Št. Peter pri Mariboiu. Bralcern »Slovenskega gospodaija« se naznanja, da je naš pridni dostavitelj našega lista in pisem, g. Budja L., praznoval desetletnico svoje službe pri Sv. Petru. Kei- je naša občina gričkasta, je služba tukaj jako težka in naporna, a naš natančni Lovro se je res potrudi), da so dobili vsi ljudje svojo pošto. Ljubimo ga vsi Šent.peterčaniŽelinio mu vsi še mnogo let! Sv. Lovreac na Pohorja. Pa se malo pomeuimo, kakor vsako leto, in poglejmo za 360 dni nazaj. Živijenski »računski zakljueek« za lansko leto se precej razlikuje od računskih zaključkov poprejšojih let. Nazadovali smo pri rojstvih in porokah, napredovali pa pri smrt- nih slučajih. Rodilo se jih je 73, dečkov _5 in' 29 deklic, za 20 manj kot leta 1931. Poročilo sa jih je komaj ena dobra tretjina proti pred-' lanskemu, namreč 7 parov proti 18. Kaj pa' čemo? življenje je čedalje težje; še eden sam se komaj pretolče iz dneva v noč, iz noči y, dan, ka.j šele dva, trije itd.! Mora že imeti veliko korajže v glavi, pa še več ljubezni v srcu, kdor se upa v teh časih podati v zakonski ja-< rem. Umrlo jih je 63, moškega spola 35 in ženskega 28, za 27 več kakor predlanskim. Nihče ni bil v-_ren pred belo ženo z ostro nabrušeno koso. Posebno so ji ugajali mali, pod dve leti stari otroci, katerib je pobrala 21. Pa tudi sta-> rih se ni ogibala. Njen najmlajši plen je bil star koinaj 10 minut, najstarejši pa 89 let in ¦4 dni. Da bi bi!a bolj nemotena pri svojem krutem poslu, je podrla s svojo koso banovi-n-t skega g. zdravnika. Pravijo, kadar drevje li-' stje in brstje poganja, takrat Ijudje najbolj umirajo; pri nas se je lansko leto to prerako-i vanje nenavadno izpolnilo. Meseca aprila ia maja smo imeli 24 smrtnih slučajev. Posebno glasen pridigar za pripravo na smrt je bil za nas sv. Florijan (4. maj); ta dan smo sprem« ljali na pokopališče C71etnega zakonskega mo< ža, 771etno vdovo, petletnega fanteka in dve-: letno deklico; kot nameček so še ravno ta dan iz najoddaljenejšega kotažupnije, izPodvelkc odnesli llmesečnega otroka na brezniško po«' kopaliiče. Torej 5 pogrebov na en dan v žuth' niji z okroglo 3000 duš. Pa se je smrt tudi po« Steno utmdila; dne 17. junija je odšla na več kot dvamesečne po^itnice in se je pnkazaJa šele 25. avgusta. Neksj j. 6e treba omeniti; kljub slabim casom bo vsi naši rajni umrli naravne in kiščanske smrti; nol.eden Dt odžel z vrvjo okrog vratu, s strupom v želodcu ali s' kroglo v glavi na drugi svet, kakor to čedaljo bolj delajo po mestih in industrijskib krajiti. — Druga.e gre pri nas vse po starem, izvože-: nem tiru; kot napredek smemo in.enovati no-i vozgrajeno »skakalnico«, preko katere si bodo domači in tuji smučarji pretresali kosti in mo zeg. Imamo tudi redno avtobusno zvezo k vlakom; vsak, ki ne hodi rad, lahko sede dospe s postaje v Sv. Lovrenc. Zaspal pa nam je vsled krize že davno obljubljeni most čez Dra* vo ob železniški postaji. Upanja pa vendar ne smemo zgubiti, saj smo pred tremi leti slisali zagotovila, da bosta eden in istj dan blago^ slovljena in otvorjena naš novl most čez Dravo in nova železniška postaja med Ponkvo in Poljčanami. Rače. Nedavno smo spremili k vefinemu počitku vdovo ter posestnico Antonijo Lipnik, p. d. Hlebičevo mater, v starosti 72 let. Rajna je celih 17 let neumorno gospodarila s svojimi otroci, ker ji je mož preminul med svetovno vojno. Naj počiva v miru! Nato je bela žeaa kar pri sosedi izmaknila iz vesele Vindišove rodbine priljubljeno teto Marijo Paumannovo v 79. letu svoje starosti. Rajna je bila dobra ter blaga duša in usmiljenega srca ter zmiraj vesele narave. Pogreb rajne se je vršil dne 19. januarja; kljub sneženemu metežu jo je spremila velika množica občinstva, znancev ter sorodnikov na zadnji poti. Rajna je bila botra številnim otrokom. Bodi ji blag spomin in naj ji sveti večna luč! Pogrebe imamo tukaj vsdno, gostij pa nič, ker manjka nevestam drobiž, ker je kriza. Sv. Barfoara v Slov. goricah. G. urednik, gotovo mislite, da mi je zmrznilo črnilo, ker se še letos nisem nič oglasil. Ne zamerite, bom vam danes bolj obšitno poročal naše novice: Lansko leto je bela žena majka smrt pokosila 47 ljudi doma in v bolnici, narodilo pa sc jih je 51, torej smo malo napredovali, je pač kriza. Danes, ko vam to pišem, še bridko in turobno naznanjs.jo zvonovi, da smo poiožili k večnemu počitku g. Kristl Alojzija, po.est.nika in vpokojenega učitelja, bivšega občinskega odbornika v Koreni, bivšega tajnika tukajšnje posojilnice itd. Rajni je bil mož stare korenine, neomahljiv Slovenec, ki je leta 1914 dolge mesece presedel v graških ječah, ker je bil pravi sin slovenske matere. Politično ni bil zagrizen in se je dalo z njim marsikaj pametnega pomeniti. Še par dni pred smrtjo sva govorila o naših gospodarskih organizacijah in seveda tudi o politiki. Nisem mislil, da se od tega moža dobričine poslavljara zadnjič, žetel sem mu skorajšnjega okrevanja, dejal mi je: O saj Se bova gradila ceste, kot sva lani proti cerkvi. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb; velika množica ljudstva z župani in občinskimi odboi iiki, učiteljtsvo, šolska mladina, žandarmerija, zastopniki društev so ga spremljali na zadnji poti na mirodvor, kjer sniva njegova soproga večen sen. Celi rodbini Kristlovi na^e najiskrenejše aožalje, dragemu pokojniku-rodoljubu za pokoj njegove duše: Zemljica slovenjegoriška mu bodi lahka! Sv. Barbara v Slov. goricah. Da ne bo samib žalo3tnih novrc, vam hočem nekaj bolj veselega povedati. Predpust, ti čas presneti! Govorimo o gostijah, in sta se že res dva farana poročila. Martin Kajzer je šel v Dolge njive in dobil za ženo Liziko Šuc, ženin je član tuk. gasilnega društva, nevesta pa članica Marijine družbe pri Sv. Rupertu. Štefan Šauperl, posestnik in gostilničar iz Zimice, je pripeljal na svoj lepi dom Irmo Kosi iz Loč pri Konjicah. Ženin je član in blagajnik našega gasilnega društva. Obema paroma želimo veliko sreče in božjega blagoslova v novem zakonskem stanu! Seveda še imamo več kandidatov in še veHko več kandidatinj za zakonski jarem. Tudi veselice bomo imeli: na Svečnico Kmetijska podružnica pri Kirbišu, dne 12. februarja gasilno društvo pri Šauperlu, dne 19. februarja pa spet pri Kirbišu. Nova barbarška občina bo obsegala vse štiri občine v celoti in se ne bo ničesar delilo vstran. Tega mnenja so vsi občiiiski odbori in tudi vsi uradi. Občina Korena ima svoj proračun že pod streho, druge postavke so znižans, famo za gradnjo nove ceste smo ostali pri starem znesku. Vložili smo nove prošnje za podporo na vsa merodajna mesta in mislimo, da nam vsaj po dveh letih naklonijo gospodje v Ljubljani za to prepotrebno delo primerno subvencijo. Sv. Martln pri Vurbergn. Bridko so zadoneli zvonovi ter oznanjali žalostno vest, da je na veke zatisnil svoje trudne oči g. Ignac Kumer, posestnik, bivši občinski odbornik, blagajnik šolskega odbora, član načelstva Ljudske posojilnice, njen soustanovitelj, neustrašen borec za katoliška načela, mož poštenjak in vnet kristjan. Rajni je vzgojil sedem otr.ok v ptuivem katoliškem duhu, ena hčerka je usmiljenka-prednica v Ljubljani, sin Avguštin je vojni referent pri sreskem načelstvu v Mariboru, clrugi pa so posestniki. Blagemu možu, zve'.temu katoliškemu Slovencu bodi Bog plačiik! Težko prizadeti rodbini naše globoko soalje! — V Spodnji Koreni je umrla Ivana Kuner, posestnica, stara 56 let, v Ciglencah pa Franc Ribič, star šele 32 let. Mislil se je ta predpust poroftiti, a j-> prišla po njega druga nevesta, bela žena, ter ga vzela s soboj. Pokoj njegovi duši! ~ Tukajšnja Ljudaka hranil-t nica in posojilnica vrlo dobro deluje ter nn preduje, tako po številu članstva, kakor tudl po naraslih vlogah. Nalagajmo svoje prihran-i ke v ta zavod! Svoji k svojim! — Zložitev oibčin bo taka, da se bodo spojile občine Sv. Mar« tin, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek in Cig-i lence v eno občino, katera bo štela okrog 1700 prebivalcev. Občani iz Spodnje Korene 30 pa proti pregrupaciji k Sv. Martinu. Sv. Lovienc na Dravskem polju. Skoro ob istem času sta nas zapustila dva farana in od-i šla v večnost: vdova Predikaka Marija, p. d. Pekova, kmetica-užitkavica v Spodnjem Sv. Lovrencu, stara 64 let, je po kralki, hudi bolezni počakala le še svojo hčerko Katico, sch progo trgovca g. Avguština v Rogatcu, da je prišla k njeni smrtni po3telji, potem pa je V Gospodu zaspala. V Župeči vasi pa je po dol^ gi, mufini bolezni umrl bivši gostilničar šte-. fan BeraniC. Velike mnozice ljudi ko blasiima pokojnima posodile zadnjo poti. Naj v miru počivata! — Zadnji teden se je z.ma tudi.pri nas začela ostreje kazati: pa saj je to njena pravica. Da bi le prehuda in predolga ne bila! Veselo pa je pri nas sedaj zato, ker so se začeli fantje skoro iz cele fare vneto udeleževati sestankov fantovskega odseka. Le tako naprej: sami boste zdaj in še v poznih letih tega veseli in vsa faira bo lahko na vas ponosna. Bog živi! Sv. Marjeta jiiže Ptnja. T.ukajšnje domace gasilno drustvo je imelo dne 6. januarja svoj tretji občni zbor in volitre; Koinaj* še otBfoja štiri leta in ima vse na.svojeih raestur gasllno orodje z ročno brizgaluo, službene 6Weke s i:eladami itd. Zahvaliti se je dogedajiiemu vodstvu in ttidi vsem prijateljem gasilstva, da si smo v teku štirih let vse potrebno nabavili in plačali, da še imamo nekaj pcebitka. Izvoljeni so bi!i: za načelnika Iv. Muhič, za podnačelnika Janžekovič Franc st., za poveljaikovega namestnika Preac Ivah, za tajnika Čokl Ign., _a blagajnika Fiirbas Jože, za odbornika Žnidarič Filip in Janžekovič Franc ml. Želimo, da bodo zopet na novo izvoljeni tovariši držali red in disciplmo, kakor so dosedaj in gospodarili v dobi-obit društva in v pomoč bližnjemu. Umrla sta nam lansko leto dva dobra in agilna tovariša: podnačelnik Janžekovič Tomaž in orodničar Habjanič Tomaž. Komaj se je leto 1933 začelo, smo že zopet izgubili 4. januarja ustanovnega in podpornega člana g. Mikl Ivana. Naj počiva v miru! Sv. Vid pri Ptnju. V soboto dne 21. januarja femo pokopali daleč okoli znanega trgovca in posestnika z Brega Antona Rop. Pokojni js bolehal par mesecev in je silno trpel. Prijatelji so ga hodili obiskovat, vsem se je smilil pridni mož, ki je toliko trpel. Njegov pogreb je j-,,.:--i j^nl-0 je j,ji priijubljen. Cela procesija prijateljev ia znancev ga jc spremila na zadxiji poti. Cerkveni pevci so pred hišo in na grobu pod vodstvom g. organista Begleza res lepo zapeli v slovo. Tako veličastnih pogrebov je pri nas malo. — Obenem z Bopom smo spremili k večnemu pokoju znano staro Rozo Kranjc iz Tržca. Dobra žena je bila stara 83 let in pol. Tudi ona je imela lep pogreb, tudi n.jej so pevci zapeli na grobu. Naj počiva v toiru dobra žena! — Letošnjo leto imamo že 11 mrličev. Smrt zelo pobira, posebno stare. Polenšak pri Ptaju. Kakor povsod, čutimo tudi mi težko gospodarsko stisko in to tembolj, ker je naša okolica lansko leto silno trpela vsled celoletne hude suše. Ni skoraj gospodarja, kateremu ne bi primanjkovalo potrebnega živeža, predvsem za živino. V tem pomanjkanju nas dnevno nadlegujejo razni brezposelni, potrebni in mnogo tudi nepotrebnih. Pa kaj jim naj dajemo? Čudimo se, ka•ko bi naj podpirali druge, ko pa je že itak .cprašanje našega gospodarstva jako kritično. f— V teh težkih časih pa tudi ne manjka takih, ki si kaj radi vzamejo tam, kjer si svoj živi dan niso nikdar nič shranili. V zadnjem času so odnesli novo, šele pred meseci kupkjeno dvokolo mizarju Alojzu Viher iz Braclavec. Izdrli so zapah na kletnih vratih ter brezskrbno in nemoteno ž njim pobrisali v 'emno no_. Upa pa se, da ti tički na spomlad *ie bodo dolgo kolesarili. Temeljita zanjka, ki 'jm je nastavljena, jih bo tudi ujela Potreb""* je, da oblast poskrbi nameravane legitima- cije in kolesno vidno številko. Enaka usoda je tudi zadela našega banovinskega cestarja. Za par minut je pustil kolo zunaj pred gostilno g. šori in to priliko je porabil nek uzmovič ter izginil s kolesom. Tem občutneje je bilo to za cestarja, ki je imel to kolo izposojeno in je moral zato lastniku kolesa kupi.ti drugo, novo kolo. Tudi prijateljev kurjih pečenk ne manjka. Marsikje se sli&i, da skrivnostno izginjajo lepe kokoške. Nekateri dandanes kradejo kakor srake in vsaka, še tako kunštna kl.u.avnica popusti pred takimi kradi-mojstri. Oblast bo morala na take Ijudi bolj paziti in dobljene krivce bolj strogo kaznovati. — Dne 23. januarja smo imeli veselo poroko. Poročena je bila mladenka Kata Kelenc z F. Majcenom iz Podgorec. Prva nevesta v tem novem letu, a še ta nam je mahnila preko domače meje tja dol k Sv. Lenartu. Želimo mlademu paru na potu zakonskega ž;vl.jenja obilo sreče in zadovoljnosti. Kakor je videti v tem predpustnem času no bomo Polenšani imeli dosti gostij, čeravno nam tudi kandidatin.j za zakonski jarem ne manjka. Zrjornja Sv. Kuncjota. Dne 18. decembra preleklega leta je piuredila tul.ajšnja šola dve bo- žični igrici z deklamacijami in petjem. Režijo sta imeli u.iteljici gdč. Ivanka Rečnik in Matilda Beloglavec. Prireditev je popolnoma us-: pela ter prinesla tako šolski mladini kot starv šem urice čistega veselja in božienega nastroja. Prisrčna hvala Prosvetnemu društvu ter njegovemu predsedniku preč. g. Frančišeku Magdiču za prepustitev dvorane in odra! Dne 16. januarja 1933 se je vršila božičnica za revne šolske otroke. Obdarovanih je bilo 127 šolskili otrok z različnim blagom in boži.nim kruhom v skupni vrednosti okoli 3000 Din. Da se je vršila božičnica v tem obsegu, gre iskrena zahvala: banski upravi, Družbi sv. Cirila in Metoda, vsem vaščanom, ki so darovali večje ali manjše zneske, g. trgovcu Josipu Senekoviču in gdč. trgovki Anici Leber, ki sta veliko dušno darovala mnogo blaga, županstvu občine Zgornja Sv. Kungota ter g. avtopodjetniku in pekovskemu mojstru Rudolfu Smonigu v Svečini. Nakup, razdelitev blaga in okrasitev božičnega drevesa sta izvfidli v občo zadovoljnost obe gdč. učiteljici. Naj Bog -vsem stotero povrni po besedah sv. evangelija: Kar ste enemu mojih najmanjših storili, ste meni storili!« — Šolsko upraviteljstvo. Jarenlna. Za številne čestitke ob priliki najine zlate poroke se vsem eestitcem iskreno zahva.jujeva. — Ignac in Julijana Zupanie. Braslovče. Zlato poroko sta obhajala dne 17. Januarja v krogu svoje druž.ne in sorodn>kov g. Franc in Marija Vašl, poseslnika v Topovlah. Imela sta 10 otrok, živi jih Se pet, med temi je hčerka Cita \ samostanu v Ljubljani. Pridnima gospodarjema, vrlima naročnikoma krščanskih časopisov, želimo obilo sreče in božjega blagoslova k zlati porokil — Dolg [predpust, pa naalo porok, se letos izpolnuje, čeravno je velika fara, pa smo imeli. šele dve poroki, se pač pozna, da je kriza, najbrž je Judi kriza kriva, da si še nobeden ne upa umreti, še celi mesec ni nobeden umrl. Vopovlja pri Braslovčah. Zlato poroko je obIiajal Vašl Franc in Marjeta rojena Gorič. Zlatoporočenca sta še vkljub visoki starosti zdrava in čila. Bog ju živi se mnogo let! ŠoStanj. Krstne, poročne in mrtvaške knjige beležijo sledeče številke: rojenih je bilo lanj&O leto 157, med njimi 17 nezakonskih, poro'.enih je bilo 30 parov, umrlo jih je 93 oseb, tako smo torej dobili pr.ra-.tek 64 os.b, Druga leta Je bil prirastek za polovico ve.ji, je pač povsod kriza, Dne 15. Januarja je imela naša župnija kar 4 mrli.o, ž ženski in 2 otroka. — Tudi v Šoštanju izrabljajo razni ljudje sedanjo krizo. Vsako stvar plačujejo po nezaslišano nizkih cenah. Mesarji kupujejo vole komaj po 2 do 3 Din 1 kg. Kupujejo prnv radi zarubIjene živali za malenkostno ceno, meso prodajajo z velikim dobičkoro. Sv. Peter pod Sv. goraaii. Vsi sto.iso.e.. rotnarji, ki so obiskali zadnja leta Maler božjo pa Svetih gorah, se dobro spominjajo tamoštojega Ofganiata g. Novaka, ki že toliko let orglja in prepeva v čaet svetogorski Materi. Ta obee' znani in priljubljeni organist in pevec je slavil dne 27. januarja v krogu svojih otrok 501et-_ico vzornega zakonskega življenja s svojo dobro ženko Nežo. Jubilant se je rodil 27. februavja 1854 in žena pa 14. januarja 1856. Organistovsko službo vrši 55 lef, 50 let je pa občinski tajnik. Kot občinski tajnik ni bil nastavljen le v domači občini, temve. prejšnja leta še tudi v občinah Lastnič, Sedlarjevo in Imeno. Imel je za vsak dan v tednu določen J>osebni uradni dan v raznih sosednih občinah, od katerih so nekatere oddal.ene od njegovega doma do tri ure. To je bil napor, ki ga je bila zmožna prenesti le žilava postava, kakor je njegova. V domaei občini je bil dolga leta občinski odbornik. Bil je soustanovitel.j- posojilnice v Sv. Petru, v katere načelstvu deluje že 33 let, bil je tudi soustanovitelj prostovoljnega gasilnega društva v Sv. Petru; je agilen poverjenik »Vzajemne zavarovalnice v LjubIjani«, dalje sodni cenilec in izvedenec. V kat. p_osvetner.. društvu sadeluje že dolga leta. 'Jubilant je pa tudi narodnjak, da mu kmalu ni para. Za časa izza narodnostnega boja je bil vedno v ospredju mecl onimi, ki so se navduševali za slovensko stvar. Tako je iz tiste dobe znnno, da je kot občinski tajnik vrnil zagnzenemu nen.-kutarskemu okrnjnemu glavarju v Brežicah uraden dopis, ki je bil pisan v nem.st.ini, z dostavkom, da županstvo uraduje le v slovenš.ini. Iz starih spisov domačega gasilnega dvuštva je razvidno, da je kmalu po ustanovitvi društvn odstopil kot tajnik in filan, ker mu Llruš.vo ni hotelo dovoliti uradovanja v slovenskem jeziku. Jubilant je še kljub letom krepkega zdravja, vedno vesel 3n znan kot ljudski pesnik. Saj več od njega spesn.enili pesnii je doseglo zgodovinsko vred nost in narodni značaj. Zaslužnima jubilantoma čnstitn tudi »Slovenski gospodar«! Kapale pri Brežicah. Dne 20. jan. je v svoji domovini umrl po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv. zakrainenti za umirajoče ekonom, bivši upravitelj Pongračevih veleposestev v Dornavi Jožef Kovačič, absolvent kmetijske šole v Grottenhofu. Uosegel je starost 56 let. Naj v miru počiva! Vsemogo.ni mu bodi mil sodnik! Polzela. Po.asi in enolično nam teče življenje v našem kraju. Posebno sedaj v zimi, ko nam edini »Slovenski gospodar« krajša dolgi čas zlasti ob večerih. Ne pozabimo na njega in pridobimo niu Se novih naročnikov. Le tu in tam nam kakžna smrt ali rojstvo vzdrami živce, včasih tudi poroka, no, pa saj je že vse naprej pretehtano _n preračunano, da ko se zgodi, že ni nobena novost več. Imamo dve Soli, Prosvetni don), Gasilski dom, Sokoli ga bodo pa še gradili, ducat gostiln, izmed kojih nekatere s plesom in rmiziko skrbe za prosveto in gospodarsko povzdigo naroda. Kaj si hočemo, ko pa drugega ni. 0, pač! Se že uganja politika na političnih prireditvah, namreč takšnih, ki so možne. ~ V pokoj je stopil občinski sluga, želimo mu, da ga dolgo uživa! Izmed številnih prosilcev ni tc službe dobi-l nihče, pa-J ?a 5). je nekdo, ki za njo niti prosil ni. — Pro3ve.no drustvo, v _!gn- O'j.i>or ko na zadnjem občnem zboru vstopili tudi miac.člani in ki se že tudi uspešno uveljavljajo, je nas ob praznikih razveselilo z lepo zgodovinsko igro »Mlinarjev Janez«. Igrala se je v vsesploi.no zadovoljnost. Vsi, tudi novi igralci so svoje vloge dobro rešili. Po tej poli naprej do vedno večje izpopolnilve! Stari odhajajo, mladi prihajajo. Upamo, da bodo šli mladi verno po potih katoliškc Ijudske prosvete brez kompromisov in brez ozira na desno in levo, in da tisti, ki bodo prišli za vami, ne bodo imeli povoda Vam ožitati, da ste zatajili načela. Kozje-Pilštanj. Spet si je izbrala smrt novo žrtev izmed naše srede, vzela nam jc dobrega, plemenitega farana iz fare Pilšanj, ob enem pa nad vse zvestega uslužbeica okrajnega sodišča v Kozjem. Poslovil se je za vselej splošno priljubljeni sodni vročilec g.Mvan Zagrajšek. Dasi.avno star že nad 75 let, je še pred par tedni opravljal službo, ki je bila za njegova leta prenaporna. Marsikdo na njegovem mestu bi omagal ali pa že radi starosti opustil izvrševanje te službe. Rajni g. ZŠgrajšek lega ni storil. Vedno je pravil: »Dokler bom mogel, bom v službi, ko več ne bom mogel, boni pa umrl.« In res. Pred par tedni je zaprosil za bolnišk: dopust, ker je bil pr.moran v bolniško postelj, ki mu je postala tudi smvtna poslelj. Smo ga obiskali v njegovi bolezni in ga bodrili. On nam je pa veclrio nekako dvoumno odgovarjal: »Ne bom več.« Zagiajšek je služboval nepretrgoma 46 let v sodnijski službi, bil je tudi najljolj izvožban cenilec ves .as svojega službovanja. Spremili smo ga na zadn.ji poti dne 24. januarja. Pogreb njegov je bil najjasnejši dokaz, kakšno spoštovanje je užival med ljudtsvom. Kljub nenavadnem mrazu- in metežu ga je spremljala že od njegovega doma dolga vrsta ljudstva", na čelu polnoštevilna četa uniformiranih gasilcev, od cerkve do pokopališča pa se je procesija še znatno povečala. G. župnik je vzel od njega slovo oli mrzli jami ter orisal njegovo trudapolno življenje. Cerkveni niešani pevski zboi mu je zapel žalostinko, nakar smo ee poslo^ vili vsi od njega, želeč mu v pravi naši domovini zasluženo plačilo ter večni mirl Pogreb ž inpnikii P. (_K»pis od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji.) Redkokedaj se zglasimo. Kadar pa stopimo pred javnost, imamo kaj posebnega na srcu. In to je tudi danes, ko poročamo o smrti ia pogrebu bivšega našega g. župnika Petra Zadravec. Upamo, da vstrežemo s tem tudi. njegovim petim še živim bogoslovnim tovarišem in drugim duhovnim gg. sobratom, kakor tu-: di ljubim čitateljem »Slovenskega gospodari ja« od Sv. Štefana pri Šmarju, Vuzenice, Zavrča, Sv. Jakoba v Slov. gor., Št. Janža na Drav. polju in od Male Nedelje, koder je svoje dni kapelanoval. Lansko spomlad se je poslovil &d nas, da V, svojem tihem domu blizu Ormoža nastopi ifi zavživa zasluženi počitek. Toda bolezen je ve-; dno bujše silila vanj. Da se je znebi, se je po, božiču podal v bolnico, kjer pa je vkljub vsej zdravnižki pomo.i in ljubeznivi skrbi od stra-: ni čč. križniških sester in njihovega g. supe^ riorja mor!«: Polalia sjtliral In v pondeljek 23. januarja ob pol devetih zvečer izdihnil. Pc»t greb je bil določen za Cetrtek. Pogrebne obrede v Ormožu je pomagalo opraviti 16 gg. du^ hovnikov, izmed katerih je preč. g. dekan Fr, Horvat v prisrčnem govoru očrtal njegovo 66r letno življenje in _4!etno mašniško delovanjej naslednik njegov pa, naš g. župnik Rehar, j& ob asistenci domačega in svetinjskega g. žup-i nika za njegov dušni mir opravil slovesni re-: kvijem. Opoldne so dvignili z venci pokrito krsto in jo na mnogoštevilnih saneh spremili preko velikonedeljske župnije do kapele pod našo cerkvijo, kamor je prispel žalni sprevod okoli druge popoldanske ure. Smelo trdim, da so naši farani le varuhe pustili doma, vsi drugi so se pogrebcem deloma že med potom pridružili, deloma jih pri kapeli pričakali; in cerkev je bila veliko premajhna, da bi bila dovolj prostora nudila 15 gg. duhovnim sobratom rajnega, šolski mladini in hvaležnim župljanom. G. prof. rnons. Vreže iz Maribora se je v ganljivi beseii poslovil od svojega šolskega tovariaa in ga priporočil v hvaležni spomin in v pobožno molitev celi župniji, ka-< tero je blizu 30 let modro vodil in je cerkev okusno prenovil. Glasni jok v cerkvi kakor turti ob odprtem grobu, kjer sta se v zbranih besedah od blagopokojnega poslovila domačina: g. stolni kapelnik I. Gašparič v imenu biv>! šib ueencev, in trgovec in župan g. Lah v. imenu vseh hvaležnih župljanov, je živo pri-. čal o globokem spoštovanju in iskreni hvaležnosti do rajnega. V imenu sorodnikov se ,je slednjič zahvalii g. poštni upravitelj Irgolio iz _._aribora vsem in vsakoraur, ki so se po-< tiudili za tako ganljivo prireditev pogreba, pevski zbor pod vodstvom našega g. župnika pa je, kakor v Ormožu prerl bolnico, tako tudi (ukaj zapel prin.erno žalos.inko. Izredno lepo in požr.vovalno je sodelovalo naše cvetkovsko gasilno diuštvo, ko je poskrbelo častno spreinstvo z gore(Viin_i bakljami in pa prenos in prevoz telesnih ostankov rajnega g. župnika iz bolnice v ceikev in iz Ormoža do temnega groba na našaia sve.olenaršem pokopaliž.u. čast in hvala jim! Večni mir in pokoj pa našemu bivšemu g. župniku Petru Zadravec, kojega truplo nied našimi ljubimi rajnimi počiva in z njim vred pričakuje veselega vslajenja in svidenja sodnega dnel