Dopisi. Od Sv. Križa tik Slatine. Pri zborovanju slov. katol. polit. društva dne 13. febr. }e naš državni poslanec, vl6. gosp. dr. Gregorec, v svojem 6ez jedno uro trajajočem govoru poro6al svojim volilcem o položaju Slovencev in splošno Slovanov v državnem zboru. Nato so se vsprejele te-le resolucije: I. Obsojamo in obžaljujemo nezaslišane surovosti nemških poslancev v državnem zboru, ki so ne samo na sramoto celej državi, ampak so tudi na veliko škodo volilcem zabranile, da se najpotrebnejše predloge niso mogle obravnavati; odobrujemo pa in zahvalno priznavamo požrtvovalno vstrajnost državnozborske ve6ine in njenih predsednikov. II. Obsojamo drzne in izzivajo6e izgrede nemških dijakov na visokih šolah, ki so iz ni6evih uzrokov poslušanje predavanj ustavili in še drugim dijakom, zlasti slovanskim v Gradcu in Dunaju zahajanje k predavanjem z največjim nasilstvom branili, jih zasramovali in napadali; ter obžaljujemo, da visoka vlada tukaj še zmiraj premehko postopa, namesto da bi strogo puntarske dijake in profesorje zavrnila na njihove dolžnosti. Davkopla6evalci zalagamo prav drage visoke šole z denarjem, da bi se mladina v pravem, avstrijskem domoljubnem duhu vzgojevala, a nasprotno se politikuje, ter skozi in skozi protiavstrijsko rovarstvo podpira. III. Z veseljem pozdravljamo zahtevara sedanjega časa najprimernejše sklepe vseslovenske prestolnice bele Ljubljane in slov. deželnega zbora na Kranjskem, s katerim se vlada resno pozivlje, da 6im prej izposluje ustanovitev slovenskega vseu6iliš6a v Ljubljani z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto. IV. Jezikovno narodno vprašanje smatramo kot najnujnejše, ker dokler se ugodno in pravi6no ne reši, ni upati narodnega miru in tudi ne uspešnega delovanja v raznih zastopih, zlasti ne v deželnem štajarskem in v državnem zboru dunaiskem. Ugodno rešitev tega vprašanja uvidevamo pa ne v ministerskih naredbah, ampak v državnem zakonu, katerega naj državni zbor sklene kot izvrševalni zakon XIX. osnovnih državnih pravic za vse narode avstrijske jednakopravi6no. V. Slovenskim deželnim poslancem v Gradcu, ki čast našega milega slovenskega [ezika zastopajo tako krepko in neustrašeno, izražamo svojo najiskrenejSo zahvalo. Bodite neizprosni, ves narod je za Vami! VI. Državne in deželne poslance nujno prosimo, naj si prizadevajo izposlovati ve6jih podpor iz deželnih in državnih dohodkov za obnovitev po trsni uši kmalu povsodi ugonobljenih vinogradov spodnještajarskih, s pomoqo ameriškega trsovja, ter državno slovensko gospodarsko šolo, ker deželni zbor štajarski sam ničesar za Slovence v tem prevažnem pouku storiti noče. — Po zborovanju je sledila prosta zabava, katere se je lepo število odličnih zunanjih gostov iz Šmarija, Kostrivnice, Rogatca, kakor tudi iz sosedne Hrvaške, celo iz oddaljene Pregrade udeležilo. Med zabavo se je nabral za Ciril-Metodovo družbo znesek gld. 1350, za katero rodoljubnost se izreka vsem darovalcem vsr6na zahvala. Od St. Andraža nad Polzelo. (M ok r a š k i u p 1 i v.) Iz tukajšnjega kraja se malokdaj kaj sliši, ker je dozdaj bilo občinsko vodstvo v najboljših rokah in zaradi tega tudi po ob6ini blaženi mir in lepa zadovoljnost. Minolo leto pa se je tudi k nam privlekla ljulika in v nezavednih kmetih tako včinila, da so na «Luč» bolj verjeli, kakor na besedo božjo. Uspeh tega delovanja demokra6ev ni izostal. Hujskali so z najhujšimi lažmi, proslavljali in razširjali hudobni list «Luč> in sicer vse na tihem. Bolj neveden kmetič ali ko6ar ko je bil, bolj je na krivega preroka verjel. Ko je torej prišla občinska volitev, na katero je vse to prej napeljano bilo, videli smo, kam taka nezavednost pelje. K volitvi jih je prišlo toliko, da se še ne ve najstarejši tukaišnjih poštenih o6etov spominjati. Volitev je pa tudi tako izpadla, da je celi stari odbor odstranjen in s samimi mokra6i nadomeščen. To naredila je «Lu6». Ali sveti jim tudi naj zanaprei! Iskati jim bo treba novega pisarja, pa tudi pamet, kajti do zdaj Se od teh novoizvoljenih nobeden ni imel pojma o ob6inskem delovanju in večina je takih, da še svojega imena ne znajo pisati. Kesanje pride, ali prepozno bo! Radovedni smo zares, kako bodo kaj gospodarili. — Lansko leto smo tukaj osnovali «Bralno društvo». Lepi namen tega društva pa niso ljudje znali ceniti. Pošteni kmetje mislijo, bralno društvo ni za nas, socijalisti pa rau na vseh Jtoncih nasprotujejo. Žalostno ! Iz Smarij pri Jeliah. (Dovolj poštene doma6e krvi!) Gospod urednik! Naj Vas prepri6am, da Vam je v 6. št. Vašega eenjenega lista M. Krpan slabo ustregel ter poro6al nekaj neresnic. Gled6 6italnice se ugrabi laž s pestjo; sicer je pa to tako neslan dovtip, da pa6 ni vreden, da se nanj oziramo. Dalje ni res, da bi moška podružnica sv. Cirila in Metoda spala; v prete6enem letu je priredila večjo veselico (28. jan. 97.), ista je bila opisana tudi v Vašem listu. Glavnej družbi je doposlala lani 30. jan. gld. 7164 in dne 5. jul. gld. 11-30. Smelo trdim, da bodemo v tem letu dosegli enako lepe uspehe baš isti rodoljubi, kakor lani. Koliko podružnic pa je storilo svojo dolžnost v tej meri, dasiravno je delovala vsa narodna inteligenca v zlatej slogi, 6esar žalibože pri nas ni mogoče ? Neresnica ie dalje, da bi vsi šmarijski otroci iz trga pozdravljali «kistuhant» in ne znali slovenski. Otroei v slovenskih obiteljih govorč doma izklju6no slovensko ter pozdravljajo tudi vsakogar na ulici z najlepšim pozdravom «Hvaljen bodi Jezus Kristus>. Mar niso to tudi šmarijski otroci? Seveda je tudi v našem trgu nekaj narodnih mla6nežev, ali kje jih pa ni ? Oni slovenski trg, ki ima v svoji sredi same narodne gore6neže, naj pobere kamen in vrže na nas! Zato pa šmarijski Slovenci kli6emo vsem Slovencem: «Pri nas je dovolj poštene domače krvi, daj Bog, da je bode še ve6! Od Drave. (Učiteljsko druStvo) mariborske okolice je imelo svoje glavno zborovanje dne 3. februvarija v Mariboru. Društveni predsednik, g. nadu6. J. Lasbacher, je pozdravil v odli6nem Stevilu zbrane u6itelie iskreno, želeč društvu tudi v teko6em letu uspešnega delovania z združenimi mo6mi v blagor šolstva in u6iteljstva. Nato je g. učitelj Davorin Lesjak iz Ruš jako zanimivo govorif o petju v ljudski šoli. Govornik je naglašal važnost in upliv petja na vzgojo mladine, kako se njej po lepem petju srce oblažuie in za vse dobro unema, navede, kako se naj petje v šoli uspešno goji s posebnim ozirom na lepe narodne in cerkvene pesmi. Govorniku so navzoči izrazili živahno pohvalo. Lani je društvo sklenilo, da se za Spodnji Štajar ustanovi učiteljski konvikt v Mariboru in bode o tem pripravljalni odbor prihodnjič poročal. Za šolski muzej, ki se ustanovi v Ljubljani v proslavo jubileja 501etnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I., sklene društvo poslati prispevka 20 kron. Marljivi, dosedanji društveni odbor je nadalje za teko6e leto soglasno izvoljen. Poročilo društvenega blagajnika, g. nadu6itelja K. Kotnika iz Selnice, kakor tudi g. predsednika o društvenem delovanju minolega leta kaže, da je društvo v precej ugodnih gmotnih razmerah in da je tudi v prospeh šolstva marljivo delovalo, zlasti so se hospitacije v raznih šolah naše okolice pod vodstvom vrlega ravnatelja in okr. šol. nadzornika, g. H. Schreinerja, dobro obnesle in se bodo letos nadaljevale. Prihodnja hospitacija bode početkom meseca marcija v Hočah. Od gornje Savinje. [Konec.] Minolo leto je podružnica slov. pl. dr. napravila pod Rinko lepo verando; Mozirsko ko6o je dala v podstrešji obiti z deskami in okoli iste narediti plot. Pomnožil se je inventar obeh ko6 in tudi oni sobe za turiste pri Planinšeku. Dala je na novo napraviti in popraviti ve6 potov, razna pota je na novo zaznamenovala in nabila nove kažipotne table; stara zaznamenovanja so se ponovila itd. Tudi je podružnica priredila dne 8. sept. sve6anost najboljšemu poznavatelju Savinjskih planin, vseučiliškemu profesorju g. Frischauf-u, povodom njegove 60-letnice. Ker bi bila direktna zveza Savinjske doline s sosednjimi deli Koroške velike važnosti, delovala je podružnica na to, da bi se zgradila cesta iz Sol6ave 6ez sedlo Sv. Lenarta v Železno Kapljo. V to svrho so se odposlale peticije občin Ljubno, Luče, Sol6ava, okrajnega odbora, plan. društev itd. c. kr. ministerstvu notranjih zadev; drž. poslanec vit. Berks pa jih je predložil poslanski zbornici. Podružni6na knjižnica, v kateri so največ strokovna dela, ima 231 knjig, 236 fotografij raznih planinskih krajev. Nadalje 1 album, 23 panoram, 37 zemljevidov in eno Sestilo za panorame. Savinjska podružnica je svoje posestvo v Logarjevi dolini prodala zadrugi »Rinka«, ki bode postavila tam velik planinski hotčl, katera naprava bode gotovo povzdignila promet v Savinjskih planinah. Na predlog notarja g. Svetina izreče se gosp. tajniku zahvala na temeljito sestavljenem poročilu. Na to poroča podružnični načelnik, g. Fr. Kocbek, ki je ob jednem blagajnik, o gmotnem stanju podružnice. Isto je bilo še precej povoljno. Skupni dohodki leta 1897. so bili 1014 fl. 13 kr., stroški pa 1012 11. 64 kr. prebitka torej 1 fl. 49 kr. Zborovalcem se je predložil tudi proračun za 1. 1898. Tudi načelniku kot blagajniku se je na predlog g. Svetina izreklo popolno odobrenje računov in vsestransko zaupanje. Nato je naznanil gosp. načelnik, da je odbor v zadnji seji sklenil, predlagati občnemu zboru, naj se v proslavo 50-letniee vladanja njih prevzvišenosti mllega nam vladarja Franca Jožefa I. postavi pod Ojstrico v bližini Kocbekove koče kapelica, v katerej bi se tudi lahko maševalo. Z burnim odobravanjem se ie sprejel ta nasvet in se je pooblastilo vodstvo podružnice nabirati v to svrho prostovoljne darove. Ta sklep je velike važnosti; kajti najve6 izletov se nareja navadno ob nedeljah in praznikih, ko imajo ljudje naiveč časa. Doslej izletniki niso mogli zadostiti verski dolžnosti, ker od Luč do Kocbekove koče, kjer se navadno preno6uje, je dobrih 5 ur hoda. Odslej bode temu lahko opomoči, ako je med izletniki kak duhovnik. Planinsko društvo pa s tem sklepom iznova pokaže, da mu je geslo »Vse za vero, dom, eesarja« vzvišeno in sveto. Ker se pa bode ta kapelica mogla le tedai graditi, ako se nabere dovolj prostovoljnih doneskov, zatorej dragi bralec in cenjena bralka! — saj vesta, kaj raislim! Darove sprejema g. Fran Kocbek, načelnik >Savinjsk podruž. Slov. planin. društva« v Gornjem gradu. Sklenila se je tudi pri tem ob6nem zboru, naj se odbor podružnice obrne s prošnjo na slavni okrajni zastop, da isti blagovoli kaj ukreniti za zboljšanje ceste iz Ljubnega v Luče. Na tej cesti so se preteklo leto zgodile nekateri nesreče in gotovo bode teh še ve6, ako se ne bode gledalo bolj na to cesto, ki je v zelo slabem stanu. Razgovarjalo se je tudi o »Gornjegrajski ko6i« na Menini planini, za katero je les že posekan in zbran na stavbiš6u. Takoj s spomladi se bo pričelo z delom in bode ta planinska koča najbrž že meseca julija izgotovljena, blagoslovljena in izročena svojemu namenu. —ij—