vplivajo, ali celo usmerjajo politiko obveščanja. Prve žrtve neusmiljene konkurence in napačnih konceptov V medijskem prostoru prihaja do vse bolj neusmiljene konkurence in naravne selekcije.Na površju bodo nemara ostali najboljši in najbolj samostojni, neodvisni mediji, ki so si znali najti pot do uporabnikov. Kriza je že pokazala zobe prvemu slovenskemu desnemu časopisu Slovencu, nič kaj rožnata prihodnost pa se ne obeta tudi Republiki, čeprav je njen odgovorni urednik Robert Mecilošek izjavil, da je "projekt Republike rešen". Z nenehnimi finančnimi težavami se ubadajo tudi pri Primorskem dnevniku v Trstu. Sedaj poskušajo tam ustanoviti nekakšen zadružni medij- dnevnik, katerega lastniki naj bi bili naročniki. Do 28. februarja jamčijo nespremenjeno letno prednaročnino 300.000 lir. Za novopečene naročnike v letošnjem letu bo naročnina brezplačna. Nudijo ugodnosti- brezplačne male oglase in čestitke.. Ali je časopisov že preveč? Raziskave (opravljene so bile pred nekaj leti v času množičnega izhajanja tovarniških glasil) so pokazale, da je takrat bilo v Sloveniji dnevno izdanih 1,2 milijona raznih tiskanih medijev. Ta številka se je sedaj verjetno že precej skrčila, a kljub temu se ocenjuje, da je Slovencem, ki lahko berejo, dnevno na voljo okoli milijon izvodov raznih tiskanih izdaj. Tudi EP je informiranje Tudi ekonomska propaganda v medijih je informiranje. Ker so objave ponavadi zelo drage, si nekatera podjetja in posamezniki pomagajo na različne načine kako čim bolje obveščati stranke o svoji ponudbi. Po vzorcu zahodnega tipa agesivne ekonomske propagande se v poštnih predalčnikih gospodinjstev znajde vedno več reklamnih izdaj in če to preseže mejo sprejemljivega, lahko taka informacija deluje tudi negativno. Nekdo v Liminjanski je na svoj poštni predal napisal: " Ne vlagajte reklam! " Prihaja doba elektronskih medijev! Tehnologija v svetu nenehno napreduje s hitrimi koraki in že je na pragu doba tako imenovanih elektronskih medijev, novih oblik informiranja, ki bodo začele izpodrivati klasične, vendar se to ne bo zgodilo še tako kmalu. (FK) Izkoristite priložnost, sprehodite se po portoroški marini in v njej obiščite prenovljeno restavracijo Poleg ribjih in mesnih specialitet ter feečettiA ca 6sicižvU frečt, vam bomo postregli z istrskimi bobiči, joto, domačimi njoki, lazanjami, kaneloni, raznimi testeninami za športnike in športne rekreativce, jančkom pečenim zpod "čripnje", domačimi štruklji iz krušne peči ter z odličnimi domačimi in buteljčnimi vini- vse po ugodnih cenah. Telefon: 066/ 772- 150 Fancy d.o.o. Portorož Mestna knjižnica Piran izdala novo knjigo Bronasti violinist Ob 40. obletnici svojega povojnega delovanja je Mestna knjižnica Piran izdala leposlovno delo Bronasti violinist avtoric Zlate Jurin in Sandre Kump. Knjižno novost so predstavili javnosti v Tartinijevi hiši v petek, 17. januarja. Tako so se v znani Mestni knjižnici Piran, ki letos praznuje 40- letnico svojega poslanstva, raje kot da bi porabili denar za velike proslave, odločili natisniti leposlovno delo- izvirne otroške pravljice o piranski znamenitosti, je zapisala v sporočilu za javnost Oriana Košuta Krmac, ravnateljica Mestne knjižnice Piran. Avtorica Pirančanka Zlata Jurin se je do sedaj predstavljala slovenski javnosti z otroškimi radijskimi igricami. Iz te izkušnje je na pobudo Mestne knjižnice Piran nastala izvirna pravljica za otroke Bronasti violinist. Avtorica živi v Vidmu (Udinah). Kot sama pravi: " V naši družini govorimo slovensko, italijansko in hrvaško..." in ker v Piranu odmeva več jezikov, smo se odločili za dvojezično izdajo tega izvirnega dela; torej Bronasti violinist- II violinista di bronzo. V kljigi so zelo poudarjene ilustracije. Tudi te so delo Pirančanke, mlade akademske slikarke Sandre Kump. Slovensko besedilo je prevedla prof. Diniela Paliaga, jezikovno pa je besedilo v slovenščini uredila prof. Jasna Cebron. Natisnili so jo v nakladi 1000 izvodov, prve (cena je 3.000 SIT) pa so prodali že na predstavitvi. Avtoricam in založniku je čestital tudi piranski Župan, Franko REKLI SO Rudnik Sečovlje: SPOMENIK ALI KAJ DRUGEGA ? Milan Kučan ob predlogu za mandatarja slovenske vlade: "Obdobje razumljivih političnih nasprotij mora zamenjati obdobje sodelovanja." Jure Apih, glavni urednik revije MM in organizacijski vodja lanskega Zlatega bobna v Portorožu na zaključku novinarske konference ob predstavitvi letošnje 10. jubilejne EPICE v Ljubljani: "Kar povejte vašim, da nas letos tam ne bo, če ne bo pokrit Avditorij." Nad zapuščenim sečoveljskim rudnikom bi lahko zgradili zdraviliški kompleks.Kdo je dolžan skrbeti za okolico? Sečoveljski rudnik, ki so ga dolga leta najprej s pridom izkoriščali Italijani. Odprli so ga leta 1935 - Miniera Sicciole, kot obrat rudnika Raša. V letih 1950 ga je poplavila voda, dokončno pa so ga likvidirali leta 1970. Nudil je delo in kruh mnogim ljudem- zlasti rudarjem. Pravijo , da je včasih bilo v rudniku zaposlenih tudi 350 ljudi. Bil je generator razvoja in ponos tamkajšnjega kraja. Iz podzemnih rovov, ki so segali daleč pod nastajajočo vas proti Krogu, je prihajal kakovosten in visokokaloričen črni premog z neznatno vsebnostjo žvepla kar je bila ena od posebnosti. S premogom so si kurili domačini, z barkami so ga vozili v Italijo, pozneje tudi do železniške postaje Kozina in naprej, s tem premogom so kurili tudi peči izolskega Delamarisa. V osnovi pa premog služil kot izjemno primerno kurivo za umaško cementarno. Potem, ko ga je leta 195 zalila voda, pa tudi zaradi drugih problemov, so ga zaprli, na njegovih ruševinah pa je nastalo podjetje Krog. Izhod iz jaška so zabetonirali in kdove, morda rudniku nikoli več ne bodo pogledali v njegova nedra, ali pa... Varčevanje na nepravem mestu V zgibanki oziroma pravilih o parkirnem režimu v Piranu pomanjkljiva nemščina Lani poleti je JP OKOLJE izdalo pravila o novem parkirnem režimu v obliki zgibanke in opozorilnega lističa z namenom, da bi tujcem pomagali kako naj se znajdejo pri parkiranju v Portorožu in Piranu. Portorožanka (po rodu Nemka), si je zgibanko ogledala in ugotovila kar precej napak. Samo v treh krajših odstavkih na lističu "opozorilo", napisanem v nemščini, je naštela 14 napak. Podobno je v zgibanki. Že v naslovu namesto pravilno VVillkommen, piše VVilkommen. Primerov izjemno slabih prevodov, zlasti v gostinskih publikacijah, jedilnih listih, raznih brošurah in podobno, najdemo kar nekaj, je dejala. Izdajatelji bi morali prevodom v tuje jezike posvečati več pozornosti in poiskati usposobljne prevajalce, ne pa morda vačevati na nepravem koncu. uhf* n in Portoivf aiq^oe|,*nr •» tur mo« Slimdo Me fLulotrit Si* »ovieJ ■ »md ■fuge, br.iutheii .,.... D| :................. "»■»■.er ■*** . _____ !A^'U7Wb'!ili|»hlmn'. il ■..•nvoki-hra liicnfui-imli- dnin (MuuMtil Kr. Im U" l'uiu>n'' >m '""'V P.iiC.vv.lrm ?rlniluralilw»gi'inarluLn pnrkon mmlurn. rahlta Sl« iSr .Irifcitnimt™ /rlulKihnin m dnr IVrkulir, ilJr »ich in I... tiefimlrt untl !*'! SinmU-n fmikn.» m k. m- ..kv.tr,,,,,, / «aiiicm>m* tla sc doseže in učmloviio licko.mje POSLANSTVO 1’o/ickiin'nili SloVfMijo kdi divdo / jiism) in Iirepip/tiiitno identilt Ki MiemidnUkriiimi m k'kiiH)v.ilmini pn-ilif.slini k-r mi 1.1 način (iiinkiclnii .m lov, n leinu jjiis|-KHl;irMui pri ir^onjo ■.tiHi n .1 .■ Uirisiičnc |i«midin 3? INDEKS 365* M>5 dni uspešnega trženja slovenskega turizma v lt»u 1997, /a kar je potrebnih 3,65 krat več sredstev kot letos. Kako do denarja za promocijo? Za največjo posebnost lanskega turističnega leta lahko štejemo spoznanje turističnih delavcev, da brez večjega sodelovanja in novih sodobnih prijemov na področju ponudbe, ne moremo pričakovati uspeha. V nekaterih večjih turističnih podjetjih od Portoroža do Radenc so zbrali zadnje tolarje, zgradili kongresne prostore, notranje in zunanje bazene, športne dvorane in podobno ( okoli 300 naložb ) ter tako dokazali, daje turizem neuničljiv. Druga, nič manj pomembna posebnost je ta, da tisti, ki bi morali poskrbeti za promocijo slovenskega turizma v svetu, sedaj, ko bi to bilo najbolj potrebno, nimajo denarja. Kako torej tržiti ustvarjeno? Kako uresničiti solidno zastavljeno vizijo razvoja, ki jo je zastavil Center za promocijo turizma z znanim vsesplošno sprejetim dokumentom, "Indeks 365" ? Dokument pomeni, da bi bilo treba v Sloveniji zbrati 3,65 krat več sredstev ( vsaj 30 milijonov SIT mesečno) za promocijo slovenskega turizma kot v preteklem letu. Imajo ga 3 krat manj, vlada ( katera že?) še ni povedala zadnje besede, pa tudi pripravljenega zakona o pospeševanju turizma, ki predvideva del sredstev iz koncesije igralnic za promocijo turizma na lokalni in nacionalni ravni, še ni na poslanskih klopeh. Da nas mnogi, celo oni, ki pošiljajo po svetu turiste, ne poznajo, oz. ne vedo kam sodi Slovenija, kaže tale primer: Pred kratkim je predstavnik neke nemške potovalne agencije pisal Hotelom Bernardin in prodajno službo prosil za cenike in prospekte, češ da namerava letos pripeljati več gostov v Jugoslavijo! Vljudno so mu odgovorili, da Bernardin ni v Jugoslaviji. Na sliki: Vizija jasna, poslanstvo odlično, indeks vprašljiv. FOTO: FK-INFORMA Kdo bo pomagal lokalnim Turistično informativnim centrom? V Sloveniji je bilo doslej že ustanovljenih 21 Turistično informativnih centrov, vendar ponekod še niso povsem usposobljeni za delo, pa tudi med seboj niso povezani. Poleg tega, da ne dobivajo dovolj uporabnega propagandnega gradiva za turiste in konkretnih tekočih informacij o dogajanjih v kraju, nimajo prave tehnološke podpore, a še najslabše je s financami. Novost: Možnost članstva v turistično informacijski mreži. Bo lokalnim informacijskim centrom z denarjem pomagal Center za promocijo turizma Slovenije? Svetovni trendi v razvoju in uporabi informacijskih tehnologij nas nezadržno vodijo v smeri informacijske družbe. Hiter tehnološki razvoj na področju interaktivnih medijev je v svetu že izjemno napredoval. Povzročil je množično komercialno uporabo novih medijev kot so Internet, CD ROM, informacijski kioski in podobno. Ti mediji so se še zlasti uveljavili na področju turizma, saj lahko na nov način povezujejo povpraševanje s ponudbo. Informativne točke, kjer naj bi turisti dobivali informacije o vsem kar je zanimivega v nekem kraju v glavnem že imamo, vprašanje pa je, ali to tisto pravo kar smo želeli. Lokalni Turistično informativni centri naj bi se, kot je na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani (7.1.), na kateri so predstavili drugo - razširjeno izdajo CD- ROM-a "Dobrodošli v Sloveniji," dejal Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem, vključili v tako imenovano Turistično informacijsko mrežo. Namenjena je vsem, ki želijo aktivno vplivati na vsebino predstavitve slovenske turistične ponudbe na vseh omenjenih elektronskih medijih in hkrati lokalno ažurno informirati turiste. Podjetje Creativ, ki je ob podpori Centra za promocijo turizma Slovenije, konec lanskega leta izdalo drugo razširjeno zgoščenko na CD ROM-u "Dobrodošli v Sloveniji", vabi vse zainteresirane naj se včlanijo v turistično informacijsko mrežo "Dobrodošli v Sloveniji". Multimedijska baza podatkov "Dobrodošli v Sloveniji", ustrezna programska oprema in osnovni vpis na CD ROM in Internet stane 365.000, 00 SIT. Skrbništvo mreže in ažuriranje podatkov 16.000,00 SIT mesečno. Predstaviti se je možno tudi samo na CD ROM-u in Internetu. Za osnovni vpis na CD ROM in prvi mesec prisotnosti na INTERNETU je treba plačati 49.000,00 SIT. Vpis zajema logotip podjetja in naslov ter 300 znakov besedila ali slike ter prevod. Stroški ohranjanja predstavitve na Internetu znašajo 3.890,00 SIT mesečno za osnovni vpis, za dodatke pa 25% od vrednosti izdelave materiala za Internet. Možen je tudi razširjeni vpis, saj so osnovni podatki silno skromna stvar. Fotografija na CD ROM-u ali Internetu stane 8.269,00 SIT, Daljša besedila ( 1000 znakov) 35.621,00 SIT, animacija (loop) na CD ROM-u 94.500,00 SIT in tako naprej. CD ROM (kos) stane 6.930,00 . CD ROM (kos) za nadaljnjo prodajo (prednaročilo) pa 3.300,0 SIT. Na vprašanje Primorskega utripa, ali bo vključitev v informacijsko mrežo za lokalne centre obvezna in kdo bo nosil stroške, je Peter Vesenjak povedal, da bodo izbrali nekatere najbolj perspektivne lokalne Turistično informativne centre in jim, ko bo to mogoče, tudi finančno pomagali. Franc Krajnc Nova razširjena izdaja CD ROM-a "Dobrodošli v Sloveniji." Multimedijsko predstavitev turistične ponudbe naše države so pred nedavnim pripravili v podjetju Creativ v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Centrom za promocijo turizma Slovenije. CD ROM je izdelan interaktivno v slovenskem, angleškem, nemškem italijanskem in hrvaškem jeziku. Vsebuje obsežno multimedijsko splošno predstavitev Slovenije (besedila, fotografije, zvočni zapisi, video zapisi), priročnik za turistične agencije, interaktivno avtokarto, 7.000 naslovov turističnih subjektov, razvrščenih v 51 skupin ponudbe, 350 predstavitev turističnih subjektov po želji naročnikov, iskanje po krajih itd. Na sliki: Naslovnica novega CD ROM-a "Dobrodošli v Sloveniji." Izšla sta dva nova cenika Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS je ob finančni pomoči Centra za promocijo turizma Slovenije, izdalo hotelski cenik Slovenije in cenik kampiranja za leto 1997. Hotelski cenik Slovenije '97 prinaša poleg cen v tolarjih za prenočevanje v eno in dvoposteljnih sobah in doplačil za polni in polpenzion, še kopico dragocenih informacij o ponudbi v osnovnih prenočitvenih obratih v ( po abecednem redu nanizanih) turističnih krajih. Cenik formata 15x21 cm na 56 straneh bogatijo uvodno predstavitveno besedilo, shematski zemljevid Slovenije, tečajna lista in naslovi turističnih predstavništev Slovenije v tujini.S skoraj stotimi simboli, katerih pomen je preveden v štiri tuje jezike, so predstavljeni skoraj vsi najpomembnejši elementi slovenske turistične ponudbe. Naslovnica hotelskega cenika '97 je odeta v sedaj že kar splošno sprejemljive živahne barve nove celostne podobe Slovenije. Hotelski cenik je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Cenik kampov za leto 1997 je izšel v nakladi 20.000 izvodov. Zajetih je 45 največjih kampov v Sloveniji, namenjen pa je predvsem tujemu trgu. Oba cenika lahko naročite na Združenju za turizem in gostinstvo pri GZS, Slovenska 54 v Ljubljani, ali na Centru za promocijo turizma Slovenije, WTC, Dunajska 156, Ljubljana. - V-' primorski u^p Adriatic' agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/ 63- 611 M.tel. 0609643585 *‘Sklepanje vseh vrst zavarovanj * Ocenjevanje škod * Likvidacija in izplačevanje škod * Celoten zavarovalniški servis Lucija : Tel.: 066/ 770-816, Telefaks: 066/ 771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/ 65- 275 Območna organizacija RK Piran Nazdravili novim težko pričakovanim poslovnim prostorom. V torek, 21. januarja 97 ob 10.00 uri dopoldne bodo delavci piranske Območne organizacije rdečega križa skupaj s predstavniki Občine in drugimi gosti tudi uradno odprli nove prostore v ulici IX. korpusa 10 v Piranu. Predstavili SGZ iz Celovca V sredo 22. januarja bodo v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani , Slovenska 41/ IX, predstavili Slovensko gospodarsko zvezo, prospekt Koroška, ena dežela, dva jezika, dve kulturi, slovenska podjetja in gostilne narodne skupnosti ter knjigo Koroški vodnik dr. Zerzerja. SVETOVANJE IN POSREDOVANJE Mdata d.o,o. Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623, 770-624 M.tel.: 0609 / 631438 Fax.: 066/ 771-295 Prodajate ali kupujete vozilo ? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva primorski u^p Ustanovitelj in izdajatelj: tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel. Fax.: 066 770-185 pisarna: Lucija, Sedež KS, Obala 105-107 Opr. prigUt. 40-4 93 Rep, uprava za družbene prihodke izpostava Piran Franc Krajnc s.p. ŽR St.: 51400-620-63-051202111-6502 85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel. Faz.: 066 770-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefane lusa, lanez De Regei, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: CRAFFIT Line Izolad.o.o. Tisk: Tiskarna Vek Koper Ust izhaja mesečno, cena za izvod je 80 SIT Po mnenju Urada za informiranje iit. 4 3 - 12-889 93 - 23 288 je Časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št, 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.___________________________ Zdravniki odhajajo v zasebno prakso, medicinske sestre pa ostajajo trajni presežek. Nesporazum kdo naj plačuje dežurstvo? V piranskem Zdravstvenem domu so, kajpak zaradi normativov in racionalizacije statistično 4 in pol medicinske sestre praktično brez dela. Na travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli pa jih je premalo. Zdravniki zasebniki trdijo, da niso dolžni plačevati njihovih dežurstev. Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Černivec, višja medicinska sestra in generalna sekretarka Sindikata delavcev v zdravstveni negi, Flory Banovec ter Milica Maslo, prof. zdravstvene vzgoje in predsednica Sindikalne enote v Zdravstvenem domu Lucija, so v petek, 17. januarja v sejni dvorani portoroŠKe Marine sklicale prvo tiskovno konferenco na obalnem območju. Opozorile so na aktualno problematiko v zvezi z zaposlovanjem medicinskih sester pri zdravnikih - zasebnikik na Obali, oziroma konkretno v Zdravstvenm domu Lucija- Piran in pa tudi na problematiko, ki je nastala v Splošni bolnišnici Izola. Slovensko osnovno zdravstvo je v nekakšni tranziciji. Marsikaj se spreminja, tako za zdravstvene delavce, kakor tudi za uporabnike zdravstvenih storitev. Zdravniki odhajajo v zasebno prakso in seveda, kar je povsem podjetniško, manj zaposlujejo. Nekatere meaicinske sestre pa tako ostajajo brez dela. Problematika postaja z dneva v dan bolj pereča ne le zaradi tega, ampak tudi zaradi statusa medicinskih sester pri zasebnikih in vprašanja plačila opravljenih dežurstev. Na to že opozarja sindikat, ki pa zaenkrat ne predvideva uporabe skrajnega sindikalnega boja - stavke medicinskih sester. V nekaterih občinah še niso uspeli sprejeti odloka o mreži in organizaciji javne zdravstvene službe ter o podeljevanju koncesij za zdarvstvene dejavnosti na primarni ravni (to problematiko odlagajo tudi v Piranu) kar pa po besedah Milice Maslo naj ne bi imelo nič skupnega z navedeno problematiko o kateri je potekal pogovor z novinarji. Le težko vejamemo, da se status ouo v zdravstvu ne odraža na delo in v nezadovoljstvu zdravstvenih delavcev? Predsednica sindikata Jelka Černičev je rekla, da z nestrpnotjo čakajo novega ministra za zdravstvo, da bi tako lahko pomaknili naprej vprašanje kolektivne pogodbe za medicinske sestre in uredili njihov status. "Pogajanja burno spremljamo na terenu", je dejala. Flory Banovec " V začetku decembra lani smo bili s strani vodstva Sindikalne enote Zdravstveni dom Lucija opozorjeni, da se je v tem zdravstvenem domu začel postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev, med katerimi so tudi medicinske sestre, konkretno štiri in pol. Skupaj z vodstvom smo se dogovorili, da bo postopek potekal v skladu s kolektivno pogodbo in zakonodajo. Pri tem moram poudariti razumevanje Zdravstvenega doma Piran. Dodatno pa je nastal zaplet s pogodbami, ki so jih sklepale meaicinske sestre z zasebnimi zdravniki. V pogodbah namreč ni urejeno vprašanje dežurstva medicinskih sester oziroma kdo naj to plača? Zdravniki-zasebniki trdijo, da niso dolžni plačevati njihovih dežurstev, saj naj bi bila to naloga Zdravstvenega doma." Za pacienta le sedem minut Na travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Izola je prišlo do pomanjkanja medicinskih sester prav zaradi prestrukturiranja nekaterih notranjih oddelkov. Travmatološkemu oddelku so dodali še varikološki oddelek in s tem preobremenili že tako uitesnjeno ekipo, ki je doslej delovala na tem oddelku. Medicinske sestre so opozorile sindikat, da bodo zaradi fizične in psihične preobremenitve prišle v situacijo, da ne bodo več kos odgovornosti, ki jim jo nalagata služba in delovno mesto. Na 40 bolnikov na tem oddelku, v katerem je polovica nepokretnih ( tako so izračunale) , se ena medicinska setra lahko posveti pacientu le 7 minut na dan. Pomanjkljive pogodbe in trčenje dveh določil Milica Masla " Zdravniki zasebniki, kot je določeno v koncesijski pogodbi, so v okviru obstoječega obsega občinske javne zdravstvene službe zaposlili oziroma prevzeli od Zdravstvenega doma Piran ustrezno število delavcev, pri čemer je naš sindikat tudi vztrajal. Problemi so se začeli pojavljati glede tistih delikatnih vprašanj, ki so nekje na robu med javnim in zasebnim. V predpisih oz.v tovrstnih pogodbah je določeno, oa je pravica in dolžnost zasebnega in javnega sektorja, da zagotavlja 24 -urno oskrbo svojih pacientov. Tu se je še nekako pridružil pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči, ki ravno tako pravi, da so zdravniki-zasebni zdravniki, dolžni izvajati nujno medicinsko pomoč. V to ekipo sodijo tudi medicinske sestre, zato mora biti njihov status urejen v okviru njihove službe, torej pri delodajalcu, zasebniku., ki bi moral v svoje pogodoe vnesti določila, ki opredeljujejo tudi dolžnosti medicinske sestre, da izvaja nujno medicinsko pomoč in dežurno službo. Ker to ni bilo opredeljeno že v začetku, medicinske sestre, ki opravljajo dežurstvo (nočno delo), tega dela od oktobra lani pa vse do danes, niso dobile plačanega. Obrnile so se na sindikat in ta je poskušal doseči dogovore. Ker ni prišlo do sporazuma z zdravniki-zasebniki, bo medicinskim sestram to delo, ki so ga opravile, plačal Zdravstveni dom na podlagi pogodbe, ki jo bo sklenil z njimi. Vendar to ne more biti trajna rešitev. Ker imamo v Zdravstvenem domu Piran trenutno štiri in pol medicinske sestre, ki so presežni delavci. V okviru reorganizacije je eden od ukrepov tudi uvajanje troizmenskega dela in s tem ukinitev tako imenovanega dežurstva. Zdravstveni dom ne more sklepati pogodb z medicinskimi sestrami, ki so zaposlene pri zasebnikih, če ima hkrati v svoji organizaciji zadosti medicinskih sester s katerimi bi lahko področje dežurstva v celoti pokril. Tu seveda pride do trčenja dveh pomembnih določil; da so zasebniki dolžni pokrivati področje nujne medicinske pomoči in da so med izvajalci tega tudi medicinske sestre, na drugi strani pa Zdravstveni dom želi rešiti višek svojih kadrov s tem, da razporedi te medicinske sestre tudi v nočno izmeno in jim tako zagotovi delo. Tako bi imeli dva delavca manj na cesti. Tako tudi medicinske sestre zaposlene pri zasebnikih nimajo možnosti nočnega dela in iz tega naslova materialnih koristi." Sindikat delavcev v zdravstveni negi svetuje medicinskim sestram naj bodo pri sklepanju delovnih pogodb bolj previdne in da se pred podpisom pogodbe obrnejo na pravno službo njihovega sindikata. Na sliki: Jelka Černivec, Flory Banovec in Milica Maslo na tiskovni konferenci v lucijski Marini 17.1.1997 splošna banka koper Spoštovani upokojenci, prejemniki italijanskih pokojnin Ste v dvomih, kako najlažje in najvarneje urediti prejemanje italijanskih pokojnin? SPLOSNA BANKA KOPER Vam svetuje, da si to uredite na devizno hranilno knjižico ali devizni tekoči račun pri naši banki. V kolikor ju še nimate Vam v vseh naših poslovnih enotah to takoj uredijo. BISTVENE PREDNOSTI PREJEMANJA ITALIJANSKIH POKOJNIN PRI SPLOŠNI BANKI KOPER so: razpolaganje z deviznimi sredstvi je prosto, brez plačila provizije banki, sredstva se obrestujejo v devizah, celotno poslovanje lahko opravljate v domu najbližji enoti Splošne banke Koper, različne oblike deviznega varčevanja, devizna varčevalna knjižica, devizni depoziti na 3, 6 in nad 12 mesecev sredstva na devizni vlogi so lahko osnova tudi za sodelovanje na drugih področjih bančnega poslovanja, ZA ENOSTAVNO IN VARNO POT DO VAŠEGA DENARJA... splošna banka koper