Poštnina plačana v getovinl I&iiRJa v ponedeljek in petsk ob 17. Stane rnesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznaSalcih dostavlje- na 7*50 Din, 2 a inozemstvo 20 Din Raüun pri poštnem üekovneim zavodu St. 10.666. Cena 1 Din ftedakcija in oprava: Celje, Strossmayerjeva uiica št 1 pritličje, de.sno. Telefon interurban Štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ofiasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob poncdeljkih in petkib. brezpogojzeo le do 10. dopoldne. — Predpisi gled«: prosfora in dneva objave oglasov se nvainjejo le po možnostL Štev. 10. Celje, ponedeljek 5. febmarja 1934. Leto XVI. „Največji eksperiment" CELJE, 5. februarja. Letos poteka sedemnajsto leto od čaisa, ko je novi režim v Rusiji pro- vzel oblast. Če od teh let odbijemo sedem za notranje urejevanje, nam jih ostane še deset za razne poskuse v gospodarstvu sovjetskih vlad. Z ustvarjanjem novega gospodarskega in social nega reda, ki je staremu nasproten in ki se razlikuje od re- da ali nereda. na vsem svetu tako kakor hoc od dneva, ali pa narobe, je moral sovjetski režim dokazati svojo upravičenost, o katdri pišejo teoretiki že ves čas od tistega groz- nega prevrata. Dasi tein teoretikom ni bilo niogo- če na lieu mesta proučiti novi režim v Rusiji, ker prvi časj ni imei nikdo skomin po tern, so danes vendar že razmere v Rusiji dobro znane; kajti mnogi znanstveniki svetovnega slo- vesa so zadevo preiskali in so se jasno izjavili o tern »največjem eks- perimentu«, kakor imenuje beograj- ski »Privredni pregled« ta pojav. Vsi učenjaki, ki so si te poskuse sami pogledali, soglasno priznava- jo, da se uspeh ne da tajiti. Gospo- darstvo se je povzdignilo, delo po na- črtu napreduje. Nastala je velika no- va industrija, ampak socializacija ni režila glavnega problema: Ni prines- lamnožicam — blagostanja. Ne last- Ma industrija in ne uvoz iz inozem- .stva nista mogla zadovoljiti potreb rnnožice, in tudi načrt za obdelova- nje zemlje ni dal dovolj kruha; vsaj takega ne kakor bi si ga ljudstvože- lelo. Sedaj po sedemnajstih letih do- biva mestno prebivalstvo omejene ^oličine žjvljenskih potrebščin! Ko- lektivizacija poljedelstva jo zmanj- .-5a la. pridolok, U#.si se- sedaj veliko rabijo tehnicna sredstva /.a delo. Olovek posarneznik, ki jo najbolj- še orodje za delo, se je namreč ne- hal brigati /a uspeh del a. Poljedel- stvo je zaovetelo, ko je bil kmet po revoluciji postal lastnik zernlje; čim pa so začeli s kolektivizadjo, je na- glo älo vse rakovo pot. Taki eksporimenti v Kusiji sevoda niso mogli zadovoljiti zagovornikov in priporocnikov socializacije v za- padni Evropi. Angleški delavci na pri- mer vidijo, da so oni tudi brez pos- )a na boljšem, kakor ruski tovariši pri delu, poljedelca lastnika pa men- da ni v Evropi sploh nobenega, ki bi hotel priseči na novi kolektivni re- žim. Osebna last, zlasti last zemlje, je pojem, ki ga no more prevreči no- bena teorija in propaganda. Zato pa- da tisti prvotni komunizem povsod v Evropi. Kar po njem tako diši, je le nezadovoljnost z razmerami in volja, nekam obrniti se, dasi razoča- rani in trpeči človek sarn ne ve, kaj bi rad. Nekaj drugega, — pa bodi karkoli! Gotovo je, da Hitler ni izbi- ral sred,stev, ko je pestil komuniste; res je pa tudi, da jih je le zato tako hitro pritisnil k tlom, ker so premno- gi mislili, da morda vendar le on na- pravi in pričara tisto neznano, Cesar so si v bedi in skrbeh za življenje želeli. Seveda tudi sedaj niso zado- voljni, in bi ne bili, pa če bi jim iz- polnil ves njihov program. Clovek je zadovoljen, Le so čuti nezadovoljne- ga. Srečen je samo, če je nekoliko nesrečen. Siloviti in sloviti ruski poskus ni pridobil nobenega drugega naroda; niti v Aziji ne. Oni sovjetski sosedje Rusije in Kine so se ob pojavu Ja- poncev porazgubili. Poznavalci Ru- sije, ki so kajpada vsi iz kapitali- stifno zgrajenih zapadnih držav in iz mainonske Amerike, ne zanikajo velikega napredka v Rusiji v vseh panogah, pripominjajo pa, da bi bila ogromna dežela še kod in kam bolj napredovala, če bi jo vladal privatni kapital. Nekaj resnice je že v tern» da je privatni kapital za delo in ustvarjanje primernejši nego držav- ni; ampak, kdo se upa trditi, da je ka.pitalistu — poedincu državljan, clovek, tlelavec, trpin bolj pri sreu nego kapitalistu — državi?. Kajti ona ga potrebuje za. več namenov in ga more in sine bolj izrabljati. Nikdo ne more tajiti, da iiiska iz- vozna trgovina vkljub vsem povla- sticam in pripomockom, ki jih ji nu- di država, še ni dosegla viäine pred vojno. Ali če pomislimo, da je nova Ruisija staro po strašnih časih v se- demnajstih latih že skoro na vseh področjili prekosila in da se tako uveljavlja v svetu, da vse gleda na- peto na njo, potem je pač gotovo, da si in-edi z uspehom svojo trgovino. Ne smejo nas motiti posameznosti. Ce nas, ki hodimo po ishojeni poti, obhajajo take slabosti, da včasih skoro ne moremo naprej, kaj so le hočemo piičakovati od človeka, ki je zapustil staro pot in jo ubral kar povprek »tja v en dan«. Samo čuditi se moramo, da še sploh ni obnemo- gel. Eno je pač gotovo. Bog je velel člo- veku, naj gre in s-i podvrže zeinljo; ne pa kaki vladi. Kdor jemlje Clove- ku zemljo, ki je edina last, da je za- voljo nje vredno živeti, si ga ne na- kloni. In kdor nima človeka, druga, tovariäa, prijatelja — ostane sam. Ohčna zbora JNS v Št. Petru in Škofji vasi Na Svečnico se je vršil v šentpetr- ski nar. šoli redni občni zbor občin- ske organizacije JNS v St. Petra v Savinjski dolini. Predsednik g. Ivan Srebotnjak je pred vsem pozdravil narodnega poslanca Ivana Prekor- ška, predsednika sreske organizaci- je JNS dr. Ernesta Kalana in sresk. veterinarja g. M. Šribarja. Po poro- čilih funktijonaijev je narodni po- slanec g. Ivan Prekoržek obširno po- ročal o raznih gospodarskih in poli- tičnih vprašanjih ter sfl je zlasti te- meljito bavil z novo uredbo o zaščiti kmetov ter uredbo o javnih delih. P!o njegovem, z burnim odobrava- njem sprejetem poročilu, je govoril predsednik sreske organizacije gosp. dr. Ernest Kalan o programu in or- ganizaciji JNS v smeri utrditve na- rodne in državne misli v äirokih slo- jih naroda. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Pri volitvah je bil izvoljen doseda- nji odbor z g. Ivanom Srebotnjakom kot predsednikom. Občnemu zboru je sledilo zanimivo predavanje sres- skega veterinarja g. M. Sribarja. Istega dne popoldne se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS v škofji vasi pri Celju v gostilniških prostorih g. Medveda. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik organi- zacije clomači župan g. Josip Kožuh, ki je podal lepo poročilo o delovanju in stanjiL organizacije. Sledilo je po- ročilo tajnika, šolskega upravitelja g. Ernesta Tirana, ki je dodal še raz- ne misli in nasvete za poglobitev or- ganizacije ter obrazložil tudi od od- bora za občni zbor pripravljene re- solucije. Zatem je narodni poslanec j Ivan Prekoršek poročal o delu Na- J rodne skupščine, posebno o zakonih in urebah gospodarskega in social- nega značaja ter o projektiranih glavnih delih, ki bodo ravno za ta okoliš posebnega pomena. Za njim je govoril o programatičnih organi- j zacijskih in nekaterih politi^niU vpradanjih še predsednik sreske or- ganizacije g. dr. Ernest Kalan, na- kar se je razvila stvarna in živahna debata. Oba poročevalca .sta dajala potrebna pojasnila zlasti o trožari- nah in o uredbi glede zaSčite kme- tov. Predsednik občinske organizaci- je g. Kožuh je z obširno utemeljitvi- jo predlagal zaupnico in toplo zaivva- lo narodnemu poslancu gosp. Ivami Prekoršku za njegovo požrtvovalno delo, za katero mu je posebno hvalo dolžna ravno občina Škofja vas. Iz- vajanja g. župana in njegov predlog so bili sprojeti z iskrenim pritrjeva- njem. Pri volitvi je bil izvoljen odbor, v katerem so zastopane vse vasi te ob- sirne občne. Odboru predseduje ka- kor doslej župan g. Josip Kožuli. DOMAČE VESTI (V Velik vlom na Polzeli. V noči na | 1. t. m. so neznani storilci vlomili v tekstilno tovarno na Polzeli ter od- nesli 23.000 Din, 405 francoskih fran- kov, 210 holandskih goldinarjev, 100 švicarskih frankov, 191) dolarjev, 750 !ir, 159 ducatov ženskih nogavic in browning sistema »Walter« kalibra 6.35 mm. (1 Razveljavljene občinske volitve. Upravno sodišče je razveljavilo ob- 1 finske volitve z dne 15. oktobra v ob- einah Vransko-okolica in pri Sv. Kri- žu pri Rogaški Slatini ter odredilo nove volitve. d Odbor za proslavo 80-Ietnice prof. Antona Bezenška prosi vse eenj. naslove, ki so prejeli odborovo okrožnico, naj takoj izpolnijo prilo- žene položnice. d Dunajska vremeuska napoved ' za torek 5. februarja: Nikakih bist- venili izprememb. KURTH DALE: Znati je treba! Gospod s temnimi naočniki je ner- Yozno |)uhnil dim pred so, odprl okno v oddelku in iznova odprl to- bacnico ter vzel drugo cigareto. ,Še nikoli nisem izgubil glave,' si je dejal. ,še takrat ne, ko sem po- tegnil r.idovsko banko. Tudi pri go- jufiji s slikami n« zdaj, ko je že vse zu mano, som pa, tako prepla- S»'U. Kdo bo sluti.1 v meni starega go- spoda, ki se jc mudil v Parizu, grb- ca, ki se je klatil po Beriinu, in Ca- stitljivega uCenjaka, ki je obiskal Him? Trijo ljudje, trije dobro igra- ni ljudje so se prikazali in izginili. Ali sem kateremu izmed njih vsaj ed da lee pod oben? Tu — zaničljivo jo sunil s koueem cevlja sop dnevnikov pod klop — tu bi moral biti moj popis, če bi slutili, kdo je ukradel listine zapadnega kartela. No — ali kaj sumijo ti g-o- ^podje od krirninalne policije? Jtai' sniešna je ta vznemirjenost. Še dve uri in v Maraeillu bom. Ta- krat bom na varnora. In ko pridem v Washington in izrocim papirje go- spodu Scottu, dobim ček na äest Šte- vilk! Cannes1, je šepnil in se atisnil, ko je Tlak obstal; k oknu. ,Kako se počasi vleče. Zdaj še po- stanek v Toulonu in potem pride šele Marseille.' Nekdo se je oglasil: »Gospod Nodier!« »Nodier,« je brez misli jwriavljal gospod s temnimi naočniki, »---------- Nodier . . .« »Brzojavka za gospoda Nodierja!« je klical ob vlaku pismonoša s kolo- dvorske poSte. »Hudiča!« je zaklel mož z temni- mi naočniki. Planil je pokoncu, po- molil glavo skozi okno in vzkliknil za moženi z brzoj&vko: »I-Ioj, sem jo dajte!« »Gospod Nodier?« »Da, kdo pa?« Nodier je mimogrede pogledal na- slov: PoišCite gospoda Ernesta No- dierja v D-vlaku 24 Genua - Mar- seille. Potem jo odtrgal pečat. »Pozor!« je razbral iz nedolžne br- zojavke, »policija išče moža z aktov- ko iz krokodilovega usnja.« »Hudiča!« Ali si je moral kupiti to aktovko, ki jo vsakdo vidi na pol ure daioč? Zdaj se je mora kar hitro iznebiti . . . P^rebrisan dečko je ta John, le dobro, da jc ostal in oprezo- val... Hm, to je rnorala policija prav- kar dognati. Še na itaJijansko-fran- coski ivi^ji so ga izpustili brez vsake preiskave. Samo potni list je moral pokazati. No, saj ne bo tako težav- no . . . Ko bo vlak sredi med dveina postajama, bo vrgel aktovko skozi okno . . . Ali še bolje: ko pride prvi most. Nodier je vzel aktovko iz mreže za prtljago in jo počasi odprl. »Da res mora vsakomur v oči paisti,« si je dejal. Vzel je iz nje debel ovitek in ga skrbno skril v notranjem žepu suk- njita. Potem pa je iznenada stopil v oddelek neznan gospod. Sedel je zra- ven njega, vzel iz površnika casnik in se zatopil vanj. Kaj zdaj? • Ce se misli neznanec peljati do Marseilla, se ne bo mogel aktovke iznebiti. Nodier jo vročično premišljal. Gs bi jo pozabil v mreži, ko zapu- sti vlak? To je preveč nevarno. Če ostane ii> jo prinose za njim? Ali naj poišče drugi oddelek? Nekaj so mora zgoditi. In sicer takoj! Cim prejl Nerodno je izvlekel gospod Nodier iz notranjega žepa denairnico. Vzel je iz nje šop bankovcev. Natanko jih je preätel in vtaknil v aktovko, ki jo je malomarno zaprl in zagnal nazaj v mrežo. Potem si je s čepico zakril obraz in se udobno naslonil v kot... Ko je pripeljal vlak v Toulon, je tujec vstal in sumljivo pogledal spe- Cega gospoda Nodierja, Že je stal vlak dobro nnimto na postaji in tujec je še zmiraj mirno stal. Iznenaa pa je nagio stopil k gotjpodu Nodierju, napravil še en korak, vzel oprezno aktovko v/. nire- w in Svignil iz oddelka. Gospod Nodier se je začel muzati. Ne da bi svojo lego izpremenil, je pokukal na peron, prav tedaj, ko se je začel vlak spet premikati; In vi- ile-1 je, kako je ustavil tujca » aktov- ko iz krokodilovega usnja gospod y civilu, ki mu jo sledil še stražnik t uniformi. Nodier se je oddalinil. Zažvižgal je poskočnico, zagnal teinne naočnike skozi okno, da so se razbili na drobne kosce, raztrgal br- zojavko in spustil papircke v veter. Štirinajst dni nato je dobil šef po- licije v Toulonu tole brzojavko: »Cenjeni gospod! Najlepša hvala, da ste mi po- umgali pri begu. Gospoda z ak- tovko iz krokodilovega usnja lahko kar mirno izpustite. Z za- devo zapadnega kartela ni praT nič v zvezi. Aktovko z vso vsebi- no prepustito njemu kot odškod- uino za tiste dni, ki jih je moral presedeti v zaporu. Vaš udani O' Connor.« Stran 2. »Nova Doba« 5. II. 1934. Štev. 10. Celje in okolica c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici deške meščanske sole g. prof. dr. L. Čer- melj iz Lj ubI jane o mikrokozmu. Predavatelj bo ob predvajanju ski- optičnih slik govoril o nevidnem sve- tu atomov, najmanjših delcev, ki se- stavljajo snovi. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno. c Zanimivo planinsko predavanje. Znani alpinski humorist gosp. prof. Janko Mlakar bo prodaval v sredo 7. t. m. ob 20. v dvorani Ljudske po- sojilnice o Severnih apneniških al- pah, o skupini od Lachtalskih alp do Watzmanna. Predavanje priredi Sa- vinjska podružnica TK Skale. c Upokojitev v sodni službi. S kra- ljevim ukazorn je na predlog mini- stra pravde upokojen sodnik apela- cijskega sodišča g. Valentin Levir- nik na okrožnem sodišču v Celju. c Iz sodne službe. Sodni pristav V 8. položajni skupini g. dr. Leon Pompe na okrajnem sodišču v Celju je premeščen k okrožnemu sodišču v Ljubljani, sodni pristav v isti po- ložajni skupini g. dr. Alojz Finžgar pa je premeščen od okrožnega k okrajnemu sodišču v Celju c Osebna vest. Gosp. dr. Vladimir Brglez, zdravnik javne bolnišnice v Celju, se je podal na daljše študijsko bivanje v inozemstvo. c Času primerno je to, da bo dobila na letošnji veliki maškeradi celjske- ga Olepševalnega in tujsko-promet- nega društva na pustni torek zvečer v veiiki, krasno okinčani dvorani Celjskega doma poleg najlepše raas- ke v dragoceni obleki istotako tudi prvo darilo ona maska, ki bo imela originalen pa najcenejši kos turn. In baš vsled tega vlada v vseh slojih našega mesta in okolice največje za- nimanje za to veliko plesno priredi- tev.- -. > c Predpttetni zabavni veder »Soče« bo na pustnp soboto 10. t. in. v Na- rodnem domu)" Zabavcn yarijetetni spored, godba že priznanega King- jazza, poleg tega se dye drugi godbi. Zadnji gost dobi umetniŠko diplomo izppd peresa in Čopiča prof. Ščuke. Diploma je razstavljena v izložbe- nem oknu veletrgovine Stermecki. Vstopnina samo 5 Din. c Sokolske maškerade na pustno soboto letos izjemoma ne bo. Tako je sklenila uprava Sokolskega dru- štva v Celju glede na krizo in upo- števajoč dogovor, sklenjen z dru- štvom »Sočo«, ki ta dan priredi pust- no prireditev. c Obrtniški in tehniški pies. Obrt- niški pies, ki ga je priredilo celjska podružnica Društva jugosl. obrtni- kov v četrtek 1. t. m, zvečer v Na- rodnem domu, in tehniški pies, ki se je vršil v istih prostorih v soboto 3. t. m. zvečer, sta bila zelo dobro obiskana. Prijetna zabava je trajala ¦obakrat do jutranjih ur. c »Jadranska straža« v Celju pri- redi prvo nedeljo v juniju, t. j. 3. VI. javen nastop vseh podmladkov celj- skih Šol, združen z javno tombolo. istega dne bo v Celju tudi skupščina mariborskega Oblastnega odbora. Ostala društva so naprošena, da bi ta dan opustila svoje event, prireditve. c Steg skavtov in planink v Celju sporoča vsem članom in članicam, da se bodo zanaprej objavljala raz- na skavtska poročila v »Novi Dobi«. En izvod bo vedno na razpolago član- stvu v društvenem stanu v prostorih okoliške sole. Sestanki »Rover-klu- ba« se vršijo redno vsako sredo ob 20. Ako želi Se kdo pristopiti, naj pride prihodnjo sredo na sestanek »Rover-kluba«. c Življenja sta se naveličali. V ne- deljo 4. t. m. okrog 9. dopoldne je zlezla 49-letna, v Kronbergu pri Go- rici rojena in na Dečkovi cesti 1 v Gaberju stanujoča zasebnica Josipi- na Einsiedlerjeva, ki je že dalje ča- sa kazala znake duševne zmedenosti, Hkozi podstrešno okno gostilne »Pri Jugoslovanu« v Gaberju na streho in se vrgla na cesto. Pri padcu je dobila smrtno nevarne notranje poškodbe tcr težje rano na čelu in v zapestju leve roke. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. V Laškem je pila 22-letna brezposel- na natakarica Ida P. v soboto iz ne- znanega vzroka lizol. prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer so ji iz- prali želodec. c žetev sxnrti. V celjski bolnišnici je umrl na Svečnico 74-letni mestni revež in bivši slikarski mojster Jo- sip Passero iz Gaberja (Kovinarska ulica 13), v nedeljo 4. t. m. pa je umrl v Celju (Na okopih 11) 69-letni hiS- nik Jurij Čokclc. N. p. v in.! c Kronika napadov in nesreč. V so- boto je neki sosed udaril 27-letnega kočarjevega sina Jožeta Gluka iz Kokarja na cesti s cepinom po des- nem kolerm in ga občutno poškodo- val. Istega dne okrog 15.30 je dobil 36-letni trgovski potnik Viktor Rito- šek z Lave 1 na cesti v Novi vasi božjastni napad in padel s tako silo, da je dobil občutne poškodbe na glavi. V nedeljo se je zaletela 19-letna kuharica Terezija Lapornikova v Laškem pri sankanju v cestni ka- men in si zlomila levo nogo. Rudar- ju Pavlu Zupančiču iz Hude jame je padel v soboto pri delu zaboj na desno roko in jo zmečkal. V Majdi- čevi tovarni v Škofji vasi je padel 25-letni delavec Ivan Bele v napadu slabosti na stroj za trganje cunj ter se inočno poškodoval po glavi in hrbtu. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze del a v Celju so se od 21. do 31.' januarja na novo prijavili 203 brezposelni (178 moških in 25 žensk), delo je bilo ponujeno za 10 oseb (7 rnoških in in 3 ženske), posredovanj je bilo 9 (za 6 moških in 3 ženske), odpotovala je 1 ženska. Dne 31. janu- arja je oistalo v evidenci 814 brezpo- selnih (752 rnoSkih in 62 žensk) na- pram 621 (580 moškim in 41 žen- skam) dne 20. januarja. Delo dobijo po 1 ključavničar, kurjač in hlapec, 2 kmečki dekli ter po 1 kuharica in služkinja. c Združenje kovaöev v Celju too inielo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 8. zjutraj v ho- telu »Pošti«. c Usmiljenim srcem! Drž. krajevua zašeita deco in rnladine v Celju odda dva otroka v starosti ^feh oziroma sedmih let v brezplačno oskrbo. Rev- ščina v hiši velika, inati že od sep- tembra v bolnici, oče brezposeln de- lavec. Blaga srca usmilite se levč- kov! Nadaljne informacije daje drž. krajevna zaščita dece in mladino v Celju. c Vojni invalid Josip Pasar iz Žu- žeinberka išče pričo Josipa Tovorni- ka, strojnega ključavničarja, ki je med vojno delal v vagonski tovarni Weitzer v Gradcu. Tovornikova rod- bina, ki biva v celjskem okrožju, se prosi, da sporoči krajevnemu odboni Udruženja vojnih invalidov v Celju ali pa Pasarju samemu sedanje bi- vališče Josipa Tovornika. Ta priča je neobhodno potrebna, ker bi sicer Pasar izgubil invalidnino. c Smuške vezi za eno smučko so bile izgubljene v soboto ali nedeljo popoldne v Celju ali pa v okolici. Najditelj naj jih odda v upravi »No- ve Dobe«. c Koledarje, rednike, brzoveze, tr- govske in prepisne knjige v veliki izbiri po nizkih cenaji priporoca Karl Goričar vdv., Celje, knjigarl'ia in veletrgovina s papirjem. Kino Kino Union Celje. Ponedeljek 5. in torek 6. februarja: »Otok demonov«. Izredno lep eksotičen film z Bali oto- ka v originalnem jeziku in z origi- nalno glasbo tamkajšnjih urojencev. V glavnih ulogah Kari, Wajan, Lom- bos in Budal, prebivalci Bali otoka. Glasba: W. Zeller. Predigra: zvočni tednik. — Od srede 7. januarja zvoč- ni vclefilm »Johann Strauss v pesmi in ljubezni«. »Povej mi, kaj bi bil rajši — lnili- jonar ali tuberkulozen?« — »Neum- no vprašanje! Seveda bi bil rajši mi- lijonar!« — »Nimaš prav. Po statisti- ki je ugotovljeno, da vsak milijonar umre, izmed tuberkuloznih pa samo 40 odstotkov.« Sport Mednarodno in državno prvenstveno tekmo vanje v umetnem drsanju v Celju Zmagovalec Rudolf Zettelmann iz Gradca, seniorski državni prvak Ce- ljan Polo Schwab, juniorski državni prvak Celjan Gvidon Semec — Sen- zacionalen nastop ge. Dietz-Schrittwieserjeve Celje je na iniciativo SK Celja, ki ye ni strašil žrtev, doživelo, da se je vršilo mednarodno in državno pr- venstveno tekmovanje v umetnem drsanju letos v Celju. Prireditev je vzbudila mnogo zanimanja in je do- segla popoln uspeh. Drsalna produkcija Uvod v tekmovanje je tvorila dr- salna produkcija, ki je bila prirejena v soboto 3. t. m. od 15. do 16. na iz- vrstnem drsališču SK Celja v mest- nem parku ob prisotnosti nad 300 gledalcev. Izmed Avstrijcev so ob spremljevanju reproducirane glasbe nastopili štajerska prvakinja gospa Helga Dietz-Schrittwieserjeva (GAK), štajerski prvak Rudolf Zettelmann (Kastner & Öhler, Gradec), Ewald Büchler (Kastner & öhler) in Franc Plankl (GAK), izmed Jugoslovenov pa državni prvak P!olo Schwab iit Emanuel Tuma (oba SK Ilirija) tei1 juniorji Gvido Sernec (Ilirija), Riko Presinger (SK Celje) in Kurt Bühl (Rapid, Maribor). Drsalci so izvajali 12 točk in sicer 11 točk vsak zase, 1 točko (fraginente drsanja v parih) pa ga. Dietz-Schrittwieserjeva in g. Zettelmann skupno. Drsalci so bili deležni živahnih aplavzov. Zlasti le- pe like so izvajali ga. Dietz-Schritt- wieserjeva ter gg, Zettelmann in Schwab, izmed juniprjev pa Gvidon Serner* Ga. Dietz-Schrittwieserjeva se je odlikovala po eksaktni, elegant- ni, počasni, nizki, visoki in menjajo- Ci pirueti ter lepih skokih. Zelo pre- cizne figure je izvajal tudi Zettel- mann. Schwab je dovršeno izvaja! nizko, počasno pirueto, skoke in i-az- nožko na ven in noter. Vsi štirje so svoje produkcije ritmiČno dobro uravhalfpo godbi in lepo vcžali. Tek- moväl'ci pa na tej produkciji niso po- kazali vsega svojegö znanja. Obvezno drsanje Mednarodno tekmovanje in tek- movanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju je bilo otvorjeno v nedeljo 4. t. m. ob 10. dopoldne na drsališču v mestnem parku z obvez- nim drsanjem. Oba pričakovana Cr- škoslovaška in dunajski tekmovalci so odpovedali svojo udeležbo, ker so morali nastopiti drugod. Ker je jugo- sl ovenska državna prvakinja ga. Kadrnka-Reichmannova iz Zagreba obolela, je odpadla konkurenca za damsko državno prvenstvo in je bila štajerska prvakinja ga. Dietz-Schritt- wieserjeva sama na startu za dam- sko prvenstvo. Startna lista je bila naslednja: Mednarodno tekmovanje seniorjev: Rudolf Zettelinann (Kastner & öhler), Ewald Büchler (Kastner & öhler), Franc Plankl (GAK), Polo Schwab in Emanuel Tuma (Ilirija). Juniorsko državno prvenstvo: Gvidon Sernec, Karel Smerkolj, Josip Biber (vsi Ili- rija), Riko Presinger, Josip Kragelj in Aleksej Vrečko (vsi SK Celje) ter Kurt Bühl (Rapid, Maribor). V tek- movanju seniorjev so sodili glavni razsodnik g. dr. Fritsch (GAK) ter sodniki gg. inž. Wolf (Kastner & öhler), inž. Bloudek in Betetto (JZSS), v tekmovanju juniorjev pa glavni razsodnik g. inž. Wolf ter sod- niki gg. dr. Fritsch, inž. Bloudek in Betetto. Pri dopoldanskem obveznem drsa- nju se je takoj videlo, da štajerski prvak Zettelmann najpopolnejše ob- vlada težavni razpisani program in ga tudi z največjo rutino izvaja. Ju- gosl ovenski državni prvaki Schwab se ga je dolgo časa tesno držal, pri protiokretu in protitrojkinom para- grafu pa je nekoliko zaostal, tako da se mu je celo Biichler nevarno približal. Thuma je ostal pri obvez- nem drsanju precej dolžan. Gradčan Plankl se je izkazal kot soliden, sim- patičen drsalec in borec. Ob koncu tega obveznega programa seniorjer je imel Zettelmann toliko naskoka pred ostalimi, da mu je bila zmaga v mednarodni konkurenci zasigura- nai prav tako je imel jugoslovenski prvak Polo Schwab proti Thumi to- liko naskoka, da se je lahko sma- tral sigurnega jugoslovenškega drž. j prvenstva za 1. 1934., veridar pa še ni , bilo zanj sigurno diiigo mesto v med- narodni skupni klasifikaciji. Junior- ji so razpisani program korektno vo- zili. Najboljši so bili Gvidon Sernec, I Kurt Bühl in Josip Biber, ostali so I bili precej nesigurni v izvajanju ob- veznih likov. Domačini (trjje člani SK Celja) so pokazali močno voljo in talent, a se jim je poznal6, da so pr- vikrat startali. Prosto drsanje ,,,.,, Od 15. do 16. se je pred 500 gledal- ci ob živahnem odobravarijü izvajal najlep-ši del prireditve, tekrrtrtvanje t prostem drsanju. Štajerska prvaki- nja ga. Dietz-Schrittwieserjeva je iz- popolnila popoldaiiski spored z dve- ma izredno uspelima produkcijama, ki sta bili višek prireditve. Tekmovanje v prostem drsanju so otvorili juniorji v izžrebanem vrst- nem redu. Gvidon Sernec ima lepo držo in dober zamah. Vezal je dobro in izvajal precej lahek program z lepimi piruetani'i v" raznih legah in varijantah. Josip' Kragelj je v pro- stem drsanju pokazal več nego v obr' veznem. Josip Biber je presenetil ?. elegantnimi skoki in lepo držo. Alek- sej Vrečko je imel v svoj em program mu težje like, Ynoi*ä pa še korigirati. držo. Karol Sm^rkölj je bil v prostem drsanju med juniorji najboljšv imel je harmonično vezan program in »;i je ritmično točno izvajal. Njegova posebna moC je piruetah, s katerimi je čelo dosegel öeniorje. Kurt Bühl ima lepo držo, njeg>ov program pa jo bil brez težkih likov. Riko Presingei je pokazal nekaj sigurnih jskokov, ( tipičn« pa je njegova vehemenca; pozna se mu, da je ^,11 round sport- nik. Kot prvi seniö^ je startal Polo Schwab. Njegov program, je bil dobro sestavljen in poln težjih likov (piru- ete v raznih varijacijah, skokih, zla- sti Eulerjev skok, raznožfco). Pro- gram je dobro vezal, ritmično sledil godbi in pokazal elegantno držo. Ob- činstvo je živalmo pozdravi^ njegov uspeli nastop, s katerim je Jjistveno popravil svoj omaj^ini dopoldanski položaj v obveznih likih. Za njim je drsal Emanuel Thuma v dobrem sti- lu in z lepo vezavo. Njegova pösebnost je drsanje po taktu godbe, njegova močna stran pa so slej ko L>rej piru- ete. Sigurno je izvedel več skokov. Tudi on si je zelo popravil šibko po- zicijo v obveznem tekmovanju. Nato je nastopil Ewald Büehler (GAK). Njegovo drsanje je. vsebovalo vef prav težkih skokov in piruet, njegovi točki pa je manjkala vsebina. Izvrst- no je izvedel Axel-Paulßenov in I Lutzov skok. Stajerskega prvaka Ru- dolfa Zettelmanna (Kastner & öhler) odlikuje elegantno, lahko prednaša- nje raznolikega in dobro povezanega programa, s katerim je prednačil vsem ostalim tekmovalcem. Njegovi skoki so zelo elastični, piruete hitre, a ne posebno dopadljive v drži. Pro- gram je izvedel v dveh delih. Prvi del je bil bolj isportne, drugi pa izra- zito plesne vsebine. B'ranc Plankl (Kastner & öhler) je pokazal solidno znanje. V mnogih likih se mu je po- znala sola mojstra dr. Fuchsa, nje- gova elastičnost pa je bila pomanj- kljiva. Štajerska pryakinja ga. Hel- ga Dietz-Schrittwieserjeva je poka- zal a neverjetno sigurnost in rutino v izvajanju mojstrskih piruet. Zna- čilen je njen,.dunajski zainah in tem- po. Videlo se je, da izhaja iz dobre dunajske sole. Njen program je bil Štev. 10. »Nova Doba« 5. II. 1934. Stran 3 prepleten s krasnimi prestopi, viju- trami in skoki. Gledalce je uprav fas- cinirala in morala ob koncu prire- ditvc ponoviti svoj program. Rezultati mednarodnega tekmovanja senior jcv 1. Rudolf Zettelinann (Kastrier & öhler), soglasno prvi pri vseh treh sodnikih, 209.06 točk od dosegljivih 324. II. in obeneni jugoslovenski dr- žavni prvak za 1. 1934. Celjan Polo Schwab (SK; Ilirija, Ljubljana) 22? točk. III. Emanuel Thuma (Ilirija^ 207 točk. IV. Ewald Büchler (GAK). V. Franc Plankl (Kastner & öhler). Juniorsko državno prvenstvo I. Juniorski državni prvak Celjan Gvidon Sernec^.Ulirija), 101 točka oct dosegljivih 150. JI. ,Kurt Bühl (Rapid, Maribor); 99 tpčk. III. Josip Biber (Ilirija) 98 točk. IV. Karol Smerkolj (Ilirija) 93 točk. V, Riko Presinger (SK Celje) 80 točk. VI. Aleksej Vreč- ko (SK Celje) 72 točk. VII. Josip Kra- gelj (SK Celje) 50 točk. Razdelitev daril Ob 21. se.je pričel v salonu Celjske- ga doma družabni večer na cast go- stom. Predsednik prireditvenega od- bora in podpredsednik SK Celja g. B. Ravnikar je iskreno pozdravil vse udeleženceflzlasti tekmovalce. Zahva- lil se je JZLS, ki je pripomogel k tekmovanju. v Celju, in Tujsko-pro- metni zvczi v Mariboru kot pokrovi- teljici priredi.tve, pozdravil zastop- nike JZSS, sodnike in avstrijske go- ste ter izročii ge. ; JDietz-iSchrittwie- serjevi krasen šopek. Nato se je gg. inž. Bloudek v imcnu JZSS zahvalil vsem, zlasti pa sodnikom in tekmo- valcem, za sodeloyanje. Gosp. dr. Erik Fritsch iz Gradp je v imenu Avstrijcev pozdravil. SK Celje, se za- hvalil za gostoljubnost in razglasi! rezultate seniorskega tekmovanja. Sledila je izročitev daril seniorjem. Zettelmann je prejel krasno srebrno ngaretno dozo, darilo^Tujsko-proniet- ne zveze v Mariboru, in plaketo, p;. Polo Schwab pokaj ,JLS.S in plaketo, ga. Dietz-Schrittwieserjeva in gosp. Thuma pa plaketo. Rezultato juniai- skega tekmovanja je razgla^jJ g\ inž Wolf iz Gradca. Tudi juniorji so pre- jeli lepc pläkete. Gosp. Zettelmann je pozdravil v imeiju^štajerskih dr- salcev in avstrijskih gostov JZSS, g. J. Veble pa-vimenu SK Celja avstrij- >ke goste. Ob dobri postrežbi vodstva restavracije in r&dijski glasbi se je razvila zelo prisrčna in animirana zabava. Z ¦noCnim brzovlakom so so avstrijski gostje zelo zadovoljni vr- nili v Gradec. n$ «T; ^ Velika sportna prfcreditev. bo osta la vsem jjsdeležencem v najlepšem spominui 7ö "¦.;;. Medklubska smučarska skakalna tekma v Liscah i pri Celju Smučarski klub v Celju priredi v nedeljo il'. t m. medklubsko skakal- lio tekmo na dr. Jülija Kugyja ska- kalnici v Liscah pri Celju. Start ob 14. Žrebanje startnih številk ob 13. v restavraciji »Liäce«. Pravico starta imajo v konkurenci tekmovalci, ve- rificirani pri JZSS, izven konkurence pa tekmovalci, vClanjeni v Savezu. Obenem se'b'cenjuje za celjske klube tudi kombinacija. Tekmuje se po pra- valih JZSS. Prijavnina za tekmoval- ce 10 Din. Prijavo je treba poslati do vštetega 10. t. m. na naslov: Smučar- ski klub Celje, g. Edo Paidasch. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgo- vornost. V konkurenci prejme prvi naslov »Prvak Celja v smuških skokih za leto 1934« ter srebrno plaketo v mar- morju in častno diplomo, drugi prej- me srebrno plaketo in diplomo, tret- ji pa diplomo. Izven konkurence prejmejo prvi trije ista darila, samo da pri prvem odpadk naslov prvaka. Prvi trije v kombinaciji prejmejo castna darila. Najboljši v klubu do- bi prehodno darilo in častno diplo- mo, drugi prejme smuči, tretji pa di- plomo. Razglasitev rezultatov in razdeli- tev daril bo ob 20. v hotelu »Pošti« v Celju. t Ncgometna sekcija SK Celja bo imela v petek 9. t. m. ob 20. obvezen sestanek v klubovi sobi v Zdravstve- I nem domu. — Načelnik. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU Repertoar: Torek G. februarja ob 20.30: Koncert baritcnista Borisa Popova. Izven. Petek 9. februarja ob 20.: »Maksl«. Uprizoritev Dramatičnega društva v Celju. Abonma. * V torek 6. t. m. ob pol 9. zvečer bo pel v mestnem gledališču sloviti baritonist Boris Popov, clan Opere Comique v Parizu. Pevca sličnih kvalitot še Celje ni slišalo. Še 12. januarja, torej pred tremi tedni, je Popov končal svoje gostovanje na milanski Scali. Menda ni treba ome- njati, da mora pevec, ki gostuje v Scali, razpolagati s silnim in sijajno šolanim glasom. Te lastnosti pa so dane našemu gostu, ki bo pel operne arije in ruske pesmi. Pel bo tudi znamenito arijo iz »Seviljskega briv- ca«. V ulogi Seviljskega brivca je nastopil Popov tudi na festivalu v Barceloni. Naj ne bo jutri zvečer praznega sedeža v gledališču. Cene so tako nizke, da lahko pač vsakdo 1 poseti ta koncert. Predprodaja ne- pretrgoma v knjigarni K. GoriCarja vdove na Kralja Petra cesti. * Za pust se bodo nasmejali gleda- liški abonenti pri uprizoritvi Wall- friedove kmečke burke v 3 dejanjih »Maksl«. Premijera bo v petek 9. t. m. j ob 20. v Mestnem gledališču. Nasto- pili bodo gg. Perc, VeluSCek, Koren, Košič, Hribar, Pogačnik in Jelen. gd&. KarnjovšTcova,! ga. Verbnikova in gdč. Krajnčeva. Režira g. Milan Košič. Predstava bo za abonma. Ne- abonenti dobe vstopniee v knjigarni K. Gončarja vdove. Sokolstvo x Sokolsko društvo Celje — smu- carski odsek, priredi za vse sfvoje1 Članstvo — ločeno po posameznih oddelkih — smučarske ure. Vsakemu namreč ni dano, da bi sc udeleževal pardnevnih tečajev, ker mu ne do- puščajo čas in isredstva. Da pa bi vsaj prve težave z deskami premagal brez preštevilnih klicajev in pomiš- ljajev, bodo služile popoldanske ure. NaČrt je zamišljen tako, da se pre- delajo praktično vse osnovne prvine v suiuku in smuSkih likih. Udeležba je neobvezna in brez kake prijave. Treba se je le ob določenem času in kraju javiti vodniku. Te smučarske ure bodo trajale vso snežno sezono po sledečem sporedu, ki ga pazno prečitajte: Moška deca: Mesto: Vsak torek, zbirališče ob 14. v mestni telo- vadnici. Gaberje: Vsak četrtek, zbi- rališče ob 14. v Sokolskem domu. Ženska deca: Mesto in Gaberje: Vsa- ko sredo, zbirališče ob 14. v mestni telovadnici. Moški naraščaj: Mesto: Vsak petek. zbirališče ob 14. pri ho- telu »Pošti«. Gaberje: Vsak petek, zbirališče ob 14. pri hotelu »Pošti«. Naa^aščaj Gaberje in višji naraščaj mesto tudi ob nedeljah skupno s čla- ni ob 8. zjutraj. Zenski narašCaj: Me- | sto in Gaberje: Vsak ponedeljek ob 14. pri okoiiški narodni šoli. Člani in Clanice (zaČetniki in manj izvež- bani): Vsako nedeljo, zbirališče ob 8. zjutraj pri kolodvoru. Vsak udele- ženec ^iaj bo točen, ker bo zaradi kratko odmerjenega časa odhod na vežbaliSče vedno natančno ob dolo- čeni uri. x Lepi uspehi celjskih Sokolov. V soboto in nedeljo so se vršile v Ljub- ljani sokolske r^regledne telovadne tekme za mednarodno tekmo v Bu- dimpešti. Br. Konrad Grilec iz Celja je zasedel med člani četrto, br. Fra- njo Lesjak iz Celja deseto, med Cla- nicami pa s. Križmaničeva iz Celja sedmo in s. Stepiharjeva iz Celja de- seto mesto. Oče: »Kaj delate sedaj v Soli?« — 1 Sinček: »Treniramo neko pesmico.« Delovanje celjske podruž- nice Društva absolventov drž. trgovskih sol Kratka 4-mesecna doba od izredne- ga občnega zbora je razgibala dru- štveno delovanje v razveseljivem ob- segu. Ko so se razmere med član- stvom, predvsem pa v odboru skoro povsem; urtedilfe, je energična i'roka društvenega predscdnika g. Vučerja posegla krepko v delo pododbora in pokazali so se prvi uspehi na kultur- no-znanstvenein polju. Otvorili smo tečaj nemške stenografije in fran- coščine, ki nudita zadovoljnim ob- ipkovalcem potrebno naobrazbo za ta ali oni poklic. Za strokovno naobraz- bo smo oskrbeli ciklu« gospodarskih predavanj, ki se bodo redno nadalje- vala v februarju, nakar posebno opo- zarjamo naše članstvo. Po končanem tečaju francoočine bomo otvorili po- seben pripravljalni tečaj za one, ki nameravajo polagati dopolnilni izpit na državnih trgovskih akademijah. Pri tej priliki bi opozorili tudi one absolvente trgovskih šol, ki nimajo završnega izpita (ki se zahteva za, polaganje dopolnilnega izpita), ker so absolvirali trgovsko ßolo v času, ko še ni bil na njih uveden ta izpit. da lahko tudi ti polagajo dopolnilni izpit ter nato absolvirajo trgovsko akademijo in nadaljujejo študij na ekonomsko-komercijalni visoki soli. Že samo iz ten izvajanj lahko vsak član razvidi, kako obsežno deluje društvo in žanjo vedno nove uspehe, ki bi bili lahko še mnogo večji, če bi podkrepili vsi člani in to vsestransko odbor pri izvrševanju njegovih na- log. Kratek je cas do občnega zbora, kj'ßlr bo tudi vsak posamezni clan odgovarjal pred društvom zaradi eventualnih neuspehov. Zato apeli- ramo na vise člane, ki jim je tova- rištvo in naš skupni p ok ret svet, naj ne oklevajo, kadar jih društveni od- bor zove k izvršitvi njihovih skrom- nih dolžnosti. Odbor. Književnost k Mrtvi menih. Spisal Josip Kor- ban. Založil Franc Leskovšek, Celje. Strani 109. Cena v polplatno vezane knjige Din 20.—. Znani mladinski pi- satelj Josip Korban, šolski upravitelj v Gornjem grau, je zopet izdal zbir- ko desetih lepih mladinskih povesti iz gornjegrajskega okraja, deloma z resno, deloma s humoristično vsebi- no. Mladina bo brala to knjigo z užit- kom, pa tudi odrasli bodo gotovo ra- di segli po njej. To zbirko povesti toplo priporočamo. Knjiga se naroča v knjigarni Franc Leskovšek v Celju, Glavni trg 10. Dobi se tudi v drugih knjigarnah. WILLY ROGGERS: Konj »Lea, bodi tako dobra in zaveži mi samoveznico!« »Oh, ti neroda! Ali nimaš desetih prstov?« In godrnjaje pomaga Lea svoj emu možu. Vitka je in živahna, on pa ne- roden in pofiasen. Kokoška, skoraj so pišče, on pa premasten puran. Kakš- na čudna dvojica sta vendar gospod in gospa Gennerjeva! On je stavbe- nik in prakso je že pustil. Prej je nabiral denar, zdaj nabira samo še mast. Ves dan poseda v naslonjaču in bere ljudske romane, ona pa tke in plete. Na Floridi sta, v letovišču. »Kdi, ob petih moraš iti malo na izprehod. Premalo se giblješ.« »Dobro, Lea, v Kazino pojdeni.« Lea ne vidi prav Irada, da hodi njen mož sam v Kazino. Takoj pri- pomni posmehljivo: »Ali si zato oblekel bele hlače? Spet boš malo dvoril svoji Mary Picksordovi, neroda debela!« Mary Pickfordova seveda ni po- vsod znana filmska zvezda, ampak le drobna, svetlolasa dama, ki sta- nuje v sobi Številka 37 ter kosi zra- ven Lee in Edija. Ta dva sta ji tudi dala ta priimek. Edi jo je časin pre- KJERKOLI BOD' M'lf' nL.'l\C POVSOD ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET SAMO več prijazno pogledal. Lei pa to ni prav nič všeč. Sicer pa ve, da je to samo nedolžna, platonska ljubezen. »Kako si smeSen, če misliš, da s© bo Mary Pickfordova brigala za ta- kega konja!« * * Mary Pickfordova ali Mary Bou- donova, kakor se je v resnici ime- j novala, je sedela s svojo družbo za J zeleno mizo pri igri. Gospod Edi Gen- ner se je vtihotapil v njeno bližino. Njegov pogled bega med poskakujo- Čo kroglico in dražestno ročico mi- kavne Maiy, ki polaga novce na 9, jih potem prestavi na 7 in potem pu- sti na številki 5. Res srčkana je! Ze- lena obleka po najnovejši modi se ji prilega, kakor bi bila prilepljena nanjo. Podzavestno šepne gpspod Genner številko devet. Devetica pride. Po- tem napove eno. Ena pride. Tedaj se Mary Pickfordova presenečeno obrne. »P'rihodnost znam napovedovati,« šepne dobrovoljno gospod Genner. : »Gospod, katera številka pa pridt zdaj?« reče proseče Mary. »Osmica,« reče čarovnik brez> pr»- mišljanja. i . ' j Mary stavi na ostihico. IzplaČajo ji 75 dolarjev. Njen näsmesek postaja Cedalje bolj razigran. Brez pomišlja- nja se skloiii k 'gospodu^OtetiineriTi in ga prosi, naj ji še pomaga. »Zdaj bodo po vrsti al'dv^lke 1 — ,'? — ß —- 8.« Stavi stotak 1h' (iobi dva nazaj. Igra se nadaljüje. äaspod Genner, ki ga je moral sam vrag obsesti — nje-¦' mu sameimi se zdi tako —, se sko- raj nikoli ne zmoti. Ob šestih ima Mary 22.500 dolarjev. Vsi za&udeno gledajo. Kako je to mogoče? KakSno vražjo srečo im a ta ženska! Mary vstane in pomigne Ediju, naj pride za njo. V skritem kotičku na terasi se dobita. »O, gospod, kako ste bili dobri! Vi poznate nedvomno nezgreŠljivi si- stem!« »Hm!« se skromno zasmeje konj. »Številko, ki pride, pomnožim s sta- rostjo krupjeja in vse skupaj delim z 31.416 . . .« »Norčujete se . . .« Pogovarjata se dalje in pogovor je čedalje zaupnejši. Nikakor noče, da bi ji gospod kar za nebeško plačilo priskrbel 22.500 dolarjev. Z besedami, ki so sicer zavite v temo, a vendar dovolj jasne, mu pove, da vrata so- be številka 37 to noč ne bodo zakle- njena. * * Hotelski gostje prihajajo v obed- nico kakor kokoši v kurnik. Gospod in gospa Gennerjeva večerjata sama pri svoji mizi. Edi je vesel, Lea sla- bo volje. On je celo preveč vesel. Ne- prestano govori, Mary pa poveäa pri sosedni mizi oči v svojo rakovo ma- jonezo. Po v'ecerji šepne( Edi malf svetlolaski mimogrede v veži: »Ob enajstih.« Ona prikima. Lea se bliža in vrat izteguje kakor radovedna, a nič slu- teča putka. »Ali ne bi bilo lepo, če bi šla malo na izprehod? Na obali bo nocoj tako lepo . . .« »Zakaj pa ne, angelček,« pravi Edi veselo. Ta moževa prijaznost je prelepa, da bi mogla biti pristna. Šla sta in dolgo hodila po vlažnem pesku. Ob pol enajstih pa je iznenada dejal Edi: »Ne počutim se prav dobro. Pojdi- 1 va domov, če ti je prav.« Stran 4. »Nova Doba« 5. II. 1934. Štev. If. Lea je Šla v svojo sobo, ki jo samo tanka vrata ločijo od moževe. Edi premišlja. Njegova žena spi najbolj trdno med enajsto in eno uro. Potem se začne prebujati in spi čedalje slab- 3e. Torej ima dve uri časa, ko bo lahko brez nevarnosti izginil. Enakomerno ženino dihanje mu zbuja pogum. Tiho odide na hodnik in se splazi v sobo številka 37. Mary Picksordova ga čaka. Ni preveč na- vdušena, upira se pa tudi no. Lju- beznivo sc reši svojega častnega dol- ga. Ob pol ene jo gospod Genner za- pusti in se po prstih splazi v svojo sobo. $ spalnim plaščem, ki ga stis- ka k sebi, oplazi zid. Zdajci pa mu srce zastane. Iz nje- govo sob.e se sliši sum. Odpre vrata. Z namršenim perjem ga čaka putka. In. pravi: »Saj se mi je takoj zdelo! Preveč rakove majoneze si se najedel. In zdaj si bolan, ti konj neumni! Ce ne bi bil pri mizi tako požrešen, tega ne bi bilo! Zdaj ti bom pa morala kuhati kamilice!« »Da, angel Cek,« je zastokal gospod Genner. »Po tvojih nasvetih bi se bil moral ravnati. Sicer pa upam, da ne bo nič hiidega!« Putka gre v svojo sobo in prižge kulialnik na spirit. Zraven mu seve- da pridiguje. Konj pa leže tiho, brez besede v posteljo. »Na, pij zdaj!« »Hvala, Lea!« »Da, Ce nc bi imel mene!« »Da, Lea!« Drugi dan opoldne so se spet zbrali gostje v obednici. Spet jesta Lea in Edi kar saraa. Fran jo DoEžan C e B j © Za kresil« Telefon 24* kleparsivo, vodovodne instalaeije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora) navedene stroke spadalota dela In popravila — Cen« zmerna — Postrtžba točna In solfdoc Pri sosedni mi/i ni nikogar. »Glej no!« pravi putka s posmeh- Ijivim prizvokom. »Mary Pickfordo- ve ni več Odpolovala je, očka . . .« »Mižliš?« Nehote se Ldha polasti žalost. !Se enkrat /aživi pred njegovimi očmi iinočnja pustolovščina. Spomni se zlatih kodrov, belih blazin, bele pi- žame, opojnega parlema. Lea pa ne ugane njegovib misli. Ponudi mu krožnik z jajčno solato in se norču- je: »Seveda je odpotovala, tvoja Ma- ry Pickfordova. Menda vendar ne niisliš, da bo čakala takšnega konja!« (Prevel B. R) Žena: »Kaj bi ti storil, če bi jaz umrla?« Mož: »Isto, kar bi ti storila. ce bi jaz umrl.« Žena: »O, saj si mi bil vedno sumljiv!« »Ali isi imel tudi tako hude oapi- ce? Jaz nisem smel cele štiri tedne v solo.« — »O, moje ošpice so bile Se mnogo hujše — imel seni jih v počit- iiicah.« MAURICE LEBLANC: 43 Skrivnostno oko Kriminalen roman Pnt61 B. RlhterSlč Drugi dan so informacije uradnikov s prefek- ture potrdile to, kar sta Prasville in Lupin že ve- dela. Markiz d' Albufex je bil pri kanalski aferi tako zelo zapleton, da mu je moral princ Napolčon od- vz;eti vodstvo svojega političnega urada v Franciji Njegoy dom pa je še nadalje plaval v razkošju. Denar je dptyival le iz raznih sumljivih virov in po- sojiL V ^vejji z Daubrecquovo ugrabitvijo pa so tjognali, da markiz d1 Albufex proti svoji navadi ni priŠel tisti dan ob običajni uri, med žesto in sodmo, X syoj klub. In tisti ve.čer se je vrnil domoy jöele okoli ppjiioči pej». Potenj so se uradniki pobrigali &e za njegoye sorodnjke in zaupne prijatelje. Iskali so, kje bi mogel biti Daubrecq skrit. y^pb. je bil enak ničli. Lupin, ki je opazoyal markiza poysod, jo ugotoyil le to, da ni zapustil Pa- rjifsa^ Tako je mineval dan za dnem in čedalje bplj sc je bližal čas, ki sta se ga oba tako bala. Že petnajst dnj, je minilo od obsodbe, ko je markiz d' Albufex aekoö obiskal vojvodo de Mpntmaura, znanega sjjortnika, ki je pogosto prirejal velike loye na vepre y svojejn gozdu pri Durlainu. »Ni verjetno,« je dejal Prasville, »da bi se bogati Tojvoda de Montmaur, ki se briga le za lov in «svpja posestva, v politiko pa se sploh ue vmešava, spozabil tako dale-C, da tyi imel Daubrecqua ujetega na svojem gradu.« Lupinu sipje tudi tako zdelo, ker pa ni hptci ničesar prepustiti' slučaju, je sei za Albufexom tudi raeki dan uaslednjega tedna, ko ga je zagledal v loy^ki obleki, do Severne postaje in stopil v i.sti vlak kakpr on. Peljal se je do Aumala. Tu je čakal mar- kiza VQZ, ki ga je peljal na grad Montmaur. tn-tJLupin je mirno pozajtrkal, potern pa si je izpo- sodil kolo in se pripeljal prav tedaj pred grad, ko so Ipvei na konjj}) in v avtomobilih prihajali iz park»^ T,U(^i Bqarkiz d1 Albufex je bil med ujimi. Trikrat čez dan ga je Lupin še videl. Zvečer ga j^ spet opazil na postaji in eden izmed gonjačev je Ml z njim. Ppizkus je torej izpodletel, o/.iroma je vsaj do- kazal, da preiskava v tej smeri ne bi nič hasnila. Z^Jtaj se je potem Lupin odločil, da bo še nadalje iskal v to smer? Ill zakaj je drugi dan poslal Le Balluja, naj preišče okolico Montmaura? Samo da bi vse mogočnosti izčrpal do skrajnosti in ostal zvest svoji stari n^etodi- Cez clva dni mu je Le Ballu prinesel razen ne- pomembnih ohvestil tudi seznam vseh gostov, slu- žabnikov in splph uslužbencev na Montmauru. Med gonjači ga je zaniinal zlasti edon. Takoj je brzojavil: »Poizvedite, kaj je z gonjačemSe- bastiani jem!« Le Ballu je hitro odgovoril: »Sebastianija, ki je doma s Korzike, je priporočil vojvodi markiz d' Albufex. Stanuje dobro uro hoda od gradu v nekem lovskem paviljonu, ki so ga zgra- dili pri razvalinah nekdanjega montmaurskega gradu.« »Tako, zdaj pa vemo!« je zmagoslavno dejal Lupin Klarisi Mergyjevi. »To ime se mi je takoj čudno zdelo in me je spomnilo, da je d' Albufex Kor- zičan.« »Kaj mislite zdaj storiti?« »Če je Daubrecq zaprt v tej razvalini, bom stopil z njim v zvezo.« »Ne bo vam zaupal.« »Ne. Te dni sem naposled s pomočjo policije od- kril bivališče obeh starih dam, ki sta odvedli vašega Jacquesa iz Saint-Germaina in ga še isti dan pri- vedli nazaj v Neuilly. To sta dve gospodični, Dau- brecquovi sestrični, ki dobivata od njega mosečno rento. Gospodični Rousselotou; — zapomnite si njuno ime in njun naslov — 134, Rue du Bac, mi zdaj za- upata, ker sem jima obljubil, da poiščem njunega sorodnika in dobrotnika. Starejša, Evfrozina Rous- selot, mi je dala tudi pismi, kjer prosi Daubrecqua, naj gospodu Nicolu docela zaupa. Vidite torej, da sem poskrbel za vse opreznp^tne mere. Se npcoj od- potujem.« »O d p o t u j e v a !« je rekla Klarisa. »Vi!« »AH morem živeti v tern brezdelju, v tej uirzlici? Saj ne štejem več dni . . . v osemintridesetih ali ätiri- (losetili dneh, ki nama še ostajajo . . . Saj Stejem žo ui'e!« Lupin je bra I iz njenih besed tako tiduo odloč- nöst, da je ni niti posku&ai odvrniti od njenega uačrta. Drugo jutro ob petih sta so z avtom odpeljala. Grognard ju jo spremljal Da ne bi zbujal sum a, si je izbral Lupin za svoje glavno bivališčo Amiens, odkodor je bilo do Mont- maura samo trideset kilometrov. Tain je tudi pustil Klariso. Okoli osinih je dobil Le Balluja nedaleC od sta- rega gi*adu, ki nosi v okoliti ime Morte-Pierre. V njegovem spremstvu si je potem ogledal bližino raz- valine. Ob robu gozda si je rečica Ligier izdolbla zelo globoko strugo. Nad tijo se dviga strma stena in na I njej stoji Morte-Pierre. ! »Tu ne bonio rnogli ni& opraviti,« je rekel Lupin. ' »Skala je skoraj gladka in Sestdeset ali sedemdeset I metrov visoka. Reka pa jo tudi na vseb straneh ' oklepa.« I Malo dalje sta odkrila most in sla eezenj. Potem sta se odpravila po pešpoti, ki ju je po mnogih ovin- kih med smrečjem in hrastovjem privedla do majhne jase. Od ondod sta zagledala zid z vrati, ki so bila ' zavarovana z železnimi oboji. Na obeh straneh sta so dvigala dva mogočna stolpa. »Tu stanuje torej gonjač Sebastiani?« je vprašnrt Lupin. »Da,« je potrdil Le Ballu, »s svojo ženo prebivÄ v paviljonu sredi razvaline. Razen tega sem še izv»- del, da ima tri odrasle sinove, ki so bili baje vsi na potovanju prav tisti dan, ko je bil Daubrecq ugrab- ljen.« »Oho!« je dejal Lupin. »Ta okoiiščina me pa ka» preseneča, Najbi-ž so storili to dejanje oni in njihor oče.« Proti večeru je skrivaj splezal na srednji nasip, desno od obeli stolpov. Od ondod je laliko pregledaJ paviljon, kjer je gonjač stanoval, in ostanke nek- danjega gradu: nekaj zidov in vodnjak, na drugi strani pa oboke nekdanje kapele in kuj) razvalin. Okoli roba skale je vodila pot in na njenem konc» so bili ostanki ogromnih gi"ajskih jeC% ki sd se ž