43512

Kranjsko

Opisal

,J. j^APAJNE .
učitelj v Idriji.

Cisti dohodek pri razprodajanji te knjižice
je namenjen društvu „Sola“ v Idriji.

ljudsko šolstvo.

Spisal

J. Lapajne,

učitelj v Idriji.

T

V Ljubljani,

Tiskal Rudolf Milic. — Založil pisatelj.

1871.

GLAESENER JURE

' JUBL.JANA - NAR. MUZEJ

43512

Slavnemu

c. k. deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko

\ ..

v

IpJUBUANI

z največim spoštovanjem posvetil

PISATELJ.

1 *

•> vi:

V Ji; ; ' ■ '■

-

i

ii i


RBDGOVOH.

„Šola je lepa, draga reč, ako je žira
za Boga in za domovino."

Slo m i e k.

Večkrat sem slišal tožiti, kako je naše domače
ljudsko šolstvo zanemarjeno. Po večem sem verjel takim
glasovom, ki so navadno dohajali od učiteljev: kajti le
te šola najbolj zanimiva. Vendar se nisem popolnoma
zanesel na posamesne govorice; rad bi bil imel djanske
vesti o stanu kranjskega ljudskega šolstva. V ta namen
razposlal sem bil konec lanskega leta našim učiteljem
vprašanja v tej zadevi. Ti so mi na ta vprašanja rado-
voljno odgovorili, ter mi prav odkritoserčno poročali o
stanu svojih šol. V teh odgovorih mojih tovaršev je
bilo toliko zanimivega blaga, da sem bil sklenil, v celeto
ga sestaviti ter svetu priobčiti. Kako sem to nalogo
izveršil, naj sodi č. občinstvo.

Knjižica ta je namenjena tudi takim, ki še malo
poznajo novo ljudsko šolstvo avstrijsko sploh,  kakor
tudi po posamesnih deželah naše široke domovine. Zarad
tega je bilo treba spregovoriti o novem šolskem nadzor-
ništvu in novih šolskih postavah, kakor tudi o materjal-
nem stanu ljudskih učiteljev, o šolskem obiskovanji in
druzih šolskih stvareh po raznih deželah.

6

Ako se primerja naše šolstvo s šolstvom po drugih
deželah, vidi se, da smo v tej zadevi zelo zaostali za
drugimi narodi. Dolžnost naša pa je, da slabo šolstvo
na višo stopinjo povzdignimo. Za tega del sem pa v
tej knjižici na tanko povedal, na kteri stopinji so sedaj
naše ljudske šole; kajti predno dalje zidamo, poznati
moramo podlago, na ktero bodemo stavili nove stebre
kranjskemu šolstvu.

Podlaga ta je še le majhina. Dela bode še veliko,
predno se to revno šolstvo vidno zboljša. Pa kdo se
bode dela in truda vstrašil, kedar gre za tako imenitno,
rekel bi, sveto napravo, o kteri je že slavni Slomšek
pisal, da je „lepa in draga reč“!  Dostavlja sicer
nepozabljivi, neumerli dobrotnik slovenskega naroda:
„ako je živa za Boga in domovino". To pa gotovo velja
o naši domači šoli; to pričujejo glasi iz vseh strani
kranjske dežele, ki sem jih v tej knjižici skup sestavil.

Da se bode to tudi v prihodnje reči moglo, da se
bode pa še več hvalevrednega o naši šoli govoriti moglo;
treba je pa soglasnega, vzajemnega delovanja
vseh šolnikov, vseh domoljubov, vseh stanov
na prid in blagor našega šolstva in našega
naroda!  Da bi toraj nekoliko našo šolsko stvar raz¬
jasnil in ljubezen do nje obudil — iz tega edinega na¬
mena, podajam te verstice častitemu občinstvu z milo
prošnjo, da bi jih prizanesljivo sprejeti blagovolilo.

V Idriji,  5. julija 1871.

Pisatelj.

Šolsko nadzorništvo,

25. maj 1868. 1. je prinesel vsem kronovinam in
deželam, ki so zastopane v deržavnem zboru, zelo važno
šolsko postavo, ki določuje sestavo šolskih nadzorništev.
Pervi §. te postave se glasi: »Najviše vodstvo in ogled-
ništvo vseh šol in odgojilnic ima deržava, in bode to iz-
verševalo po postavnih gosposkah“. V 9. in 10. §. so
te gosposke zaznamovane in sicer: naučno ministerstvo
za vse šolstvo avstrijsko; deželni šolski svet, okrajni
šolski svet in krajni šolski svet za ogledništvo v posa-
mesnih deželah, okrajih in občinah.

Natančno sestavo teh šolskih uradov je omenjena
postava pripustila deželnim zborom, da se je vravnala
deželnim potrebam in razmeram primerno. Pri sestavi
novih šolskih gosposk se je oziralo na pravično  na¬
čelo , da se imajo pri šolskem ogledništvu enakomerno
vdeleževati razen vlade tudi srenje, duhovni in uči¬
telji.  To modro in pravično naredbo so tedaj z vese¬
ljem pozdravljali srenjski možje in učitelji. Popred se
ti niso smeli dovelj vtikati v šolske zadeve. Kar je ve¬
levalo ministerstvo, kar je ukazal škofijski konzistorij z
deželno vlado vred, to je bilo veljavno. Na želje srenj
in učiteljev, na potrebo ljudstva se ni toliko oziralo. To
pa je bilo nedvomljivo krivično. Srenja mora šolo vsta-
noviti, šolo vzderževati, učitelja plačevati; srenji, t. j.
staršem je najbolj mar, česa in kako naj se njihovi
otroci v šoli uče, in srenja naj bi ne imela pravice, v
šolskih zadevah svojih govoriti, svetovati in določevati?

8

Učitelj pa je v šoli doma; on se za šolo najbolj i
poteguje, on je šolstvu posvetil vse svoje življenje, on
je v šolstvu naj bolj zveden, in on ne bi smel ničesar i
v prid šolstvu pri postavodavnih gosposkah spregovoriti?!, ]
Take krivice bi se ne mogli misliti, še manj pa prena- i
šati je. Zavolj tega v tej točki hvalimo postavo od s
25. maja 1868. i

Poslednja postava je določevala le splošna načela
za vse avstrijske dežele in kronovine. Za vsako deželo i
posebej pa je bilo treba deželne  postave o šolskem i
nadzorništvu, ktera se je morala osnovati na podlagi :
glavnega zakona od 25. maja 1868. Take deželne po- ,
stave so bili sklenili deželni zbori salcburški, štajer¬
ski, koroški, goriški, istrijski, predarelski,
češki, bukovinski in dalmatinski  že konec leta
1868. Njih veličanstvo so jih bili poterdili z najvišim
sklepom dne 8. februarja 1869.

Tudi ostali deželni zbori (gorenje-avstrijski, dolenje-
avstrijski, moravski, šlezijski, kranjski, tirolski in ter-
žaski) so bili izdelali ravno takrat postave o šolskem
nadzorništvu; toda presvitli cesar jih niso mogli odobriti,
ker se niso vjemale z vladinim predlogom, stavljenim
deželnim zborom. Pervi štirje deželni zbori niso namreč
duhovnom nič ali le malo vdeležitve pri šolskem ogled-
ništvu dovoliti hotli, kranjski in tirolski sta preveč
vpljiva duhovnim odmerila in teržaski je pa v večeh rečeh
na pristransko pot ukrenil.

V deželah, ki so z 8. febr. 1. 1869. dobile svojo
postavo o šolskem nadzorstvo, ustanovljala so se že v
teku omenjenega leta deželna, okrajna in krajna šolska
svetovalstva, ki so kmali svoja delovanja pričela. V
drugih deželah, ktere so bile brez imenovanih postav,
odvzelo se je šolsko ogledništvo 10. febr. 1869. cerkve-

9

lj nemu nadzorstvu ter oddalo začasno političnim deželnim
n in okrajnim gosposkam. Deželni zbori teh poslednjih
r dežela morali so leta 1869. nove dotične postave izde-
‘! lovati ter vstrezati vladinemu predlogu. Postave 4 de-
želnih zborov (moravskega, gorenje-avstrijskega, šlezij-
d skega in kranjskega) so potem dobili v začetku 1870. 1.
najviše poterjenje.

a Kranjski deželni zbor je namreč s pervega zahteval,

o da naj bi bila dva katoliška duhovna v okrajnem šolskem
n svetu, in v krajnem razen dušnega pastirja tudi katehet
;i šole. Ker je v drugič od te tirjatve odstopil, zadobila
je postavo tudi najviše poterjenje.

Dolenje-avstrijski  deželni zbor tudi pri svojem
, drugem posvetovanji ni bil zadostil vladinemu predlogu,
a Se le v najposledneji sesiji se je vladinim tirjatvam vdal,
n ter duhovnom postavnega vpljiva pri šolskem nadzorstvu
dovolil tako, da so presvitli cesar mogli dotično postavo
i- z najvišim sklepom dne 12. oktobra 1. 1870. odobriti.

Tirolsko in Terst  pa še sedaj nimata*nove po¬
li postave o šolskem ogledništvu, marveč le začasne uredbe,
i, Tirolski  deželni zbor tirja zelo različno sestavo

n šolskih gosposk v primeri z drugimi deželami,
č Hoče namreč imeti, da bi predsedstvo v krajnem

- šolskem svetu in krajno šolsko nadzorništvo postavno
č izročeno bilo duhovnom, da naj se okrajni šolski ogled-
[i niki izvolijo iz med krajnih šolskih nadzornikov, in da
naj bi v deželnem šolskem svetu bili vsi trije škofje te
o dežele. Ker se ta načert postave kaj malo vjema z
v glavnimi načeli vladinega predloga, zavoljo tega ga pre-
a svitli cesar še sedaj niso poterdili.

7  Terst  pa pri šolskem nadzorstvo kratko malo ni
, hotel slišiti o vpljivu duhovščine in vlade, zarad tega
. se dotična postava ni mogla vklicati.

10

Največ avtonomije v šoskih zadevah ima Galicija,
To poslednje velja zlasti o deželnem šolskem svetovalstvu
te kronovine, ki je sestavljeno različno od drugih dežel¬
nih šolskih svetov, in ki ima obilo pravic, ktere ima
pri drugih deželah naučno ministerstvo v rokah. Okrajna
in krajna šolska svetovalstva so po večem tako vravnana
kakor po drugih deželah. Postavo o tej zadevi so bili
presvitli cesar še le 21. junija 1870 poterditi blagovolili.

Vse dosedaj sklenjene in poterjene postave o šol¬
skem nadzorništvu se v glavnih načelih vjemajo z vladi¬
nim predlogom in tedaj tudi med seboj. V nekterih
manj bistvenih zadevah se pač razločujejo. Nekoliko teh
bi hoteli našteti; toda pičli prostor, kterega smo tem
versticam odmerili, nam ne dovoljuje. Zavoljo tega naj
sedaj to koj sledi kratka razprava postave o šolskem nad¬
zorništvu, veljavne za vojvodstvo Kranjsko.

Kakor znano razločuje tudi ta postava tri različne
šolske urade: krajni, okrajni  (kantonski) in deželni
šolski  ■svet.

V krajnem šolskem svetu so zastopniki cerkve (sa¬
mostojni dušni pastir), šole (učitelj) in občine (2 — 5
srenjskih mož). Predsednika volijo udje krajnega šol¬
skega sveta iz med seboj. Shaja se to svetovalstvo vsaj
enkrat v mesecu k redni seji. V §. 8. je navedena lepa
i velika kopica važnih dolžnosti krajnega šolskega sveta.
Iz med udov krajnega šolskega sveta si izbere okrajni
šolski svet zvedenca za krajnega šolskega nadzornika,
da gleda, da se v dotični šoli v didaktično-pedagogičnih
zadevah postavi zadostuje.

Koj po tem viši nadzor nad ljudskimi šolami ima
okrajni šolski svet, v čegar področje spadajo vse šole
dotičnega šolskega okraja, ki je s politiškim okrajem
eden i tisti.

11

Udje okrajnega šolskega sveta so:

1. okrajni glavar kot predsednik;

2. eden duhovnov, izvoljen od škofijstva;

B. 2 učitelja, voljena od okrajnega učiteljskega
zbora;

4. 2 uda kot zastopnika srenj, voljena od dežel¬
nega odbora.

Za Ljubljano, kot mesto s posebno občinsko po¬
stavo, ravno omenjena sestava okrajnega šolskega sveta
nima skozi in skozi veljave. Tu je namreč predsednik
župan, i občinska zastopnika voli mestni zbor.

Okrajno šolsko svetovalstvo ima veliko lepih pravic
in imenitnih dolžnosti. Zlasti pa mora delaven biti okrajni
šolski nadzornik, ki mora, kot najzvedenejši ud, biti tako
rekoč duša celemu okrajnemu šolskemu svetu. Tudi udje
te šolske gosposke se vsaki mesec enkrat v redni seji
posvetujejo.

Najviša gosposka v deželi je deželni šolski svet,
kteremu so izročene vse javne in zasebne ljudske in
srednje šole kranjske.

V deželnem šolskem svetu so:

1. deželni glavar kot predsednik;

2. 2 poslanca deželnega odbora;

3. 1 vladni poročevalec za gospodarstvene šolske
zadeve;

4. 3 deželni šolski nadzorniki z dvema glasovoma;

5. 2 katoliška duhovna;

6. 2 zastopnika učiteljstva.

Ude pod št. 3., 4., 5. in 6. imenovane voli cesar
sam po predlogu naučnega ministra.

Tudi deželnemu šolskemu svetu naložuje postava
obilo dela. Da to vse doveršiti more, shajajo se njegovi
udje prav pogostoma k sejami. Prav obilo posla pri de-

12

želnem šolskem svetu imajo deželni šolski nadzorniki,
poročevalec za opravne šolske zadeve in tudi zastopnika
učiteljstva.

Tu smo le ob kratkem posneli najvažnejše določbe
postave o šolskem nadzorništvu, veljavne za Kranjsko.

S to postavo moramo skoraj popolnoma zadovoljni
biti. Ako bodemo naše šolstvo na to podlago stavili,
mora ono na vsak način napredovati. Le poglejmo, kako
umno in pravično so sestavljeni vse tri različne gosposke,
kako previdno je vsakemu šolskemu svetu odmerjeno
njegovo delokrožje! Vgovarja se sicer sem ter tje, da
je odveč toliko šolskih uradov. Ali kdor to terdi, go¬
tovo ne razumeva važnosti šolstva in podpore, ktere ono
potrebuje. Šole prištevajo omikani narodi med naj ime-
nitnejše naprave, na ktere obračajo vso svojo pozornost.

Zlasti pa bi morala za povzdigo šolstva naj bolj
zanimivati se ona ljudstva, ki so v omiki in blagostanji
zaostala. To poslednje velja pri nas, v naši domovini. -
Zavoljo tega niso nikakor odveč trije različni uradi v
deželi. Še vsi bodo marveč imeli dela na kupe, ki ga
ne bodo z lepa doveršiti mogli, še vsi ne bodo mogli
pri vsej svoji delavnosti naše zanemarjeno šolstvo tako
kmalo na boljšo pot zaverniti!

Ravnokar sem hvalil našo postavo o šolskem ogled-
ništvu; toda postava sama na sebi ne bode prinašala
narodu našemu nikakoršnega sadu, ako se ne bode zve¬
sto spolnovala.

Krajni šolski svet ne bode šolam v posamesnih
občinah nič koristil, ako ne bodo njegovi udje prav prav
delavni, če se ne bodo zbirali vsaj enkrat v mesecu k
redni seji, če se ne bodo z veseljem, iz ljubezni v prid
šolstva pomenkovali, če ne bodo ne krajcarja, ne besede,
ne časa, ne dela v povzdigo šolstva žertovali, če se

13

toraj postava ne bode v djanji izpeljevala — ne bode
gotovo nič basnila, in tudi šolstvo ne bode prišlo za en
korak ne naprej.

Takisto velja tudi o okrajnih šolskih svetih in o
okrajnih šolskih nadzornikih. Tim naj bi bil slavni de¬
želni šolski svet v zgled, ki ima vsaki mesec dvakrat
redne seje, in ki je v kratkem času svojega delovanja
veliko hvalevrednega za naše domače šolstvo učinil. Zlasti
pa bi bilo pri nas na Kranjskem želeti, da bi vsi udje
v raznih šolskih svetih z enako navdušenostjo -in v lju¬
bezni delali na težavnem polji, da ne bi vse delo viselo
le na predsedniku, nadzorniku ali učitelju tega ali unega
sveta. Posebno si pa želimo, da bi tudi duhovniki, ki
so tako zmožni in zvedeni v šolskih zadevah, se čversto
šolstva prejeli. V tolikih krajih so oni predsedniki kraj¬
nega šolskega sveta, krajni in okrajni šolski nadzorniki;
zaupno so se jim ta častna mesta podelila; pričakovati
je toraj, da bodo s svojo delavnostjo pokazali, da so
tega zaupanja tudi vredni.

Kar zadeva pomanjkljivost nove postave o šolskem
nadzorništvu, izrekli bi le to željo, da bi se tudi udom
krajnega in okrajnega šolskega sveta, ki imajo pri tem
obilo posla, dajala vsaj malo povernila. To bi vse bolj
k delavnosti spodbujalo.

Ako pogledamo na izpeljavo  postave o šolskem
nadzorništvu za Kranjsko, moremo z veseljem omeniti,
da se je ta še zelo voljno in v lepem redu izveršila. Skoraj
povsod so pozvani udje radi vstopili v dotične šolske
svete. Deželni šolski svet, v kterem so zastopani možje,
ki so podporniki in domoljubi naroda našega, ustanovil
se je bil meseca julija lanskega leta. Dobivši zanemar¬
jeno šolstvo v roko, je koj v dolgih sejah se marljivo po¬
svetoval, kako pomagati, da se kmalo opomore i okrepča.

14

Zel6 hvalevredna uredba deželnega Šolskega sveta je bila
okrožnica od 8. okt. 1870., ki daje v točki 7. prav pra¬
vične in potrebne določbe zastran učnega jezika v ljud¬
skih šolah na Kranjskem. Ta naredba se tako-le glasi:

»Zastran nauka v jeziku se z ozirom na zadnji
stavek §. 51. (šolskega in učnega reda za splošne ljud¬
ske šole od 20. avg. 1870.) izreče, da je učni jezik v
ljudskih šolah, razun v šolah na Kočevskem in Fužinah
na Gorenskem, slovenski  jezik. Ako bi se v kaki šoli
zraven tega jezika učil tudi nemški jezik, kot drugi de¬
želni jezik, naj se ravna po pravilu, da naj se z nem¬
ščino začenja le po tem, kedar učenci že dobro znajo
brati in pisati v maternem jeziku. Namera poduka v
nemškem jeziku je razna, in sicer ta, če se mladina pri¬
pravlja za srednje šole, ali pa če se ga uči za djanske
potrebe. Pervo se doseže s tem, da se v štirirazrednih
ljudskih šolah uči kot zapovedani nauk, drugo pa s tem,
da se toliko, kakor kažejo potrebe in želje šolskih občin,
uči kot prost nauk“.

S to določbo je nehala neprimerna, veljavna na¬
vada, da se je v 3. in 4. razredu glavnih šol rabila nem¬
ščina kot učni jezik. Na teh šolah se je učiteljem se¬
daj pripustilo določiti, na kteri stopinji imajo pričeti
s podučevanjem v nemškem jeziku.

Razun tega je deželni šolski svet veliko umnega
ukrenil in marsikaj na dobro obernil. Tako je dal mno¬
gim revnim učiteljem denarne podpore iz šolskega za¬
klada. Se ve, da ga še obilo obilo  dela čaka. Kmali
potem, ko se je bil deželni šolski svet v življenje obudil,
zaukazal je ta ustanovitev okrajnih šolskih svetovalstev.
Pri sestavljenji teh gosposk morem zopet z posebno za¬
dovoljnostjo omeniti, da so učitelji previdno izvolili svoje
zvedene zastopnike, pa da sta tudi deželni odbor in

IS

škofijstvo narodne in razumne može za ude teh okrajnih
šolskih uradov imenovala. Vsi izvoljeni so* svojo častna
mesta jradovoljno nastopili. Glede okrajnih šolskih svetov
moremo tedaj popolnoma zadovoljni biti. Samo to željo
za danes izrečemo, da bi ti uradi bili zelo zelo delavni!

Počasnejše so se ustanovljali krajni šolski sveti.
Mlačnost občinskih predstojnikov, dostikrat tudi duhov¬
nih gospodov je to precej le oviralo. Ker se v mnogih
krajih občinski možje za svoje šolo malo brigajo, razumno
je, da tudi do te nove šolske naredbe niso imeli veselja.
Iz nekega kraja se mi je poročalo, da so bili občinski
zastopniki trikrat pozvani k volitvi krajnih šolskih sve¬
tovalcev — a še niso prišli. Kar zadeva predsedništvo
v teh svetih, pisalo se mi je, da so prav v velikih krajih
to čast in zaupanje skazali dotičnim duhovnim pastirjem.
Smem terditi, da v gotovo nad 100 krajih so župniki
ali drugi samostojni duhovniki predsedniki v krajnem
šolskem svetu. V drugih krajih, kjer so bili duhovni v
to voljeni, so se pa večkrat odpovedali, in tako drugim
udom — žalibog razodeli, da jih šolstvo — ne veseli.
V takih krajih je pa kak neveden župan, kmet za pred¬
sednika v tem svetu. Le malo druzih krajev je, v kterih
je ta posel v rokah previdnih  županov, posestnikov
in druzih, za blagor šolstva vnetih zasebnikov. Morda
karih deset krajnih šols. svetov je, v kterih jim učitelj
predseduje. Kar zadeva srenjske zastopnike v teh ob¬
činskih šolskih uradih, mora se sploh obžalovati, da je v
njih malo šololjubnih mož, in še manj takih, ki bi se
s prepričanostjo za korist šole zelo potezovali. Večina
teh se sama nič učinila ni, tedaj ne ume prida, ki ga
more dobra šola prinašati.

Iz večih krajev se mi poroča, da udje srenjski, kot
šolski — svetovalci, ne znajo niti brati niti pisati. Bog

16

pomozi 1 Iz tega se pač vidi, da je naše ljudstvo le še ■
malo malo omikano, i da bode treba pridno vzbujati in :
podučevati. Za to delo so najpripravnejše dobro vredjene s
ljudske šole. Naše šole po kmetih in mestih pa niso še S
v tem stanu, da bi mogle z dobrim vspehom k malo, ;
vidno in zdatno  pomagati našemu narodu k boljšemu
dušnemu in materjalnemu stanju. To se bode razvidelo
iz sledečega:

‘ : i —j ."i ‘ --y' «. < V;-.t/:V ■■

Kranjsko ljudsko šolstvo konec šolskega leta
1870 / 71 .

.

Iz poglavitnega vladinega naznanila o ljudskih šolah
na Kranjskem se razvidi, da je bilo v šolskem letu I
1869/70 : 247 ljudskih šol (med temi 43 za silo), in sicer
168 slovenskih, 21 nemških, 58 pa slovensko - nemških.
Na 197 šolah se je podučevalo tudi o nedeljah, to je,
bilo je 197 nedeljskih šol. Vseh šolskih mož (učiteljev, -
podučiteljev, katehetov) bilo je 528, učiteljic pa 52 (se
ve da z 44 nunami vred). Učiteljev bilo je 241, pod- f
učiteljev 38. Za šolo ugodnih otrok se je štelo 48.259, ;
v vsakdanjo šolo jih je hodilo le 26.950, v nedeljsko
šolo le 4.285 otrok. Brez vsakdanje šole, t. j. brez
pravega, zdatnega  šolskega poduka bilo je tedaj
21.309, in čisto brez poduka pa 17.024 za šolo ugodnih
otrok.

V 104 šolah se je učila sadjereja, v 24 sviloreja,
v 11 čebeloreja. Lastnih (srenjskih) šolskih hiš bilo je
196, plačno in brezplačno najetih 28; 156 v dobrem
stanu, 68 pa ne.

Najpervo naj mi bode dovoljeno, nekaj malega
opomniti o številu šolo obiskajočih otrok. Bekli smo,
da vsled vladinega sporočila je preteklo leto nad 26.000

17

otrok v šolo hodilo. Toda to število se ne sme tako
vzeti, kakor da bi vsi ti otroci skozi celo leto pridno in
redno v šolo hodili. Misliti si namreč moremo, kar pa
je tudi istina, da se je na vsaki šoli pri seštevanji šolo
obiskujočih otrok vzelo število otrok, ki so se bili v za¬
četku šolskega leta v šolo vpisali. Da je pa na Kranj¬
skem vse kaj druzega, v šolo vpisati se, ali pa redno v
šolo hoditi, to me bode priterdil slehern, ki naše domače
šolske razmere pozna. Iz vseh krajev Kranjskega se
vjemajo sporočila učiteljev o šolskem obiskovanji v tem,
da po zimi otroci pridno hodijo v šolo, in da je šola
po leti po večem prazna. Iz nekterih krajev si mi je
pa tudi pisalo, da je tudi po zimi zastran mraza, daljave,
pomanjkanja obleke šolsko obiskovanje prav slabo. Vsa
sporočila primerjajo morem sklepati, da na 30 šolah na
Kranjskem bi bilo šolsko obiskovanje prav re¬
dno, na 50 redno, na 70 srednje in na 50 slabo.
(Štel sem le postavno vstanovljene ljudske šole, kterih
imamo krog 200.) Vzroki šolskim zamudam so pri nas:
paša, slabo vreme, zanikernost staršev, revščina, daljava
potov; bolezen otrok ali staršev in druge malenkostne
ovire so tedaj zelo poredkoma na poti pridnemu šolskemu
obiskovanju.

Kaj pa je storiti, da bodo otroci pridno v šolo ho¬
dili? Odpraviti je treba kolikor mogoče vse, kar za-
deržuje redno šolsko obiskovanje. Starši pač potrebujejo
otroka pri paši pri poljskih in domačih opravilih, vendar
ne toliko, da bi ga ne mogli na dan po dve do štiri ure
v šolo pošiljati. Treba bode toraj krajnemu in okrajnemu
šolskemu svetu takim staršem nasproti ostro postopati,
zlasti pa tedaj, ako so starši z otroci vred v resnici
zanikerni. Da bi revščina, pomankanje obleke, šolskih
knjig in priprav, ne oviralo otrok v pridni hoji v šolo;

Kranjsko ljudsko solst. 2

18

treba je take otroke podpirati ter jim nakloniti to i utio. |
Za to naj bi skerbela srenja. Pa tudi učitelj ali krajni
šolski svet naj bi se v tej zadevi obernil do vlade ali
na druge šolske dobrotnike. Dobro bi bilo, da bi se
tudi pri nas na Kranjskem ustanovilo društvo v podporo
našemu revnemu šolstvu, ki naj bi nabiralo razne darove
za uboge učence in slabo plačane učitelje. Taka društva
so osnovali na Tirolskem, Štajerskem i. t. d.

Povedali smo že, da je preteklo leto bilo na Kranj¬
skem 48.259 za šolo ugodnih otrok in 279 učiteljev,
ki so podučevali v ravno toliko razredih. Ako bi vsa
za šolo ugodna mladež tudi v šolo hodila, imeli bi se¬
danji učitelji poprek nad 170 otrok po svojih razredih.
Ako bi kedaj naše šolstvo tako vredjeno bilo — kar pa
bode težko sedanji rod doživel — da bi vsa omenjena
mladina šolo obiskovala, in da bi po sedanji postavi
učitelju le 80 učencev odmerjeno bilo; treba bode še
enkrat toliko učiteljev, t. j. okrog 560.

Zanimivo je morebiti zvedeti, koliko je za šolo
ugodnih otrok v krajih, kjer so postavno vstanovljene šole.

Na

1 trirazr. šoli je 800 — 400 za šolo vgodn. otrok,

1 „ „ „ 400 500 „ „ „  »

2 „ „ „ 500 600 „  „ „ „

2 štirirazr. šolah je 200 — 300 „ „ „  „

4

4

1

1

300 — 400 „
400 — 500 „
500 — 600 „
800 — 900 „

Iz navedenega spregleda se razvidi, kako bi bili
učitelji skoraj po vseh krajih preobleženi s poslom, in
šole prenapolnjeni z učenci, ako bi vsa za šolo zrela
mladež tudi v šolo hodila.

Poglejmo na šole za silo. Preteklo leto se jih je
štelo 43. Leta 1865 bilo jih je 47. Od teh jih je 34
še vedno nespremenjenih nastalo. Od ostalih 13 šol za
silo se jih je nekoliko postavno ustanovilo, nekoliko pa
opustilo. Ker pa štejemo vendar še 43 šol za silo,
morale so se nektere na novo obuditi.

Od 34 šol za silo so mi nektere date od leta 1865
znane. Takrat je bilo :

7 šol za silo s 40 — 60 otroci za šolo vgodnimi,

16 „ n » n  60 100 „ „ „  „

5 n n n n  100 150 n  „ „ n

1 n » n n 1^0 — 200 „ „ „ „

2 „ „ „ „ 200 300 „ „ „ »

Šolsko obiskovanje na teh šolah bilo je kaj revno,

kakor se vidi iz sledečega:

na 16 šolah je bilo 10 — 40 učencev,

» 10 „ „ „ 40-60

,, 7 „ „ „ 60 — 100

„ 1 „ „ » 150 - 200 „

če se vse te stvari primerja, vidi se, da niti pra¬
vilno ustanovljene šole niti šole za silo ne vstrezajo se-

20

danjim potrebam. Treba bode tedaj sedanje šole raz-
širjevati in nove ustanovljati. Na Kranjskem je 287
duhovnij, in 83 duhovnij nima še pravili šol. Skoraj v
vseh teh so pa okoliščine vsaj nekoliko ugodne, da se
šola popolnoma ustanovi. Gotovo pa bode treba v 50
krajih nove šole  napravljati.

Koliko bode treba že obstoječe šole razširjevati,
razvidno bode tudi nekoliko iz sledečega pregleda, ki
kaže število šolo obiskajočih otrok v posamesnih šolskih
občinah:

■„ 1 (dekliš. šola v Ljubljani) čveterorazredni šoli

je 800 — 900 šolskih otrok.

Iz poslednjega spregleda se razvidi, kako zelo so
naše šole prenapoljeno s šolsko mladino. Ali je mogoče
v takih okoliščinah zaželenega vspeha? Ali more učitelj
zadostovati sedanjim tirjatvam? Gotovo ne. Treba bode
toraj več učiteljev in več razredov. Da bi se postavi
zadostilo treba bi bilo

21

na 44 enorazr. šolah

»  " ^ » !)

K

» ° >!  »

» » n

2 dvorazr.

2 čveterorazr.

po 1 učitelj več, skup 44 učitelj.

» ^ »  » «46 „

'1 10

» u  77 » » x u  n

n  4  „ „  „12  „

1 9

« L  »  » 5) “ «

1  O

» 1  » n _» “_»

skupaj 121 učiteljev.
Toliko učiteljev bi se potrebovalo za sedanje šole,
ako bi se oziralo le na sedanje število šolo obis-
kajočih otrok.

Poglejmo, koliko učiteljev bi bilo treba z ozirom
na število za šolo ugodnih otrok.

Na 30 enorazr. šolah po 1 učitelj, skup 30 učitelji.,

na število otrok, kterih postava veže, v šolo hoditi.

Pri ustanovljenji in razširjevanji šol toda niste samo
obširno razviti okoliščini zastran števila otrok merodajni,
treba se je še na druge stvari ozirati. Pred vsim je od-

22

ločivna daljava otrok do šole. Otroci oddaljeni več kot
eno uro od šole, niso dolžni v šolo hoditi. Nadalje jel
treba gledati na potrebe in želje srenjčanov, na njih
blagostanje, njih izobraženost. Občina, ki si želi šole,
napravi naj si jo nemudoma. Premožnim pa nevednim
kmetom velja ravno tako. Revni soseski naj se nekoliko
prizanaša. V krajih, kjer so pripravna pota do šole,
kjer ni hude zime, ne mraza, tam naj se šola kmalo :
ustanovi. Takisto velja za občine, kjer starši otrok ne
porabujejo pri domu, toraj kjer otroci le postopajo. Enake
pravila naj vodijo dotične gosposke tudi pri razširje- j
vanji šol.

Da bi se naše šolstvo tako vredilo, da bi se pribli¬
ževali izverstnemu šolstvu na Moravskem, Tirolskem,
Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem i. t. d., treba ga bode
veliko zboljšati. V pervi versti še bode potrebovalo
gotovo 200 učiteljev, da bodo podučevali v novih in raz- f
Širjenih šolah.

Opazujmo toda dalje naše šolstvo! Šolska po¬
slopja.  Leta 1865. bilo je na Kranjskem 182 lastnih,

30 plačno najetih, 22 brezplačno najetih šolskih hiš. 149
bilo jih je v dobrem, 85 v slabem stanu.

Preteklo leto pa je bilo 196 lastnih, in najetih 28; j
v dobrem stanu 156, v slabem 68. Tako se glase vla¬
dina sporočila. Naj pa še povem, kar so mi učitelji o
tej zadevi pisali.

Najmanj imam sporočil v kterih bi se šolsko po¬
slopje z učiteljevem stanovanjem vred hvalilo. Morda
jih ni nad 30 šol, ki bi skozi in skozi zadostovala. V
mnogih naznanilih se sicer bere: Šolsko poslopje je j
»srednje", sem ter tje tudi „dobro‘\ Toda žalibog ko- J
likokrat sem mogel brati: Naša šolska hiša je v slabem ;
stanu, učne sobe so pretesne, zid je razpokan, streha je

23

slaba, v šolo dežuje i. t. d. V družili sem čital: Naša
učilnica je v revni kmečki hiši, vsa slabotna, da mora
kmalo razpasti. Po zimi se ne more nikoli dovelj ogreti;
otroke vedno zebe. V nekterih pismih so mi učitelji
tožili o svojem stanovanji. „Moje bivališce“, pravi eden,
„je podobno podzemeljskemu berlogu". Drugi toži, da
mora s svojim tovaršem v eni i isti majhni sobi prebi¬
vati. Zopet se vidi, koliko bodo morale srenje žertovati,
da bodo čedne šole sezidale. Koliko bodo stroškov imele!
Pač bi bilo prav, da bi revne občine dežela ali deržava
podpirala.

Učitelji so mi poročali tudi o starosti  svojih
šol. Vseh potrebnih zaznamovanj o tej stvari nimam;
pa vendar sem bil vstani sklepati, da je na primer:

Iz tega kratkega spregleda povzamemo, da je naše
šolstvo še mlada, nova naprava.

Do 100 šol se je ustanovilo le od leta 1850, t. j.
pod cerkvenim ali škofijskim šolskim nadzorništvom, kte-
rega trud za napredek šolstva je bil v tej zadevi vse.
hvale vreden. Iz tega, da je večina naših šol sad no¬
vejših časov, moremo si razjasnovati neprijaznost, s
ktero so naši kmetje pozdravljali to naredbo. Oni niso po¬
znali korist šole in niso mogli iz lastne prepričanostjo
podpirati stvar, jim popolnoma ptuja.

V svoji okrožnici bil sem poprašal učitelje, v ko-

24

liko  razredih ali oddelkih mladino podučujejo. AkoI
bi bilo naše šolstvo tako vredjeno, kakor bi moralo biti; I
tega vprašanja bi ne bilo treba, kajti po postavi naj bi
bilo ravno toliko razredov, kolikor je učiteljev, in na¬
sprotno toliko učiteljev, kolikor razredov. Kjer pa uči¬
teljev primanjkuje, tam mora eden sam podučevati dva
ali tri razrede, in sicer skupno ali pa vsaki razred po-1
sebej, kakor mu je bolj primerno. Na šolah z enim
razredom ali le z enim učiteljem se napravlja, se ve da,
vsled različne starosti in zmožnosti učencev nehote po
več oddelkov, ktere mora učitelj vidno ali pa le v duhu
razločevati, da vsaki stopinji primerne naloge naklada.

V ozki zvezi z razdelki je tudi celoletno ali
polletno in celodnevno ali poldnevno  poduče-
vanji. O tej stvari nahajamo iz leta 1865. to. da je bilo j
takrat na Kranjskem med 234 šolami 155 šol s celo- j
letnim in celodnevnim podukom, 50 s celoletnim pa pol- |
dnevnim, 4 s polletnim pa celodnevnim, 25 s polletnim
in poldnevnim podukom.

Ker mi je ravno pri rokah, naj povem še enake
date od leta 1868.

Celoletni in celodnevni poduk je bil v 194 šolah,

V tej stvari sem dobil tudi enaka sporočila od
učiteljev za to leto. Polletno podučevanje se menda na¬
haja le na šolah za silo; kajti o tem se mi o postavno
ustanovljenih šolah ničesar pisalo ni. Poldnevni nauk
imajo učitelji le na tistih šolah, kjer vsi oddelki nimajo
dovelj prostora, da bi se hkrati podučevali.

Zastavil sem bil tudi učiteljem vprašanje: Kako
učenci napredujejo?  S to svojo radovednostjo sem

polletni

„ poldnevni
„ celodnevni
„ poldnevni

25

bil spravil marsikoga v zadrego. „Ako bi rekel'', mislil
si je marsikdo, „prav dobro"; djalo se mi bo: »Lastna
hvala De velja". Ako bi zapisal „slabo", podtikal se
bode slabi napredek učiteljevi nedelavnosti in nemarnosti.
Kako so mi pa učitelji v tej stvari odgovarjali? Od šol,
ki so že lepo v redu, glasilo se je kar naravnost „prav
dobro". Velikokrat je bilo tudi brati: „Otroci napre¬
dujejo dobro" brez daljnih opomb. Še večkrat pa „sre-
dnje" in »slabo" z neprijetno opazko, „ker otroci ne ho¬
dijo redno in pridno v šolo, in ker nimajo potrebnih
šolskih priprav".

Iz skušenj in iz prijetih sporočil bi si .prederznil
o napredku kranjskih šol tako-le sklepati:

v 20 šolah napredujejo otroci prav dobro,

Se ve, da ta razsodba velja le za večino učencev
»a posainesnih šolah. Sicer je pa znano, da so zopet v
vsaki šoli prav pridni, pridni in leni učenci. Ako dalje
premišljujemo naše ljudsko šolstvo, nastane vprašanje:
Kteri jezik je v kranjskih ljudskih šolah učni jezik:
Vladna sporočila takole govore:

leta 1865. 1868. 1869.

slovenski jezik na šolah. 205 167 168

slovenski in nemški jezik na šolah .10 60 58
nemški jezik na šolah.19 21 21.

Iz tega se razvidi, da je splošni učni jezik v naših
ljudskih šolah slovenski. Po vladinem naznanilu od leta
1865 bilo bi 19 šol z nemškim učnim jezikom. Da se
jih sedaj 21 šteje, izvira menda od tod, ker se je na

*) »Srednje 11  že ni kaj prida.

Pie,

26

Kočevskem kaka nova šola za silo napravila. Leta 1865
je vlada pravično štela le 10 slovensko-nemških šol, tj.
takih, v kterih je učni jezik slovenski in nemški. Te
šole bile so namreč glavne šole, na kterih se je zlasti v
4. razredu po nemško mlatilo. Poslednje dve leti pa
vlada šteje 60 slovensko-nemških šol. Toda v teh šolali
se le malo malo v nemškem podučuje, in nemški jezik j
nikakor ne rabi kot učni jezik. Tedaj je ime „sloven-
sko-nemški 11  nepriiično. Zlasti pa za tekoče leto (1871)
naj bi to odpadlo, kajti slovenski-nemški šoli ste menda
le dve (ljubljanski mestni); na drugih je učni jezik
slovenski ali nemški. To pametno prenaredbo je bila
učinila slavna okrožnica deželnega šolskega sveta od
8. oktobra 1870.

V kterih naukih ali predmetih  se podučuje v
naših šolah? Na kratko ki se odgovorilo: v veroznan- •
stvu, branji, pisanji in v računstvu; kajti tak odgovor ?
bi veljal za splošno šolstvo in bi za večino naših šol
zadostoval. Ker je pa stvar važna, moramo se obšir¬
nejše o njej pogovarjati.

Na kranjskih ljudskih šolah se več ali manj pod¬
učuje: v keršanskem nauku, slovenskem jeziku (branje,
slovnica, lepopisje, pravopisje, spisje), številjenji, nem¬
škem jeziku (branje, slovnica i. t. d.), prirodoznanstvu
(prirodopisje, prirodoslovje ali fizika, kemija), zemljepisji
in zgodovini, oblikoslovji in risanji, petji, telovaji, žen¬
skih ročnih delih.

Veliko šol je pri nas, v kterih se uči prav za prav
le keršanski nauk, branje in pisanje slovenskega jezika
in računstvo. Pa še v teh naukih pri tolikih zadregah
se le slabo napreduje. Morda je 100 šol, v kterih uči¬
telj razen teh glavnih predmetov obravnava važni del
prirodopisja, namreč sadjerejo. Zarad pomanjkanje šol-

27

skega verta ali drevesnice se praktično podučuje morda le
na kakih 70 šolah. Petje se goji po moji pozvedbi in razsodbi
v kakih 120 — 150 šolah. V nemškem jeziku se marljivo
podučuje v 12 čveterorazrednik in 4 trirazrednih šolah.

Na nekterili dvorazrednih šolah (morda 6 — 8) se
tudi v višem oddelku druzega razreda malo pečajo z
nemščino.  Na enorazrednih šolah se le v kakih 25
do 30 krajih nekteri učenci (5 — 15) zasebno poduču-
jejo v branji i pisanji nemškem. Sicer pa v drugih šolah
ni duha ne sluha o nemškem jeziku.

Z praktičnimi nauki, s predmeti kmetu potrebnimi,
pečajo se naše šola še vedno premalo; vendar se pola¬
goma napreduje, kakor kaže sledeči pregled:

leta 1865. 1868. 1869.

sadjereja se je učila v. 40 70 104

sviloreja „ „ „ „ . 1 2  24

Čbeloreja „ „ „ „ . 4 5 11.

Še manj se skerbi za izobraženja ženskega spola. Kako
potreben bi bil za naše dekleta nauk v šivanji in drugih žen¬
skih delih, in vendar se jih v tej stvari tako malo malo pod¬
učuje! Ženskih obertnijskih  šol  skoraj nični. Leta
1865. štela jih je vlada 10, leta 1868. pa le 7. V zad¬
njih dveh letih se je pa javeljno kaka nova osnovala.

Naj slabše je pa z naukom o gospodinjstvu.
Nobena šola na Kranjskem mi ni znana, da bi se z go-
spodinstvom kaj obširno ukvarjala. Morda se na kaki
dekliški šoli to stori. Bog daj!

Glede novih predmetov, kterim je novejša umnejša
šolska postava odperla pot v ljudsko šolo nimam dovelj
omenjati. Malo po malo — in sicer res malol — se
v Peljuje v naše revne učilnice. S naukom o prirodopisji,
fiziki, kemiji, zemljepisji, zgodovini, oblikoslovji in risanji
se ne morejo nekteri učitelji nikakor sprijazniti.

28

Se ve, stvar je težka in nova. V šoli so o tem
naši učitelji le malo čuli — a še manj pridobili. Še to,
kar se je jim ponujalo, bilo je v tuji obliki. A v slo¬
venski ljudski šoli treba je v slovenskem jeziku prav po
domače razlagati. Kdor pa to hoče z dobrim vspehom doseči,
mora sam še precej izveden biti. Nekteri marljivi učitelji
so mi poročali, da podučujejo že v zemljepisji in prirodo-
pisji. Risanje se menda goji le na čvetero- in triraz-
rednili ljudskih šolah. Še na teh morebiti ne povsod!

Precej učiteljev mi je pisalo, da sem ter tje v
vsakdanji šoli, zlasti pa v nedeljski šoli imajo lepe pred¬
mete, kakor so: poljedelstvo, živinoreja in vinoreja. Prav
hvaležne morajo biti srenje takim učiteljem, kteri se
pečajo z naukom, ki praktično porabljen, more kmalo
zboljšati kmečko revno materijalno stanje. To se more
zlasti tedaj zgoditi, ako take nauke poslušajo že odrastli
ljudje, mladenči in možje kmečki, kakor se to zgodi p.
v P. na Gorenskem.

Telovaja pa prištevamo med najnovejše predmete
in pa v tisto versto naukov, na ktere se še na Kranj¬
skem naj manj ozira. Pa ni zameriti! V enorazrednih
šolah ne more edini učitelj vse predmete skozi in skozi
gojiti. Če se poprime petja, sadjereje, sviloreje i. t. d.;
mora gotovo telovajo opustiti. Če pa telovadi, primanj¬
kuje mu časa za omenjene nauke, ki so na kmetih go¬
tovo važnejši od telovadbe. Nočem toda s tem besedami
koristi telesnih vadeb tajiti, ker ta predmet visoko
čislam; le željo izrečem, da bi se vsaj v mestih in tergih
z mehkužnimi in slabotnimi otroci pridno telovadilo, da
se njih telesni udje okrepčajo in čversto razvijejo!

Predno končam razgovor o učnih predmetih, naj
mi bode dovoljeno malo besedic zastran keršanskega
nauka  spregovoriti.

29

Učitelji so mi pisali, da se ta predmet skoraj pov¬
sod redno v šolski izbi in med šolskimi urami podučuje,
in sicer navadno po dve uri na teden v enem razredu.
Le prav pičlo številice duhovnov je, ki v tem nauku ne
podučujejo šolske mladine v šoli. V tej zadevi je tedaj
vse lepo v redu. Je pa še druga stvar, ki pa dela šoli
velik nered in ne majhno škodo. Po velikih krajih —
ali pa še celo povsod — je navada že od nekdaj, da
duhovni šolsko in drugo mladino za sprejemo pervega sv.
obhajila in perve spovedi posebej podučujejo. To traja
spomladi in po leti po več mesecev in sicer vsaki dan.
Iz več krajev, zlasti iz logaškega šolskega okraja, se mi
je tako pisalo: Do 10. dopoldne imam (učitelj) šolo, od
10. naprej pa podučujejo duhovni nauk za sv. spoved in
obhajilo po 2 uri. Mladina je tedaj prav pogostoma po
4 ure dopoldne v šoli. Ker se je tedaj otrok dopoldne
šole naveličal, in ker ima deleč do doma — ne more
popoldne v šolo priti, in učitelj ima — prazne klopi.

Šoli bi tedaj duhovni jako koristili, ako bi med
letom po več ur na teden, p. 3 — 4, v teh naukih pod-
učevali, in ne samo spomladi ali po leti nekaj mesecev-
To bi bilo za katehete same priličnejše. Teh misli so
pa tudi viši duhovni gospodje na Kranjskem, in morda
se bode stvar tudi v tem smislu prenaredila. Nadjamo se!

Duhovni gospodje po deželi bi tudi šoli in toraj
ljudstvu samemu skazali veliko dobroto, ako bi mladini
»e delili pervega sv. obhajila pred spolnjenim 13. in 14.
letom, kar se pa sedaj že dovoli otroku pri 10. letih.
Otroci namreč kaj radi šoli za vedno herbet obernejo,
kedar so enkrat sprejeli ta zakrament.

Tako se mi je tožilo iz mnogih krajev. Bog daj boljše!

Važno je tudi, ktere knjige  v kranjskih ljudskih
šolah rabijo. Na to vprašanje so mi nekteri odgovorili

80

prav kratko, rekoč: Pri nas rabimo zapovedane šolske
knjige. Tak odgovor je toda premalo določen. Večina
učiteljev mi je pa vendar naštela knjige, ktere v svojih
šolah rabijo. Iz naznanil teh tovaršev povzamem, dana
naših šolah so sploh le: „Abecednik slovenski 11 , „Pervo
berilo slovensko", »Drugo berilo slovensko" in »Računi-
ca“ v navadi. Na nekterik — toda malo — čisto slo¬
venskih šolah imajo »slovensko-nemški Abecednik", kar
se mi je še zlasti zavoljo tega malo umno zdelo, ker se
še v takih šolali nemščine ne uče.

Namesto »Druzega berila*, rabijo sem ter tje tudi
„Veliko berilo in pogovorilo", kar šemi  ne zdi napačno,
ker je knjiga razun pisave še vedno izverstua. Zavolj
lepe tvarine, ktere je tu več nego v „Drugem berilu",
bi se splačalo, to knjigo v pravopisu in tudi glede tva¬
rine nekoliko predelati. Potem bi še prav dobro služila
našim ljudskim šolam. Na tri- in čveterorazrednih šolali
rabijo pa zelo: »Slovensko-nemški Abecednik" , „Pervo
nemško slovnico", „Praktično gramatiko", »Praktisclies
slovenisch-deutsches Sprachbuch*. Iz med teh knjig bi
bilo želeti, da se da „Slovensko-nemškemu Abecedniku"
za vedno slovo, in sicer zavoljo tega, ker se v 1. razredu
ni treba z nemščino ukvarjati, in ker ima „Perva nem¬
ška slovnica" dovelj vaj za začetno nemško branje in
pisanje.

»Praktična gramatika" in »Praktisehes slovenisch-
deutsches Sprachbuch" bodete hote ali nehote odpasti
morali, ker se v zalogi šolskih knjig ne bodete več tis¬
kali. Namesto teh pa dobodeino: »Drugo nemško slov¬
nico" in »Tretjo nemško slovnico", ki ste že eno leto
na svitlem. Skoro gotovo bodete bolje vstrezali od se¬
danjih. Za računstvo ste se na glavnih šolah rabili ža-
libog le nemški knjigi: »Uebungsbuch beim Rechenun-

Sl

terrichte fttr die dritte" und „Uebungsbuch beim Rechen-
unterrichte ter die vierte Klasse".

V prav malo šolah ste se rabili izverstni novi Dr.
Močnikovi računski knjižici: „Erstes“ und „Z\veites“
Rechenbuch fiir Volksschulen 11 . Pisatelj je pa tudi že
izdal enake knjižice za 3. in 4. razred ljudskih šol z
navodom za učitelje vred, kakor pri pervih dveh.

Ker so to izverstne računiee za naše šole, ker še
takih nismo imeli; bodo se tudi prestavile v slovenski
jezik, kakor so se že prevodile v druge jezike. Za pri¬
hodnje šolsko leto dobodemo morda: „Pervo“, „Drugo“
in „Tretjo K  računico imenovanega pisatelja v gladkem
našem maternem jeziku.

Omeniti moram še nemških ,.Lesebuchov“, kteri se
še klatijo po naših slovenskih glavnih šolah. Ti služijo
za mehanično vajo v nemškem branji. Korist njih je toraj
majhen; škoda pa ta, da se s tem veliko časa zgublja.

čudil sem se, da še celo v nekterih kmečkih šolah
dado p er v o nemško berilo slovenskim  otrokom v
roko. To kaže velikansko nevednost o tirjatvah seda¬
njega časa ali pa — nemškutarsko mišljenje. V dveh
šolskih okrajih na Dolenskem je morda 10 takih šol z
nemškimi berili; otroci takih šol pa morda še slovensko
brati ne znajo. V nedeljskih šolah imajo večidel knjige
vsakdan j ske šole. O nedeljski šoli se mi je pisalo, da so
nčenci te šole slabši od unih v vsakdanji šoli. To pride
°d tod, ker otroci, zapustivši vsakdanjo šolo vse učenje
na kol obesijo. V nekterih ponavljavnih šolah imajo pa
budi „ Ponovilo potrebnih naukov “ v vseh treh delih.

Vse te šolske knjige, kterih smo tu omenjali, in
ktere so navadne po naših ljudskih, dobivajo se v c. kr.
založbi šolskih knjig na Dunaju. Izdala jih je vlada,
spisali so jih se ve da Slovenci.

32

V naših šolah so pa vdomačene še druge slovenske
knjige, tako postavim:

Praprotnikovo »Spisje" in »Slovenska slovnica za
pervence“, »Blaže in Nežica v nedeljski šoli“ in druge. I
Vendar ste ravno omenjeni Praprotnikovi izvrstni knjižici
le premalo razširjeni. Take koristne knjižice, ki so verk
tega po ceni, imeti bi morali vsi učenci na vsaki  šoli.

Po močnih knjig  imajo učitelji še precej. Zlasti i
knjige od družbe sv. Mohora jim niso neznane. Pa kljubu
temu so naši učitelji še zelo zelo malo preskerbljeni s ;
dobrimi pomočnimi knjigami. Knjige slovenske Matice pa
tudi od drugih raznih slovenskih pisateljev se le premalo '
nahajajo v učiteljskih knjižnicah. Pa kaj govorim o bu-
kvarnicah posamesnih učiteljev, vsaj so še okrajne uči- i
teljske bukvarnice le v slabem stanu.

Učitelji sezite po pomočnih knjigah, in preskerbite
svojim učencem vse boljše slovenske knjige! Med naj¬
novejšimi knjigami ste priporočila vredni:

»Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma
in opravilni sestavki" (Zaloga šolskih knjig; cena 33 kr.)
in Govekarjevo »IVirodopisje". Zraven dobrih šolskih knjig
pospešujejo učiteljevo podučevanje dobri učni pomočki.
Od teh nočem na novo obširno govoriti. Naj mi bode
dovoljeno, da se tukaj ponavlja to, kar sem pisal »o učnih
pomočkih v naših ljudskih šolah“ v „Tovaršu“ št, 6.,
tečaj 11.

»Dokler se je po naših ljudskih šolah učilo le vero-
znanstvo, branje, pisanje in številjenje, res ni bilo treba kaj
prida učnih pomočkov. A zdaj šolski možje spoznavajo
veliko korist rečnega nauka in vlada tudi ukazuje, da se
mora prirodoznanstvo, zemljepisje, oblikoslovje i. t. d-
posebno marljivo gojiti že v ljudski šoli, in sedaj je silno
treba imeti dobrih učnih pomočkov. Brez teh je vsak

33

! kazalni nauk z dobrim vspehom nemogoč, brez teh je
podučevanje v ravno omenjenih rečnih predmetih skoraj
le prazno delo. Zavoljo tega veleva novi učni in šolski
red v §. 70., da mora biti vsaka šola s potrebnimi uč _
nimi pomočki preskerbljena. §. 71. ravno te postave pa
našteva, ktere učne pomočke mora vsaka šola imeti,
namreč:

a) pripravo (aparate) za nauk v branji;

b) pomočke za pojasnilo pervega nauka v računstvu;

c) podobe za kazalni nauk;

d) globus;

e) zemljevid planiglobov, domovine, Avstrije, Ev¬
rope in Palestine;

f) izgledne predlage za nauk v risanji;

g) malo zbirko domačih prirodnin in prostih fizika-
ličnih aparatov;

h) šolsko bukvarnico.

Za napravo teh učnih pomočkov mora imeti skerb
krajno šolsko svetovalstvo, ki mora po postavi od srenje
zahtevati, da jih šoli omisli.

Morebiti pa so kranjske šole že z vsemi temi uč-
Mmi pomočki oskerbljene? Morda jih jim le malo pri¬
manjkuje? Odgovor na to vprašanje je zelo žalosten.
Iz 9 sporočil kranjskih učiteljev posnamem, da so kranj-
s ke ljudske šole v zadevi učnih pomočkov še zelo na
slabem; do naj novejših časov jih še celo nič niso imeli,
' n  sedaj jih imajo le malo.

Poglejmo naj pervo, kako so naše šole z učnimi
pomočki za branje  preskerbljene.

Za ta nauk sicer ni veliko treba, a vendar dobre
abecedne stenske table mora imeti vsaka šola. In vendas
se  še nahajajo celo take šole, kterim ta učni pomočeh
primanjkuje. Druge šole imajo pa tako stare, raztergane,

Kranjsko ljudsko šolat. 3

34

umazane te table, da niso ne šoli na kinč, ne prijeten
in umeven pomoček pri nauku v branji.

Še bolj, kakor o teh, tožilo se mi je o učnih po-
močkih za pisanje.  Za ta nauk je treba imeti naj manj
dve tabli: eno za lepopisje, drugo za navadno pisanje.
Perva mora biti iz dobrega platna, ali pa iz amerikan-
skega usnja — platna, kakor jih prodaja g. Giontini po
20 — 25 gold. Ali kako slabo se mora goditi tistim
učiteljem, ki mi tožijo, da imajo le raztergane platnene
table na razpolaganje!

Za nauk v številjenji  nimajo naše šole večidel
nič. Najnavadnejši učni pomoček pri tem je ruska ma-
šina, in akoravno je ta naprava tako prosta in dober
kup, vendar sem iz učiteljskih sporočil zvedel, da iz med
90 ima le 15 šol ta učni pomoček.

Ktere učne pomočke imajo naše šole za prirodo-
pisje?  Naj več šol ima za ta nauk „Stangenbergerjeve
table“ (10 vseh), ktere je deželna vlada nakupila iz de¬
narja — 1000 gold. — ki ga je ljubljanska hranilnica
darovala v napravo učnih pomočkov kranjskim ljudskim
šolam. Hvaležni smo sicer učitelji, da smo vsaj te table
dobili, a vendar ne morem zamolčati resnice, da s temi
tablami je našim šolam malo pomagano. Pervič omenjene
podobe predstavljajo take živali iz ptujih dežel, kterik
natančno poznanje je naši mladini popolnoma nepotrebno,
drugič so skoraj vse važnejše živali kakor nalašč izpu- ,
ščene in tretjič je risanje teh podob večidel zelo pomanjk¬
ljivo, v napačni razmeri itd., in njih kolorit (barve) tako
slab, da se skoraj ne splača te podobe z marljivim oče¬
som opazovati. Boljše so kakor nič — a vendar komaj
njih cene vredne (1 gl. 10 kr.). Gorši učni pomoček k
temu predmetu je »Tomšičevo prirodopisje" v podobah,
ki ima na 14 tablah mnogo mično barvanih prirodnin in

35

tudi njih popis. Ali sram me je povedati, kako malo se¬
gajo naši učitelji in naše šole po tej domači knjigi, ki
bi jim vendar izverstno služila pri prirodopisji. Imamo
sicer še druge prirodopisne podobe, kakor: „Schreiber’s
grosse Wandtafeln“, „Herrmann’s Anschauungsunterricht
in Bildern", „Wandtafeln landvvirthschaftlicher, niitzlicher
und schildlicher Thiere", „ Atlas v slikah k prirodopisu
živalstva in bilinstva 11  itd. itd., ktere je nam kazala lanska
razstava učnih pomočkov, in ktere nam ponujajo ljub¬
ljanski bukvarji, zlasti g. Giontini; a takih šol zastonj
iščemo, da bi v njih te table kinčale šolske stene in jih
jim marljivi učitelj razkladal.

Da bi pa šole za ta nauk imele malo zbirko pri-
rodnin, — t. j. preparirane male dojivke, tiče, kače,
hrošče, muhe, metulje, — rastlinjak (herbarium), zbirko
rudnin, o tem moramo še bolj molčati, ter mirno boljših
časov pričakovati.

Da kranjskim ljudskim šolam tudi čisto pomanj-
kuje fizikaličnih in kemičnih aparatov, ktere zahteva
novi učni red in ktere bode treba vsekako pri rokah
Imeti, ako se bode o teh predmetih z vspehom hotlo
podučevati, je pa že tako znana reč.

Šd naj bolj so naše šole z zemljevidi preslfferbljene.
Med temi se nahajajo tudi zlasti tisti, ktere je „Matica“
izdala in sl. deželna vlada šolam podelila. Akoravno ni¬
sem vseh zemljevidov po kr. šolah videl, vendar smem
r eči, da njih večina ne vstreza svojemu namenu, da ne
Pojasnuje dovelj zemljepisnega nauka. Med njimi je go¬
tova le veliko starih; novih, kakoršne smo videli v raz-
s ^ av i, P- fotolitografične, ne poznajo kranjske ljudske šole.
Naši učitelji tudi nimajo morda niti ene severnice (kom¬
pas) in veternice (Windrose) pri rokah.

Globuse nahajam na nekterih šolah; toda na 90

3  ^

36

J

šolah jih je morda le 19. Učitelji segnite sedaj po slo¬
venskih globusih, ki so ravnokar na dan prišli!

Redka prikazen je tudi telurij, kterili kranjske šole'
toliko nimajo, kolikor je perstov na eni roki.

Za nauk v risanji se sedaj pri nas sploh ni sker-
belo, tedaj tudi za učne pomočke te verste ne.

O učnih pomočkih za petje, p. fisharmonika ali o ]
telovadskem orodji in prostoru, o teh še spregovoriti
nočem; kajti tu smo še čisto na suhem. Le zelo malo
šol ima svoje telovadišče in potrebno orodje.

Še precej so kranjske šole preskerbljene z učnimi
pomočki za kmetijski nauk. Srenje so sicer k temu le
malo pripomogle; več so storili presvitli cesar, ki so bili
mnogo šolami darovali Hartingerjeve gospodarske podobe,
med kterimi je bilo 40 tabel s slovenskim spisom. Tudi
sl. deželni zbor je bil privolil predlanskem 1000 gl. v
pospeh kmetijskega nauka na Kranjskem. Iz tega denarja
je bil nakupil sl. deželni zbor veliko vertnarskega orodja,
ki ga je 24 šolam na Kranjskem podelil. Tudi sadne
verte ali šolske drevesnice prištevamo med naj boljše
učne pomočke za kmetijski nauk, zlasti pri podučevanji
v sadjereji; toda žalostnega serca moram poročati, da v
tej zadevi smo pri nas še tudi na slabem.

Iz učiteljskih pisem posnamem, da iz med 90 šol
ima le 20 šol svoj sadni vert.

Novi učni in šolski red veleva, da mora vsaka šola
imeti svojo bukvarnico. Tej tirjatvi bode kranjsko šolstvo
kaj težko kmali zadostilo; kajti do sedaj štejejo kranj¬
ske šole komaj 10, k večim 15 bukvarnic svojih.

Kaj pa storiti, da dobimo učitelji potrebnih io
koristnih učnih pomočkov?

Postava o šolskem nadzorništvu za Kranjsko uka¬
zuje, da mora krajno šolsko svetovalstvo skerbeti, da ima

37

I šola vse potrebne učne pomočke in druge šoli neobliodno
potrebne reči. Učitelju spada tedaj naloga, da v sejah
krajnega šolskega sveta razlaga korist učnih sredstev. S
svojo spretno besedo doseže morda učitelj privoljenje
vseh udov v omenjenem svetu, ki potem od srenje tirja
napravo zaželenih reči. Ako se pa ta tej postavni zahtevi
upira, more se krajno šolsko svetovalstvo pritožiti pri viši
šolski oblastniji, ki more srenji kazen v denarji naložiti.
Ker je pa srenja dostikrat zelo revna, da more le z ve¬
liko žertvijo kaj privoliti, zato naj jo učitelj po nepo¬
trebnem ne nadleguje. Hočem namreč reči, da veliko
učnih pomočkov lahko sam učitelj z malimi stroški na¬
pravi. Le pridnosti mu je v ta namen treba. Pred vsem
naj le učitelj napravlja zbirko malih živalic, hroščev,
muh, metuljev in drugih zaželk, zbirko rastlin in zbirko
rudnin. Kako se take zbirke osnujejo, učil se je v sred¬
njih šolah. Če pa se v šolah v tem ni izuril, ali če je
že to pozabil, omisli naj si primerno knjigo, v kterem se
to razlaga, ali pa naj popraša v tem izvedenega tovarša.
Pa vsaj zdrava pamet to resno voljo dostikrat podpira.

Ravno tako more učitelj narediti različna orodja,
gospodarska in obertnijska, v majhni obliki, t. j. modele.
Paka orodja so: plug, brana, lopata, kosa, šerp, čoln,
mlin itd.Nektere šole imajo že take modele; naredili so
jih po učiteljevem navodu tudi učenci sami.

Ruske mašine za računstvo tudi ni treba ravno
drago kupovati pri bukvarjih. Za majhen denar jo naredi
domači mizar. In še druge reči si lahko učitelj za male
stroške omisli, p. različne mere.

Učitelji,le na delo! Dan danes se od nas tirja, —
* n  po pravici — da gojimo zlasti kazalni in rečni nauk.
Po moremo pa le tedaj z vspehom storiti, ako imamo
dovolj učnih pomočkov.

38

Pisaje navedeni spis imel sem le 90 sporočil kranj¬
skih ljudskih učiteljev pred rokami; vendar se še vjema•
s mojimi mislimi tudi sedaj, ko imam še enkrat to-j
liko naznanil v rokah. Le zastran šolskih sadnih vertal

I

in drevesnic bi opomnil, da lepih, prostornih vertov bi t
imele kranjske šole 20 — 30. Vseh vertičev in drevesnic |
pa je morda 60 — 70.

Še na slabšem smo s šolskimi bukvarnicami.j
Okrajnih učiteljskih bukvarnic bi šteli le 4 do 5. Na !;
večrazrednih šolah imajo verh tega učitelji tudi skupno
svojo knjižnico. Sicer je še kakih 10 šol,da imajo okrog!
50 ali več knjig v svoji bukvarnici.

Sem ter tje ima kaka šola po 10, 15, 20, 25 zvez -1
kov, a take zbirke so komaj vredne imena šolske bukvar-
nice, kterili pri nas prav za prav le 20 — 25 šteti moremo. ■

Opazujmo dalje naše revno ljudsko šolstvo. Sicer :
sem že dovelj šolskih ran odkril, že preveč „jeremijad“ >
napisal tako, da mi že meni stvar priseda; vendar si ne
morem kaj, da ne bi še dalje razne strani šolstva opa- '
zoval. Žene me v to neka nerazumljiva notranja moč.

Povedati bodem sedaj skušal, kakošno veselje in
misel  do šole ima naše kranjsko ljudstvo, in kako ono
za svoje šole skerbi. Piazvidi se že iz tega, kar smo do
sedaj opisali, da se malo briga za šolo; sicer bi ne bilo
vse tako na slabem. V kljub temu naj še zapišem v tej
zadevi tudi glasove učiteljev.

V nekterih krajih mislijo, da otroci le brati znajo
iz molitvenih bukev, je že dovelj; pisati že ni treba.

Navadno pravijo: naši otroci bodo le kmetje; zato¬
rej je dosti, da le eno leto hodijo v šolo, ne pa 6 ali
celo 8 let. V drugih krajih skerbi ljudstvo le za to, da
otroci opravijo pervo spoved in sv. obhajilo; potem jih
koj iz šole vzamo. Mislijo, da je šolstvo nepotrebna reč

39

ali celo nekdanja tlaka. Da se tako napačno in škodljivi
o šoli sodi, izvira iz tega, ker tako govoreči starši in
drugi niso hodili nikoli v šolo in ne poznajo koristi
šolstva. Iz te nemarnosti sledi tudi, da se za šolo tako
malo skerbi. Srenja, t. j. občinski zastopniki se ne bri¬
gajo za redno učiteljevo plačevanje, za popravo šolske
hiše, za napravo učnih pomočkov, šolskega orodja, šolskih
knjig za revne učence; starši ne kupujejo svojim otrokom
potrebnih šolskih reči, in tako pride, da more šolstvo
zaostati.

So sicer med omikanimi možmi, ki so tudi v tej
stvari zelo dobro misleči,  sicer pa le polno sladkih
besedi. Besede so toda le besede; djanj potrebujemo,
djanja hočemo imeti!

To se sme zlasti tirjati od šolskih mož, od mož v
krajnem in okrajnem šolskem svetu, od naših šolskih
svetovalcev, ki naj nam pomagajo z djanjem in svetom
iz naših rev in nadlog!

Sedaj, ko govorimo o veselji, mislih in skerbi do
šole, naj mi bode dovoljeno, da spregovorim o tistem
vprašanji, ki je bilo tudi letos v slovenskih časnikih na
dnevnem redu, namreč o „ slovenskem duhovstvu z ozirom
na slovensko ljudsko šolstvo “.

Tega vprašanja bi se sicer najrajše izogibal, pa
zastran važnosti naj tudi o tem svoje pozvedbe in misli
razodem.

Začetniki mnogih žol na Slovenskem so bili duhov¬
niki. V marsikterem kraju so dušni pastirji dolgo let
sami šolo vzderževali. Bili so toraj oni tudi kot pravi
domoljubi sploh čislani. Pripetilo pa se je, da se je v
dunajskem deržavnem zboru sklenila šolska postava, po
kteri nehajo biti zgolj duhovni šolski nadzorniki, po
kteri j e  veliko pravic do šole, ktere so bile le v

40

rokah duhovnov, došlo učiteljem in občini. In še neka;
družili določeb je v postavi od 25. maja 1868, kterih
omenjati bi bilo od več; kajti na našo šolstvo so brez
vpljiva.

Vsled te prenaredbe je pa počil glas po naši domo¬
vini, da so duhovni postali merzlejši do šole; kar se je
iz marsikterih znamenj spoznati moglo. Taka novica je
pa gotovo osupnila vsakega, ki ceni imenitnost šolstva;
kajti glavni podporniki šolstva so svojo pomoč odtegnili.

Zanimivo je gotovo zvediti, kako se toraj duhov¬
ščina glede šolstva vede. Ker je okrog 100 duhovnov, ki
so predsedniki v krajnem šolskem svetu, in ker se jih
morda je ravno toliko za krajne šolske nadzornike
imenovalo; terditi bi se smelo, da večina duhovnov
na Kranjskem je vendar še šoli več ali manj
vdana.

Iz učiteljevih naznanil morem povedati le to, da
samo v 23 pismih so duhovni omenjeni.

O 12 dušnih pastirjev se bere, da se nikakor ne
vjemajo z novimi šolskimi postavami, in da za tega del
ali pa iz druzih vzrokov učitelju in njegovi nalogi na¬
sprotujejo. O ostalih 11 pak je povedano, da so šolski
prijatelji in dobrotniki.

Stvar ta, namreč razmero med sedanjo našo duhov¬
ščino in našim šolstvom, je toraj dovelj jasna. Postava
je cerkvi in duhovnom kratila nekaj pravic, ktere je pa
dala učiteljem in srenji, ki sta jih tudi tirjala kot svojo
naravno pravo, in jih z veseljem sprejela. Srenje in uči¬
telji so pa zopet tako modri in previdni, da častna mesta
podeljujejo za to sposobnim možem, namreč duhovnom,
ki so morali popred edini za šolo skerbeti, med tem
ko se sedaj več mož skupno za blagor šolstva po¬
svetuje.

41

Mislim., da šoli, tako dobri napravi, kjer je sama
nedolžna mladina, ne more blagi človek zopern biti. Vsaj
naše domače šole niso brezverske;  vsaj so v njih le
katoliški,  ne judovski, protestantovski ali celo brez¬
verski učitelji; vsaj se otroci podučujejo v keršanskem
nauku, in hodijo k sv. mašam in cerkvenim opravilom.

I Šola v istini tudi ni od cerkve ločena; kajti cerkveni
zastopniki so v krajnem, okrajnem in deželnem šolskem
svetu, in duhovni so še pri vsaki šoli imenitni del uči¬
teljstva !

Učitelji ali srenje tudi pri nas ne želijo, da bi se
duhovni šolstvu odtegovali.

Vi učitelji in srenjski možje pa, ki ste hrepeneli
po pravicah, sprejeli ste s temi vred tudi velike velike
dolžnosti! Pazite, da jih boste vestno spolnovali, sicer
niste vredni niti pravic, niti lepega imena šolskih sveto¬
valcev !

Prikorakali smo zopet do zelo važnega predmeta;
učitelji bodo rekli: do najvažnejšega,  in jaz jim
priterjujem.

Ta predmet je učiteljska plača.  Rajše bi učite¬
ljem koj plače zboljšal, rajše jim podelil denarne pod¬
pore, ko bi jih mogel, nego o tem govoriti. Pa ker so
že tožbe in prošnje dan danes sploh v navadi, naj še
jaz za svoje sobrate malo besedi spregovorim.

Učitelji ljudski nismo duhovi, ki ne potrebujejo niti
2) veža niti obleke niti stanovanje; učitelji tudi nismo
puščavniki, ki se žive le od sladkih koreninic in čiste
v °de; tudi ne moremo stanovati v sodu, kakor je storil
z «ani gerški modrijan. Še manj pa nam zboljšajo naše
revno  stanje — dobre besede, ki se nam sem ter tje
Ponujajo mesto kruha, mesto boljše plače. —

Učitelji sedanjega časa nimamo kreposti gerškega

42

modrijana in bogoslužnih puščavnikov. Edina naša čed¬
nost v tej zadevi bi bila „poterpežljivost“, ktera pa mora
biti učitelju prirojena, kedar je med nemirno mladino, in
kedar berači pri županu krajcarjev, in pri kmetu ovsa,
ječmena, prediva i. t. d.

Učitelji imamo marveč enako drugim omikanim
stanovom, duhovnom, uradnikom i. t. d. mnogotere sla¬
bosti. Učitelj bi namreč rad užival tako hrano, kakor
gospod kaplan in kak gospod uradnik; učitelj bi rad
nosil tem gospodom enako obleko; učitelj bi rad stanoval
v tako čednih izbah, kakor jih imajo omenjeni gospodje.
Tudi bi rad svoje otroke spodobno oblačil in jim potrebne
izreje in poduka preskerbel. Mislim, da se učitelju ne
bo očitalo prederznost, če to želji in če bi mu to kdaj
storiti mogoče bilo. Smem terdid, da je učiteljski stan
zelo tako imeniten, kakor je duhovski in uradniški. Ali
se pa učitelji v tem smislu plačujejo?!

Pa poglejmo, kakošne plače imajo kranjski učitelji.
Še naprej naj bode omenjeno, da okrog 100 kranjskih
učiteljev dobiva svojo plačo samo v denarji, okoli 90 v
denarji in biri, in morda 10 dobiva svoj zaslužek samo
v biri.

Take le plače imajo kranjski ljudski učitelji:

.43

Plača je vzeta po večem iz „fasijonov“.

Učitelji duhovnega reda frančiškanskega, ki nimajo
za svoj posel skoraj nič povernila, niso všteti v tej sestavi.

Plače kranjskih ljudskih učiteljev, ki smo jih tu v-
verstili, pa ti ne dobivajo samo kot učitelji, temveč tudi
za orglavska in cerkveniška opravila; kajti % kranjskih
učiteljev so ob enem tudi orglavci in mežnarji, kar jim
zlasti veliko opravkov prizadeva, če osebno ali po hlapcu
to delo izveršujejo.

V tem se tudi vsa poročila strinjajo, da bi se
cerkvenikova opravila ločila od učiteljskih
služeb;  kajti to jim v resnici vendar le malo donaša,
ker morajo — če osebno cerkev ne oskerbljujejo —
hlapce kaj drago plačevati. In zato, kar hlapec zagreši,
je na zadnje vendar le učitelj odgovoren.

Kako se pa naštete pičle plače našim učiteljem
odrajtujejo? Morda lepo v redu?

Za odgovor na to vprašanje podajam nekaj glasov
učiteljev samih o njihovem materjalnem stanu:

Učitelj A mi piše : „Učiteljeva (moja) plača je le
majhina. Pa še od te tako in toliko ne dobivam, kakor
kaže „fasijon“. Podučiteljeva plača je pa posebno maj-
hina, in se prav neredno odrajtuje; veliko časa se pri
biri izmudi, dolgo je treba na ljudi čakati, in na zadnje
se še vendar dosti zgubi 11 .

Učitelj B pravi: „Učiteljeva plača je „kencano ku-
Merna“, naj slabejša iz med vseh šol v naši okolici. Pri
tolikem trudu dobiva učitelj iz srenjske blagajnice 105 gl.;
°d mežnarije dobiva v denarjih okoli 25 gl. in 30 — 40
centov sena, pa si zraven mora sam travnik gleštati, in
v  denarji okoli 80 gl. bire od orgljanja. Pri toliko obil¬
nem številu otrok in pri tako slabi plači noben ptuji
učitelj, zlasti ako bi imel družino, obstati mogel ne bo,

44

kakor pisavec to službo 'popustil bo. Ali se bo mogla
plača zboljšati, ali pa bo dobila tukajšnja služba naslov:
„Strafkondition“, in bo z vsakim letom moral učitelj s
trebuhom za kruhom 11 .

Učitelj C piše: „Mojo majhino plačo dobivam pri
7 županih v fari; plačuje se prav neredno; človek mora
za vsak krajcar te ošabne ljudi prositi 11 .

Učitelj č toži: „Učiteljeva plača je slaba; dobiva
se neredno; obstoji v biri od hiše do hiše, z hriba v hrib,
iz doline v dolino 11 .

Učitelj D pripoveduje: „Majhino plačo moram vsa¬
kega pol leta od hiše do hiše pobirati, in se s tem
pet dni zamudim. Marsikteri bi mi vtegnil zaverniti,
rekoč: Zakaj pa župan ne pobira tega denarja? Toda
britka skušnja me je učila, da na ta način — če župan
pobira — ne pridem nikdar k svoji plači, in reči morem,
da od župana nisem nikoli 10 gld. skupej prejel 11 .

Učitelj E: „Na tej službi sem že 4 mesece, a kraj¬
carja še nisem prejel 11 .

Učitelj F: „Prihodki se mi neredno ali celo nič
ne odrajtujejo; že 14 prošenj sem v tej zadevi na gla¬
varstvo vložil, in vendar se nič ne zgodi 11 .

Učitelj 6: „Kar zadeva denar, se prav zanikerno
odrajtuje, šolskega denarja zastane vselej čez polovico, in
treba je toževati in prositi, predno se kaj „izfehta“. Pri
tožbah se pa tako počasi vleče, da imam zmirom po tri
leta stare dolžnike. Tako toževanje vsako leto je pa tudi
velika neugodnost za šolo; kajti učitelj pride za tega
del ob vso veljavo in vdanost; če pa ne toži, pa nične dobi 11 .

Učitelj H: Učiteljeva plača je tako slaba, da je
vsak hlapec bolje plačan, nego učitelj; obstoji v 219gl¬
in se dobiva pri davkariji. Toda od tega denarja moram pla¬
čati na leto 20^ dohodnine, ostane mi toraj komaj 180gld“-

45

Naj zadostujejo te žalostne vesti, ktere prebravši
bi se mogel človek bridko zjokati, da se učitelj, dobrot¬
nik človeški, tako beraško plačuje! Zagotovljam toda,
da takih glasov in tožeb bi lahko 40 do 50 napisal.

V vseh sporočilih mi je 80 učiteljev prav zelo to¬
žilo, kako neredno dobivajo svoje pičle plače.

Take revne plače znajo na Kranjskem deliti srenje;
kajti te po večem vse kranjske ljudske šole vzderžujejo.
Se ve, da za orgljanje in mežnarijo se dobiva nekoliko
iz cerkvenih blagajnic. Sem ter tje imajo šole patrone,
ki več ali manj k učiteljevi plači dodajo. Tudi iz nor¬
malnega šolskega zaklada se učiteljem naverže v nekterih
krajih mali dodatek.

Iz koliko kotov dobiva učitelj svojo plačilice, je
sploh znano. Kot učitelj dobiva po županu od srenje
nekaj denarja, po hišah pobira razna žita, predivo i. t. d.;
otroci mu donašajo šolnino, ktera je v „fasijono“ navad¬
no visoko zaračunjena, a učitelj nikoli toliko ne dobi.
0 šolnini mi piše učitelj: „ Šolski denar se malokje ali
pa nikjer redno ne odrajtuje; in je eden poglavitnih
vzrokov, ki ljudem šolo pristuduje. Učitelj se spremeni
Pri pobiranji šolskega denarja iz učenika v berača ali pa
beriča, pride ob veljavo pri starših in dosledno tudi pri
otrocih. Šolski denar zasluži z vso pravico ime: „kervavo
pridobljeni in zasluženi denar“.

Kot mežnar dobiva razne dohodke od pogrebov,
Porok, kerstov i. t. d. Za orglanje pa se mu v več
krajih nič ne plačuje. Kot oglednik merličev dobiva ne¬
kaj krajcarjev, in vkljub temu, da ima toliko opravkov,
v živa le malo hvaležnosti — v denarji.

Kako težko kranjski učitelji pri taki pičli plači iz-
kajajo, si lahko mislimo, posebno če preudarimo, da
rmajo tudi veliko družine. Iz sprejetih naznanil morem

46

sklepati, da je okoli 200 učiteljev oženjenih; le 80 je
toraj samcev, a ti imajo po večem pri sebi revno mater,
sestro, ktero je treba tudi prerediti.

Iz med oženjenih učiteljev imajo nekteri obilo otrok.
Nekteri so mi povedali tudi število. Tako sem bral, da
imata dva učitelja po 10 in 11 otrok, 4 učitelji pa 9,
8 po 8, veliko po 7 otrok i. t. d. Ko bi otroke vseh
oženjenih učiteljev seštel, bilo bi jih morda 500 — 600;
tedaj bi prišli poprek izračunjeno na vsakega oženjenega
učitelja po trije otroci. Pri tej priložnosti mi je marsi-
kteri učitelj potožil, da ne more zavolj denarnih zadreg
svojih dec po želji v veče šole pošiljati, da bi se bolj
izobražili. Kako more to staršem britko biti!

Naj povem še nektere osebnosti  od naših učiteljev.

Okoli 120 učiteljev je doveršilo učiteljsko priprav¬
nico v Ljubljani, okoli 80 v Idriji, drugi pa v Celovcu,
Gorici, Celje, Mariboru i. t. d.

Sicer pa je okoli 100 naših učiteljev doveršilo samo
ljudsko šolo ali nekdanjo normalko v Ljubljani in na
drugih glavnih šolah. Drugi učitelji so dokončali po 1,
2, 3 in 4 niže razrede srednjih šol. 30 — 40 učiteljev
ima po 1, 2, 3 in 4 više razrede omenjenih šol.

Kranjski ljudski učitelji po starosti:

93 učiteljev 20 — 30 let,

73 „ 30 — 40 „

37 „ 40 — 50 „

27 „ 50 — 60 „

19 „ 60 — 70 „

2 *) „ 70 - 80 „

Kranjski ljudski učitelji po službenih letih:

50 učiteljev služi 1 — 5 let,

*) O 18 učiteljih mi ni znana starost.

P.

47

60 učiteljev služi

100

25

20

12

2

1

J)

>7

n

n

»

j)

M

5

10

20

30

40

45

20  „
30 „
40 „
45 „

50 „

51 ,

Naj si konečno prederznem še o izobraženosti in
omiki naših učiteljev svoje skušnje in misli razodeti.

Naši učitelji niso sicer „galantomi“ v smislu mest¬
nih gospodičev; so pa v svojem stroku in v praktičnih
znanostih še dovelj zvedeni. Zlasti so za svoj poklic
vneti, akoravno jim njihovi stan le terne rodi. Da se
tudi niso veliko šolali, vendar so si s svojo pridnostjo
in lastnim izobraževanjem pridobili precej vednosti.

Posebno dobro so izurjeni v maternem jeziku; večina
piše zelo dobro slovenščino. Vidi se, da jim je domača stvar
■ pri sercu. Smemo pa tudi učitelji na marsiktere svoje tovarše
ponosni biti; kajti odlikujejo se nekteri kot pravi šolski
možje, kot pedagogi, kot slovenski šolski pisatelji!

Preveč pa tudi ne smem kranjsko učiteljstvo v ne¬
besa povzdigovati; kajti med njimi je pa tudi nekaj
mlačnežev in nemarnežev, ki bi bili bolje storili, da bi
se nikoli k šolstvu podali ne bili.

Kako se pa skerbi za izobraženje novih, mladih
učiteljskih moči ?

V ta namen se je pred kratkim časom v Ljubljani
dveletne osnovala štiriletna učiteljska pripravnica, na
kteri podučujejo nove in zelo dobre moči v prav mnogih
Predmetih.*) 4. leto te učilnice se bode še le za dve leti
pričelo s sedanjimi pripravniki 1. leta, kterih je 20. V

*) Ukaz n. ministra od t. avgusta t. I. je to spremenil.

P.

48

2. in 3. tečaju je pa skup le 13 pripravnikov, kteri bodo
le malo pomanjkujočih učiteljev nadomestili. Da se mla-
denči rajši podajajo v učiteljsko izobraževalnico, da se
rajše izvolijo težavni učiteljski stan; deli vlada prav
obilo pripravnikom ustanove ali denarne podpore po
100 gld. na leto.

Pripravniki pa, dobivši tako pomoč morajo se za¬
vezati, da bodo vsaj 6 let pri učiteljstvu ostali.

Na lj. učiteljski pripravnici se nauki razlagajo v
nemškem in slovenskem jeziku, vendar se nam dozdeva,
da nemščina nadvlada, kar je za nastopne slovenske
učitelje zelo napak. Še slabše pa je, da se rabijo sko¬
raj le nemške učne knjige, kakor da bi nobenih sloven¬
skih ne imeli. Učitelji se na ta način navadijo po večem
le nemških izrazov, in kedar pridejo na slovensko šolo,
morajo se na novo v slovenskem jeziku učiti. Nekteri
predmeti se tudi nekako učeno prednašajo, ter se premalo
ozira na prihodnjo učiteljevo delovanje — v kmečki šoli
na deželi, kjer je treba imeti veliko praktične znanosti,
a manj visoke modrosti. Ena sama učiteljska pripravnica
za prihodnost pa ne bode zadostovala.

To hočem v sledečem dokazati:

Rečeno je že bilo, da bode Kranjska v malem času
potrebovala 200 učiteljev. Že sedaj jih obilo primanjkuje.
To pride namreč od tod, ker veliko naših učiteljev se
preseljuje na Štajersko, kjer se učitelji boljše plačujejo,
kakor pri nas, in kjer jim tudi šolskih mož primanjkuje.

Tako se je bati, da tudi v prihodnje na ta način
naša ožja domovina zgubi kaj učiteljev; kajti tudi v pri¬
hodnje bodo plače na Štajerskem boljše od naših.

Od sedajnih učiteljev pa bodo nekteri pomerli,
drugi bodo po novih postavah dobili pokojnino. Tedaj
nam bode manjkalo gotovo toliko učiteljev, da jih ljudska

49

učiteljska pripravnica ne bode mogla nategniti. Verh
tega je pomisliti, da se mladenči ne bodo posebno radi
vpisovali v učiteljsko pripravnico ljubljansko, ker traja
cele 3 leta. če že zamorejo šolati se, rajše bodo hodili
v više razrede srednjih šol; kajti po doveršenih teh šo¬
lah nadjati se morejo boljše prihodnosti, nego pri revnem
učiteljstvu na Kranjskem.

Premišljevaje te okoliščine nasvetoval bi, da bi se
v kakem drugem mestu na Kranjskem osnovala tri-
razreda  učiteljska pripravnica. Ker je že na Goren-
sketn niži realni gimnazij, ker ima tudi dolenska stran
svojo srednjo šolo; pravično bi bilo, da bi se pa nova
uč. pripravnica Notranjcem privoščila. Za to pa bi bila
naj primernejša Idrija, kjer je bila že 13 let enoletna
izobraževalnica za učitelje, kterih se je tu 198 izšolalo.
Idrijsko mesto je iz mnogih vzrokov za to prav primer¬
no. Pervič je mesto prav mirno, kakor nalašč za učenje,
ker nima nič nepotrebnih zmotnjav. Drugič je stano¬
vanje in hrana tukaj prav po ceni tako, da lahko naj¬
revnejši kmet svojega sina v Idriji vzderžuje. Ako bi
vlada tukajšnjim pripravnikom ustanove le po 50 gld.
delila, bi imela toliko vspeha, kakor v Ljubljani s 100
gld. Tretjič je v Idriji že dobro vredjena 4 razredna
ljudska šola, ki bi kot vadnica za učiteljske pripravnike
Prav dobro vstrezala.

Verh tega bi bilo zahtevanje še druge uč. priprav¬
nice na Kranjskem z ozirom na druge dežele prav
upravičeno; kajti Dalmacija ima za 61.000 za šolo ugod¬
nih otrok 2 učiteljski pripravnici, Šlezija na 69.000 otrok
2  pripravnici za učitelje in 1 za učiteljice, Primorsko za
'3.000 otrok 4 pripravnice in tudi drugod so v tej za¬
devi na boljšem. Le na Kranjskem je za 58.000 za šolo

Panjsko ljudsko šolst, 4

50

ugodnih otrok — toliko se je šteje po najnovejši Stati¬
stiki od 1. 1870 — samo 1 pripravnica za učitelje.

Za izomiko kranjskih učiteljev so pripomogli neko¬
liko kmetijski tečaji na Dunaji in Gracu, ter lanski na¬
daljevalni tečaj v Ljubljani.

Učitelje slovenske že 11. leto budi naš „Tovarš a .
kteri se pa od strani učiteljev in drugih le premalo du¬
ševno in materjalno podpira. Učitelje kranjske družijo:
„ Učiteljsko društvo za Kranjsko v Ljubljani 11 , „ Okrajno
učiteljsko društvo v Černomlji 11 , »društva okrajnih učitelj¬
skih bukvarnic v Idriji, Vipavi 11  i. t. d.

Napoveduje se tudi društvo „ Šola 11  s sedežem v
Idriji, ki bode materjalno podpiralo kranjsko ljudsko
šolstvo s tem, da bode z dobljenim denarjem šolam naku¬
povalo učne pomočke, šolske knjige, i. t. d.

Za izobraženje naših učiteljev je tudi vlada nekaj
storila s tem, da je nekterim učiteljem poslalo knjige za
njih daljno izobraževanje. Pa vendar se je za povzdigo
omike naših učiteljev še le premalo storilo od strani
vlade in društev.

Še manj se pa pri nas drugi stanovi, zasebne osebe
in razna nešolska društva za šolo menijo. V vseh drugih
deželah je splošnemu ljudstvu, zlasti pa omikanim, šola
bolj pri sercu, kakor pri nas. —

Ker smo že vse poglavitnejše reči o našem revnem
ljudskem šolstvu menda dovelj razložili, naj h koncu
dodamo še spregled, iz kterega se vidi, kako se je to
šolstvo v poslednjih 20 letih razvijalo.

4  *

'3 Stan šolstva v letih 1861, 1862, 1866 in 1867 je pisatelju neznan, kakor tudi še nektere date
v tem spregledu.

•) Všteti so povsod vsakdanji in nedeljski učenci.

») Poslednje število ni prav verjetno, razen če so všteti učitelji šol za silo.

52

Od leta 1850 je toraj naše šolstvo vidno napredo¬
valo. Poseben velik korak je bilo storilo v pervem deset¬
letji, od 1850—1860, potem seje pale počasi dalje pomikalo.

Razgovor o sedanjem  stanu našega ljudskega
šolstva — o postavah za napravljanje in vzderževanji
ljudskih šol in za pravne razmere ljudskih učiteljev go¬
vorili bodemo na zadnje — končamo s serčno željo, da
di se naše šolstvo kmalo vsestransko zboljšalo, zlasti
da bi se kmalo več šol ustanovilo, in da bi ubogim našim
učiteljem kmalo došla milejša doba! Bog pomozi!

Ljudsko šolstvo po drugih deželah.

Da bodemo stan kranjskega šolstva prav razumeli,
treba se je ozreti tudi v druge dežele, ter pozvedati,
kako je drugod v tej zadevi. Za tega del bode dobro,
da malo opazujemo šolstvo v deželah avstrijskih, ki so
zastopane v deržavnem zboru.

V devetih deželah je ljudsko šolstvo v boljšem
stanu, kakor pri nas. Te dežele so: Tirolsko, Morav¬
sko, Gor. Avstrijsko, Dol. Avstrijsko, Preda-
relsko,Šlezija,Šalcburško,Štajersko,Češko.

4 dežele (Primorsko, Galicija, Bukovina, Dalmacija)
imajo slabše šolstvo od Kranjskega.

Večina teh dežel je nove šolske postave z veseljem
pozdravljala. To se more reči zlasti o učiteljih. Le der-
žavno - pravna, opozicija na češkem, nekoliko tudi na Mo¬
ravskem in v Šleziji, in duhovstvo na Tirolskem, Kranjskem
in Štajerskem, je novim postavam nekoliko nasprotovalo.

Perva je bila manj zoper postave same na sebi,
timveč proti ustavovernemu deržavnemu in deželnemu
zboru, ki sta postave vstvarila in proti novim v  imenova¬
nim nadzornikom, ki so iz narodnega obzira Čehom ne-
všečni. Duhovščina je pa postavam nasprotovala iz svo¬
jega cerkvenega stališča. Toda obe opoziciji se že pomi-
rujete, in nadjati se je v kratkem sprave.

Stan avstrijskega ljudskega šolstva v posamesnili
deželah razviden bode naj bolj iz sledečega spregleda, ki smo
ga vzeli iz letnega (1870) sporočila ministerstva za nauk
in bogočastje, in ki ima najnovejša sporočila (od leta 1870.):

53

O : O

s  Ig >!■*

*“ *=i» S 3  I

s 11 : 8 .-s

e - J* —-

O - .to :  ^

"S

eJ -o

» S>

£ ©

* M

> 3 C *

co *r-

O ©

Cu >5 °

i ‘O J, .A

'3  N *S ‘g .2

« -t-» ** —s

> " t- s- js -t:

• — f-> o rr w

; j*g ^ m +*

' 3  O 00

co © O O *■< *> kOGO©©©©^*'*

»ftce««#©^<Cpi 7 «M , '# 0 i©GpcO’**

GOO3t>t»*>*OCDiOCO0S©GOO5GD

MflC^aNacoMNCNaMaoo

^COCDi^-Os^^GO^CS^^^ffp^OCp

k« 3^5  Oi ^

C 0 C 0 i-XOO? 0 « 0 WO»»«A*'— , t*OH'
aoocccortHOiflHjfl^soaffijOft
N CC Q 0  ^ ^ O ® N O © ^| O kfi ® N W

^ fj X M N GO i0 CO »C «* M «<# W CO 05 OS

GO C; CO CO i-i-iCST^-^iOCO©

CO W *■*

f-OON^^O^CDON^OCO^Nj-

CiC©T-«l>OICOCO—i'’ , ^<GCC'*C:C3COOi^

« « 4 » o ^ « o »is aq n  co n <© h» co

GO GO kO C5 o' GO CO !•* CO O **  O O £ « £ £
O^i-NCO^T-NnSDf r- kts CO T^ *> <o
N - ® w

»( 5 OOO^OO^NNrtOWifl 50 t*C

CkftO^^^OflObOabvOOMCS^

ft-OiODt^CO-r-COCOOOaO^iOOCOCOCO

Nbi- 0 ««Or>^N'H|N , #' 0 ®^ ,, 'W

fi th t**  co oi co

*!  _

- ( j.^-^l-O 5 ifO;WG 0 eQ 0 C 5 *-'^'>O’-<O
^ H« ^ !■ » N ^ i-< GO t-< CO GO •"*•** *- C*

£

»N

G

B

i M  C
,10  ^

M ^

33  O

e' oll
a  03  2 C> 5 C

«© o

■ S IS • o

*

; . 2,^2  ^

: *t! O ~ ■

■

Ci 53
§ GO

<*> 7 *.

Ž :S

> «s

^ Ji •- » C 2

» a 2  £ — <■§

w qj c. O £ i~ cC 3 j

fa* fafi H O *S P->Q S>3Q 3 PP fi

54

Na Dolenjem Avstrijskem je šolstvo že prav
lepo razvito. Tam spada na 100 otrok za šolo ugodnih
88 šolo obiskajočih *). Šolske postave so se sicer tu
zakasnile, tako, da se še le sedaj vpeljujejo. Plače ljud¬
skih učiteljev so že po večem vredjene, vendar niso po¬
sebno velike. Srenje so v ta namen vverstene v tri raz¬
rede s 600, 500 in 400, učitelji meščanskih šol pa 500
gold. letne plače. Vsi učitelji pa dobodo 10^ petletne
doklade do 30. službenih let. Ravnatelji in nadučitelji
imajo v 1. razredu 200, v 2. razredu 100 in 50 gld. v
3. razredu. Ravnatelj ima prosto stanovanje ali 30^ od¬
škodovanja. Na Dunaju imajo učitelji za stanovanje naj¬
manj 150 gold. na leto. Tisti podučitelji, kteri še ni¬
majo učiteljskega spraševanja, imajo le nagrade in sicer
v 1. razredu po 360, v 2. in 3. razredu pa po 200 gld.
Podučitelji, ki imajo to učiteljsko spričalo, imajo v 1.
razredu 75 v 2. in 3. razredu pa 60^ učiteljeve
plače.

Na Spodnjem Avstrijskem spoznavajo zlasti srenje
in deželni zbor koristi dobrih šol, kar se v tem kaže,
da se ustanovljajo nove šole, zlasti meščanske in više
dekliške šole, da se zidajo lepa šolska poslopja in uči¬
teljem plače povišujejo.

V tej zadevi se odlikuje zlasti D un a j, ki je na¬
pravil v zadnjem času več šestrazrednih in meščanskih
šol. Odpravil je tudi nadležni šolski denar. V tem naj bi
ga pač tudi druge srenje posnemati hotele.

Po prizadevanji okrajnih šolskih nadzornikov na¬
pravili so na Dolenjem Avstrijskem skoraj v vsakem
šolskem okraji okrajne učiteljske bukvarnice,  za
ktere so pa vendar le učitelji sami naj več potrosili.

Na Kranjskem le 54.

55

V tej deželi se je skerbelo zlasti za telovadstvo.
Deželni zbor je odločil ustanove za tiste učitelje, ki pridno
telovadijo.

V počitnicah so se učitelji v 6 krajih v telovadstvu
izobraževali.

Kaj všeč nam je ljudsko šolstvo na Gorenjem
Avstrijskem.  Postava o šolskem nadzorništvu seje
tii lansko leto izpeljala. V deželnem š. svetu, v okrajnih
in krajnih šolskih svetih te dežele ni zastopano kato¬
liško duhovstvo; kajti škofijski ordinarijat je svojim du¬
hovnom prepovedal vstop v nove šolske urade.

Postava o napravljanji in vzderževanji ljudskih šol,
in o pravnih razmerah Ij. učiteljev rodila je v tej deželi
najlepši sad. Vstanovlja se namreč več novih šol, na¬
pravile so se 4 trirazredne meščanske šole, pomnožu-
jejo se šole z razredi, deli se učiteljem že pokojnino i. t. d.

Na Zgornjem Avstrijskem so šolske srenje po šte¬
vilu stanovalcev razdeljene v tri razrede. Učitelji srenj
čez 2000 stanovalcev imajo 600, v srenjah z 2001 —
4000 stanovalcev 700 in v srenjah s čez 4000 stanovalci
800 gld. letne plače.*) Petletne doklade imajo učitelji po
50 gld. do 20. službinega leta in podučitelji po 25 gld.

Podučitelji imajo 400 gld. letne plače. Učitelji in
podučitelji imajo prosto stanovanje ali pa 15,^ odškodo¬
vanja. Piavnatelji v šolah, kjer je več učiteljev kakor
dva, imajo po 100 gld. doklade. Ta dežela skerbi po
tem takem najbolj za učitelje.

Na Solnograškem  je šolstvu nekoliko slabše,
kakor na Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem, vendar je
še precej na terdem. V šolo hodi 82^ otrok za šolo
ugodnih. Nove šolske postave so že popolnoma vpeljane;

*) Po tej postavi ima 328 učiteljev 600, 95 učiteljev 700 in
in 27 učiteljev 800 gld. letne plače.

56

sprejeli so jih vsi stanovi z veseljem. Učitelji se pia- l
čujejo iz deželnega zaklada. Zarad plače poslednjih so I
srenje razdeljene v 4 razrede. Učitelji v srenjah 1. raz¬
reda imajo 600, v 2. razredu 500, v 3. razredu 400, v
srenjah 4. razreda pa 300 gld. letne plače. Učitelji me¬
ščanskih šol imajo po 600 gld. Zraven tega dobivajo
učitelji vsakih pet let 10 %  doklade od najnižje letne
plače do 30. službinega leta. Ravnatelji in nadučitelji
1. in 2. razreda imajo za svoja opravila po 300 in 200 gld,,
v srenjah 3. razreda 200 in 100 gld. in v srenjah 4. raz¬
reda po 100 in 50 gld. doklade. Vsaki ravnatelj ima v
1. in 2. razredu najmanj dve sobi za stanovanje ali pa
40^ odškodovanja in 30^ v vseh drugih srenjah. Pod-
učitelji imajo 60^ najnižje letne učiteljeve plače v tej
srenji. Ako se s tem ne doseže 250 gld., mora vendar
podučitelj imeti najmanj 250 gld. letne plače. Vsled o-
menjene razdelitve srenj spada jih:

24 v 1. razred s 600 gold.,

52 v 2. „ s 500 „

49 v 3. „ s 400 „

19 v 4. „ s 300 „

Štajersko  ima tudi še dobro ljudsko šolstvo. V
šolo jih hodi od 100 ugodnih otrok 75. Nove postave so se
po večem že vpeljale. Vsled postave o šolskem nadzor-
ništvu so na Štajerskem 3 mestne in 64 okrajnih šolskih
svetov.

Na spodnjem Štajerskem je izpeljava novih postav
naletela na mnoge ovire. Iz narodnega obzira je sedajno
šolstvo za štajersko Slovencem sem ter tje škodljivo. To
izhaja od nemškega deželnega šolskega sveta v Gracu in
od nekterih nemškutarskih okrajnih šolskih svetov na
južnem Štirskem, ki še slovenskim kmečkim šolam nem¬
ščino vsilujejo. Postava sama na sebi tega ni kriva,

57

ampak narod sam, ki voli v take važne svete nasprot¬
nike slovenskega jezika.

Tudi zamotan način, po kterem se na Štajerskem
šolstvo vzderžuje, in pobil -  šolnine, je zbudilo na sloven¬
skem Štirskem več nevolje. Sicer se že tako razumeva,
da je človek nevoljen, kedar more plačevati. Pa srenje
so same tudi krive, če se v šoli tako ne podučuje, ka¬
kor je njih želja; vsaj imajo srenje v tem vsaj nekaj
veljavne besede.

Za materjalni stan ljudskih učiteljev je na Štajer¬
skem dovelj dobro poskerbljeno. Tu so namreč 4 raz¬
redi šolskih srenj z letno plačo 700, 600, 500 in 400 gld.
Učitelji meščanskih šol, kterih že štejejo 4 do 5, imajo
po 700 gld. letne plače. Petletna doklada znaša 10 #
do 30. službinega leta. Ravnatelji imajo 200, nadučitelji
100 gld. v 1. in 2. razredu in 50 gld. v 3. in 4. razredu.
Ravnatelj ima prosto stanovanje ali 25^ odškodovanja.
Podučitelji imajo 60 ^ učiteljeve plače.

Koroško  ljudsko šolstvo je mnogo boljše od Kranj¬
skega. Za 39.000 za šolo ugodnih otrok, kterih 83#
šolo obiskuje, ima 309 ljudskih šol. Šolstvo in učitelji
se na Koroškem visoko spoštujejo. Temu ne majhen
dokaz je to, da v koroškem deželnem zboru so 4 po¬
slanci učiteljskega stanu. Deželni zbor je pa tudi šolstvu
privolil velike denarne podpore iz deželne blagajnice, in
sicer še preden so ga nove postave v to vezale. Na
Koroškem so po vladinem predlogu osnovali okrajne šolske
blagajnice, iz kterih učitelji svoje plače prejemajo. Šol¬
ske srenje so tu razdeljene le na tri razrede, in učitelji
imajo po 600, 500 in 400 gld. na leto. Učitelji me¬
ščanskih šol imajo 600 gld. letne plače. Petletne doklade
so kakor na Štajerskem. Ravnatelji in nadučitelji imajo
v srenjah l, razreda 300 in 150, v srenjah 2. razreda

58

200 in 100 glcl., in v srenjah 3. razreda pa po 100 in
50 gld. doklade.

Vsaki ravnatelj ima prosto stanovanje ali pa po
krajnih okoliščinah primerno stanovanje. Podučitelj ima
60 %  učiteljeve plače.

Na Koroškem so se nove šolske postave koj opri¬
jele. Nasprotovanja ni bilo nobenega. Koroški učitelji
se čversto gibljejo, kar zelo pospešuje učiteljsko društvo
v Celovcu.

Meščanskih šol na Koroškem še nimajo; vendar
ugibujejo šolske gosposke, kje in kako bi se osnovale.
Slovenski jezik se pa na slovenskem Koroškem slabo
goji v dotičnih ljudskih šolah. Nemščina menda po vseh
navlada.

Na Goriškem  se ljudsko šolstvo ne more kaj
prida okrevati. Zelo v takem stanu je, kakor na Kranj¬
skem, zlasti glede šolskega obiskovanja. Največ šteje še
šol za silo, ktere so pa duhovni še dovelj dobro osker-
bovali. Nove šolske postave so se toliko izpeljale, da so
razni šolski sveti po večem ustanovljeni, in da so okrajni
šolski sveti učiteljem postavne plače zboljšali. Novih šol
se je le še malo malo osnovalo. Nevgodne krajne oko¬
liščine — hribovi po Tominskem in revščina zlasti po
Krasu, so to do sedaj ovirale.

So pa tu 4 razredi šolskih srenj s 600, 500, 400
in 300, za meščanske šole (še nobene ni) pa 600 gld.
letne plače. Petletne doklade so kakor popred. Ravna¬
telji in nadučitelji imajo v 1. in 2. razredu po 300 in
200, v 3. razredu pa po 200 in 100, v zadnjem razredu
pa po 100 in 50 gld. letne plače.

Ravnatelj ima prosto stanovanje ali pa 40^ odško¬
dovanja v 1. in 2. razredu, 30^ in 20^ pa v 3. in
4. razredu. Podučitelji imajo 60^ učiteljeve plače.

59

Ter st z okolico šteje 19 šol s 140 učitelji in
učiteljicami (10). Na 100 za šolo ugodnih otrok spada
66 šolo obiskajočih.

Nove šolske postave za Terst še nimajo veljave.
Teržaški mestni in deželni zbor jih ni hotel po smislu
vlade osnovati; zatega del dotični načert ni dobil najvi-
šega poterjenja. Učiteljstvo svoje je bil teržaški mestni
zbor vredil že 1. 1868. Razpisal je bil vse učiteljske
službe, in podelil jih sposobnim učiteljem s primernimi
plačami. Tako imajo pervi učitelji v mestu, kterim je
tudi vodstvo izročeno, po 900 letne plače; učitelji 3. in
4. razreda (šolskega, ne srenjskega) in kateheti 700 gld.;
učitelji 1. in 2. razreda 550 gld.; pomočniki 300 gld.;
učiteljice 3., 4. in 5. razreda 550 gld.; 1. in 2. razreda
450 gld.; pomočnice 150 gld. V okolici imajo učitelji
in učiteljice prosto stanovanje in 450 in 350 gld. letne plače.

Tudi za pokojnino učiteljev je tako preskerbljeno,
kakor je sploh pri javnih in deržavnih služabnikih.

Mestnemu zboru je še precej mar za šolo, pa tudi
za to skerbi, da se v šolah slovenske okolice laški jezik
na račun in škodo slovenskega skerbljivo goji. —

Kakor je v Is tri ji splošna ljudska omika zelo na
nizki stopinji, tako je tudi z ljudskim šolstvom. Za
33.000 za šolo ugodne mladine ima le 138 šol. Polovica
teh so pa še šole za silo, in sicer v pravem pomenu
besede.

Šolo obiskuje le 39 %  za šolo ugodnih otrok.

Nove postave sicer ima ta dežela, toda blagi njeni
nameni so se še le malo dosegli; kajti ni bilo mogoče
obilo storiti, to pa zlasti zavoljo tega ne, ker se občine
nikakoršnega dela v prid šolstva poprijeti nočejo.

Po učnem jeziku je bilo v Istriji 53 italijanskih,
59 slavenskih in 26 slavensko-italijanskih.

60

Deželni šolski svet se je veliko prizadel za razširi
jevanje nauka v sviloreji, ter je v ta namen svilorejske
časnike šolam preskerbel. Istrija je imela do najnovej¬
šega časa tri enoletne učiteljske pripravnice, pa tudi
samo toliko učencev, ki so se za učiteljski stan pripravljali.

V Istriji so 3 razredi šolskih srenj s 500, 400 in
300, za meščanske šole pa 600 gld. letne plače. Pet¬
letna doklada je 0%  do 30. službinega leta.

Ravnatelji in nadučitelji imajo v 1. in 2. razredu
po 200 in 100, v 3. razredu po 50 gld. doklade. Rav¬
natelji imajo prosto stanovanje ali v Poli 40 %  odškodo¬
vanja in 10%  v srenjah L. in 2. razreda, 15^ pa v
srenjah 3. razreda. Podučitelji imajo v 1. razredu 260,
v 2. razredu 240 in v 3. razredu 220 gld. letne plače.

Tirolsko  je v zadevah ljudskega šolstva posebno
zanimiva dežela. Ravno o tej stvari se je od Tirolskega
v novejšem času veliko pisalo in govorilo. Tirolsko ima
namreč nenavadno veliko šol — 1.800. Na 40 do 50
za šolo ugodnih otrok pride že ena šola. Vzrok temu je
navada, da na Tirolskem hoče tudi najmanja občina imeti
svojo cerkev in šolo z duhovnom in učiteljem vred. To
ima tudi prav dober vspeh; kajti redkokrat ostane kak
otrok popolnoma brez poduka. Od tod izvira, da na
Tirolskem spada na 100 za šolo ugodnih otrok 110 šolo
obiskajočih, t. j. v šolo hodijo tudi taki, kterih postava
več v to ne veže. Majhne revne občine imajo pa tudi le slabe
šole, in za majhno plačo dobe le malo izobraženega učitelja.

Nove postave so Tirolci z nevoljo sprejeli, in hudo
so sem ter tje novim šolskim nadzornikom nasprotovali.
Ljudstvu ni toliko zamere. — Duhovni pa niso kar nič
odstopiti hotli od šole, za ktero so zlasti v tej deželi
tako zelo skerbeli, da so večkrat svoje lastno stanovanje
šoli pripuščali.

61

V teli okoliščinah je razumno, da Tirolsko še sedaj
nima novih šolskih postav; deželni zbor jih ni hotel po
vladinem predlogu odobriti. Ostalo je toraj tu še vse
pri starem, razen provizoričnega deželnega šolskega sveta
in okrajnih šolskih nadzornikih, kteri se z velikim tru¬
dom prizadevajo, da bi vpeljali načele novih postav.

Na Predarelskem  so skoraj enake razmere,
kakor na Tirolskem. Šolstvo je bilo sploh v dobrem
stanu še pred novimi postavami, ktere je bilo tu vendar
mogoče izpeljati, akoravno je bil ordinarijat tudi tu pre¬
povedal duhovnom, stopiti v deželni š. svet, v okrajne in
krajne šolske svete. To ni imelo — se ve da — za šolo
dobrega nasledka.

Vendar se predarelski  deželni šolski svet trudi,
da šole razširja, da učiteljem zelo revne plače zboljšuje,
da skerbi za njihovo boljšo izomiko i. t. d. V ta namen
mu pa primanjkuje potrebni denar, kar se očitno in ob¬
čutljivo kaže. Zastran učiteljske plače so tu 3 razredi
šolskih srenj z letno plačo 600, 400 in 300 gld. Učitelji
meščanskih šol imajo 600 gld. na leto. (Teh šol še ni¬
majo.) Petletne doklade so take, kakor v prejšnjih de¬
želah. Ravnatelji imajo v srenjah 1. razreda 300, nad¬
učitelji 1. razreda 200, 2. razreda 100 in 3. razreda 50
gld. doklade. Ravnatelj ima prosto stanovanje. Podučitelji
imajo 60^ učiteljeve plače.

Na češkem  imajo zelo dobro ljudsko šolo. V šolo
hodi 95^ za šolo ugodnih otrok. Na povzdigi ljudskega
šolstva je bilo Čehom in Nemcem že zdavnej veliko le¬
žeče. Lepa šolska poslopja so bila občinam ponosen kinč.
Zlasti se je v šolah na Češkem oziralo na narodno go¬
spodarstvo, kar je Čehom zelo pospeševalo materjalno
in duševno blagostanje. Tudi so bile srenje delavne, ki

62

so večidel iz lastnega nagiba kaj veliko za šolstvo žer-
tovale. Škoda, da so v tej srečni deželi nove šolske
postave naredile take zmešnjave, iz kterih si sedaj narod
in vlada pomagati ne moreta! Vzrok teh nepotrebnih
prepirov smo že omenili. Ravno v tem slučaji je težko
razsoditi, ktera stranka ima prav. Vlada je narodu po¬
nujala postave, ki so čeravno ne popolne — vendar tudi
za češki narod nekoliko ugodne; narod češki pa jih ni
hotel sprejeti, rekoč: postave o našem šolstvu sklepati,';
imamo mi sami pravico.

Tudi duhovščini je bilo od škofijstev na prosto voljo
dano, vdeleževati se ali ne pri novih šolskih uradih. Y
nekterih šolskih okrajih niso za tega del zastopane cer¬
kvene pravice.

Šole vzderžujejo na češkem šolski okraji, kterih
je 95. To pa ni bilo srenjam všeč. Zavoljo tega niso
dajale šolnine v okrajne šolske blagajnice, in učitelji bi
bili skoraj brez plačila, ako bi se okrajnim šolskim bla-
gajnicam iz deželnih blagajnic pomagalo ne bilo.

Na češkem so 4 razredi šolskih srenj, s 600, 500
400 in 300, za učitelje meščanskih šol pa 600 gld. Pet¬
letna doklada kakor drugod. Ravnatelji in nadučitelji
imajo v pervih dveh razredih po 300 in 200, 200 in 100
v B. razredu, 100 in 50 gld. v 4. razredu. Ravnatelj
ima prosto stanovanje ali 40^ odškodovanja v srenjah 1.
in 2. razreda in 30^ v zadnjih dveh razredih. Poduči-
telji imajo 10 %  učiteljeve plače.

Od 3766 srenj je 55 v 1. razredu,

563 v 2. „

2278 v 3.

870 v 4.

Moravsko  ima dobro ljudsko šolstvo. Na 100 za
šolo ugodnih spada 101 šolo obiskajoči. Nove šolske

—

63

postave se tam že izpeljujejo. Zarad izverševanja postave
o šolskem nadzorništvu imajo tu tudi svoje neprijetnosti.
Dalj časa se ni mogel ustanoviti deželni šolski svet zato,
ker je berniški škof duhovnim branil, pri izpeljavi novih
postav vdeleževati se. Enake sitnosti imajo z nekterimi
okrajnimi in krajnimi šolskimi sveti.

Na Moravskem imajo šolske srenje tri razrede v
zadevi učiteljskih plač. Učitelji v srenjah 1. razreda imajo
600, 2. razreda 500 in 3. razreda 400 gld. Učitelji me¬
ščanskih šol imajo 600 gld. na leto. Vsi učitelji imajo vsakih
pet let 10%  doklade do 30. službinega leta. Ravnatelji
in nadučitelji dobivajo v srenjah 1. in 2. razreda 300
in 200 gld., v srenjah 3. razreda pa 200 in 100 gld.
doklade. Ravnatelj ima prosto stanovanje ali v 1. raz¬
redu 10^ odškodovanja. Podučitelji imajo 60^ najnižje
letne učiteljeve plače v tej srenji.

Sliši se, da na. Moravskem zelo učiteljev primanj¬
kuje. Do 300 bi se jih potrebovalo. Po učnem jeziku
je v tej deželi: 1237 čeških, 565 nemških in 46 česko-
nemšldh.

Hvalevredno ljudsko šolstvo je tudi na Šleskem.
Šolo obiskajoče mladine je 90^. Nove postave so se tu
po večem radovoljno sprejele in v redu izpeljale. Šole
pomanjkujoče se pridno ustanovljajo in razširjujejo. Uči¬
teljev pa tudi v tej deželi primanjkuje zarad tega, ker
se radi v sosedno deželo, na Moravsko, zarad boljše
plače preseljujejo. So pa tu 4 razredi šolskih srenj, s
600, 500, 400 in 300, učitelji meščanskih šol pa s 600
gld. letne plače. Petletne doklade kakor drugod. Zastran
ravnateljev, nadučiteljev in podučiteljev so enake določbe,
kakor v drugih deželah.

V Šleziji je 212 nemških šol, 93 nemško-poljskih,
28 poljskih, 45 češko - nemških, 73 čeških.

64

O zelo slabem ljudskem šolstvu v Galiciji,  Dal¬
maciji in Bukovini  se zarad malega prostora, ki
smo ga temu predmetu namenili, ne moremo razgo-
varjati. V Bukovini in Dalmaciji imajo že deloma nove
šolske postave, toda le počasi se izpeljujejo.

V teh treh deželah se zelo zanemarjeno šolstvo in |
ljudstveno izobraževanje ne bode moglo tako kmalo po¬
vzdigniti.

O novejših šolskih postavah.

Postava od 25. maja 1868 določuje načela zastran
šolskega nadzorstva. V vseh drugih šolskih zadevah so
pa veljavni principi deržavne postave od 14. maja 1869,
ki je vendar enkrat popolnoma izpodrinila pomanjkljivo
politično šolsko vredbo od leta 1805. Ta nova postava
obsega dva poglavitna dela, iz kterih je vlada napravila
dva načerta, ki jih je deželnim zborom predložila, da
si jih ti za potrebe svojih dežel konečno vredijo.

Pervi načert postave obravnava napravljanje in
vzderževanje  ljudskih šol, drugi govori o pravnih
razmerah  ljudskih učiteljev.

Ti dve postavi imate nektere dežele že nekaj časa.
Kranjski deželni zbor bode se o teh postavah pomenko-
val še le v prihodnjem deželnem zborom.

Naj se nam dovoli, da tu misli kranjskih učiteljev
razodenemo v zadevi, kako bi se vladini predlog o do-
tičnih postavah prenaredil ali ne prenaredil, da bi našim
potrebam najbolj zadostoval.

Vladini predlog postave o uapravljanji in vzder-
ževanji ljudskih šol.

Zastran v §. 2. vladinega predloga omenjenih šol¬
skih poddružnic naj bi se pripustilo šolskim uradom v

deželi določevati, kdaj in kako naj bi se napravljale šol¬
ske poddružnice.

§. 4. naj bi se glasil: V 4-, 5- in 6razrednih
ljudskih šolah se morajo v 4., 5. in 6. razredu dečki in
dekleta posebej podučevati.

§. 5. V tistih večih šolskih okrajih, kjer nimajo
nobene srednje šole, in kjer je že ena ali več 4razrednih
šol, napraviti se mora ena meščanska šola, ali pa se
mora ljudska šola pomnožiti z 1 ali 2 razredoma. (Na
Dolenjem Avstrijskem, Koroškem, Predarelskem i Dal¬
maciji je v tej zadevi obveljal vladini predlog, po kterem
se mora v vsakem šolskem okraji napraviti naj manj
ena meščanska šola. Na Goriškem in v Istriji velja, da
po mogočnosti  (!) naj se napravi meščanska šola. V
Šleziji in na Češkem se mora meščanska šola na¬
praviti v vsakem političnem opravilnem okraji, na
Moravskem v tistih okrajih, kjer realne šole ni. Za
Gorenje Avstrijansko, Salcburško, Štajersko je treba
posebnih deželnih postav za napravljanje omenjenih šol.)

K §.16. naj bi se dostavilo: Pri vsaki šoli na de¬
želi mora biti vertza drevesnico in druge kmetijske poskuse.

K §.17. naj bi se po zgledu štajerskega deželnega
zbora dodalo: Dosedanja pomanjkljiva šolska poslopja
naj se kraali ali nemudoma po postavnih določbah po¬
pravijo.

§. 19. naj bi se glasil: Če učiteljev primanjkuje,
smejo se postaviti v niže razrede deških šol tudi učiteljice.

Zelo važen je §. 37. vladine predloge, ki veli:
Napravljati in vzderževati potrebne ljudske šole je skupna
haloga vsakega šolskega okraja, kteri mora plačevati vse
djanske potrebščine šol, kakor tudi učiteljske zaslužke.

Ta §. naj bi pač obveljal tudi za Kranjsko, kakor
je obveljal za Koroško, Goriško in Češko.

Kronjsko ljudsko šolat. ^

Deloma se je ta §. sprejel na Dolenjem Avstrijskem,
kjer morajo za šolska poslopja, učiteljevo stanovanje,
kurjavo i. t. d. skerbeti srenje, a učitelji dobodo svojo
plačo iz okrajne šolske blagajnice.

Na Gorenjem Avstrijskem imajo pa za plačo, po¬
kojnino učiteljev in njihovih vdov in sirot deželno šolsko
blagajnico; za druge potrebe mora skerbeti srenja.

Na Salcburškem ustanovili bodo tudi deželni šolski
zaklad, iz kterega se bodo učitelji plačevali, pa tudi še
druge šolske potrebščine poravnovale. Le malo stroškov
bodo imele občine same za-se.

Naj slabše se nam zde postave: istrijanska, pred-
arelska, moravska in šlezijska, ki vso skerb za šolo le
vsaki srenji posebej nakladajo. Na ta način se potem
najmanj za šolstvo stori. Ako bi se taka postava za
Kranjsko vstvarila, ne pride naše šolstvo za en korak
naprej; kajti ako bodo le posamesne srenje vsaka za-se
šole zidale, popravljale, učne pomočke kupovale, učitelja
plačevale — tega nikoli v redu storile ne bodo. —

Na Štajerskem mora občina skerbeti za svojo šol¬
sko poslopje in take enake potrebe; okrajne šolske bla¬
gajnice plačujejo učitelje, ki pa petletne doklade dobodo
iz deželnih blagajnic.

Pri §. 41. koroške šolske postave je prav zelo ime¬
niten dostavek zastran mežnarstva ali cerkvenikovih opra¬
vil, po kterem naj bi se tudi pri nas ravnalo. Ta se blizo
tako-le glasi: Ker je dolžnost srenj, da daje cerkveni-
kove dohodke učitelju, naj se — ker učitelj po postavi
ne sme biti Cerkvenik — od teh dohodkov odšteje to,
kar je v resnici za Cerkvenika treba, drugo (ostanek)
obderži še dalje učitelj.

Na Kranjskem pa žalibog drugače nameravajo.
Učitelj naj ostane še mežnar zavoljo tega, da bode še

67

dobival cerkvenikove dohodke. Le osebno  ne sme o-
pravljati dotična dela. To se pa pravi, pri starem ostati
in nič na boljše oberniti!

Tako je bilo po večem do sedaj, saj je imel učitelj
skoraj povsod hlapca, ki je namesto njega v cerkvi slu¬
žil. Hlapcu pa je moral skoraj povsod malo da ne ravno
toliko plačevati, kolikor so znašali dohodki mežnarstva.
Učitelj je tedaj imel le veliko skerbi v tej zadevi, a za
to malo ali nič povernila.

Ali bi se toraj ne moglo pri nas tako narediti,
kakor nameravajo Korošci? Učitelji naši ne marajo več
biti mežnarji — te želje so že tolikokrat razodeli; kajti
to opravilo jim veliko skerbi naklada, če ravno ga o-
sebno ne opravljajo. Saj bode imel učitelj z orgljanjem
in cerkvenim petjem še dovelj dela. Čemu toliko po¬
stranskih opravkov, ko še v šoli ne bode mogel svojih
dolžnosti spolnovati?!

§. 46. omenja šolnino. Zoper to bi rad marsikaj
vgovarjal. Ker se pa bode po vseh deželah šolnina še
pobirala, bodo gotovo tudi za Kranjsko vladini predlog
odobrili.

Šolnino mora pobirati srenjsko predstojništvo in
odrajtovati v dotično blagajnico. Tako se glase postave
vseh dežel. Še bodo toraj šolske blagajnice največkrat
— prazne.

Šolnino je treba plačevati od šolo obiskajočih otrok,
na Koroškem pa od vseh za šolo ugodnih otrok.

Šolsko predstojništvo more po §. 49. vladinega
predloga skleniti, da namesto šolskega denarja odrajtuje
le temu primeren znesek iz srenjske blagajnice.

Šolnina po raznih deželah od šolo obiskajočega
otroka na mesec:

5  *

68

Na Predarelskem so šolski denar odpravili.

Vladini predlog o pravnih razmerah ljudskih
učiteljev.

Najvažnejša določba te postave so §§. 21., 22. in
23., ki govore o učiteljski plači. §. 21. veli, da naj se
srenje razdele v 4 razrede. V srenjah 1. (najvišega)
razreda ima ljudski učitelj najmanj 600 gld. letne plače,
v srenjah 2. razreda 500 gld., v srenjah 3. razreda 400
gld. in v srenjah 4. razreda 300 gld. letne plače. (§. 22.)
Na meščanskih šolah je najniža plača 600 gld.

Naj podamo spregled, iz kterega se razvidi, koliko
razredov srenj je v teh zadevah po raznih deželah, in
kakošne so plače v posamesnih srenjah za ljudske in
meščanske učitelje, podučitelje, ravnatelje in nadučitelje.

69

') Kot doklada xa ravnateljska opravila. — J ) Povsod enako na nadučitelje; ravnateljev ne razločuje
postava za Gor. Avstrijsko. — ’) Ravnatelji teh šol 1000 gold.

70

Kaj hočemo za Kranjsko v tej zadevi nasvetovati?
Najbolj pravično bi bilo, da bi se Koroško za zgled vzelo.
Tiste razmere, ki so na Koroškem, vladajo po večern
tudi pri nas. Da bi se za Ljubljano odločilo 600 gld.,
in za vse druge srenje po deželi enakomerno le po 400 gld.
ni prav pravično in ne prav previdno. Srenje so na
Kranjskem glede blagostanja različne. Bogatejše morejo
v primeri z najrevnejšimi gotovo po 500 gld. plačevati,
če bode kaka različnost pri plačah v raznih srenjah, se
bodo učitelji vedno poganjali, da bi dosegli večo plačo,
ter se v ta namen pridno izobraževali in zvesto svoje
dolžnosti spolnovali. Ako je pa povsod enako plačilo,
nastati more pri učiteljih nekako tihostanje.

Radi bi se še dalje razgovarjali o drugih pravnih
razmerah ljudskih učiteljev, kako naj bi se to in uno v
dotični postavi vredilo, toda nismo se namenili v obširno
razpravo spuščati se. Zatoraj razgovor o učiteljski po¬
kojnini in še drugih zadevah kar opustimo. Nadjamo se
pa za terdno, da bode slavni naš deželni zbor gotovo take
postave sklenil, da bodo na korist našega revnega
šolstva in učiteljstva.  Naj bi ne bil ravno takrat
prevarčen,  kedar bode šlo za učiteljstvo in šol¬
stvo!  Saj kar se bode podelilo šolam in učiteljem,
tega se ne bode zaverglo. Denar, ki se bode dal pridnim
domačim učiteljem, ostal bode v deželi, in obrodil bode
stoteren sad!

Dobro plačani učitelj bode imel veselje do šole.
Zanemarjeno šolstvo, napačne otroke, šolske nasprotnike,
slabo podučevanje — vse si bode trudil na boljše spre-
oberniti. Učitelj bode srenji za veče žertve hvaležen,
ljubil bode otroke, podučeval bode z največim veseljem

: mlade in stare! Pečal se bode zlasti s takimi nauki,
ki merijo na to, revščini naših kmetov prej ko mogoče
v okom priti. Gojil bode toraj zlasti rečne predmete.
Učil bode sadjerejo, svilorejo, čbelorejo i. t. d. Pov¬
sod bode zanesljivi svetovalec. Šola bode toraj lepo
vredjena in reči se bode potem moglo: Dobre šole
— srečen narod!

čisti dohodek pri razprodajanji te knjižice je
namenjen društvu „Š o l a“ v Idriji.

COBISS %B4Ž’400

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

V UUBUANI.