B URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XV
v
LJUBLJANI, dne 13. junija 1958
Številka 19
VSEBINA:
«ti. Uredba o organizaciji in delu Uprave za vodno gospodarstvo LRS.
«7. Uredba o organizaciji In delu Uprave za gozdarstvo LRS.
98.	Uredba o ustanovitvi Republiške tarifne komisije ter o načinu ustanovitve in delu okrajnih in občinskih tarifnih komisij.
99.	Odlok o stopnjah dohodnine od kmetijstva za leto 1958.
100.	Odlok o dopolnitvi odloka o voznih olajšavah na avtobusih za učence v gospodarskih šolah.
101.	odločba c spremembah odločbe o ustanovitvi Zavoda LR Slovenije za transfuzijo krvi.
102.	Odločba o razglasitvi ceste Solkan—predor Panovec za cesto II. reda.
103.	Odločba o Imenovanju člana Sveta umetniških akademij.
104.	Odločba o določitvi zastopnikov Izvršnega sveta In o določitvi organizacij, ki določijo zastopnike v organe Trgovinske zbornice LRS.
*05. Odločba o določitvi zastopnikov Izvršnega sveta in o določitvi organizacij, ki določijo zastopniike v organe Gostinske zbornice LRS.
106.	Odločba o določitvi zastopnikov Izvršnega sveta in o določitvi organizacij, ki določijo zastopnike v organe Obrtne zbornice LRS.
107.	Odločba o določitvi zastopnikov Izvršnega sveta in o določitvi organizacij, ki določijo zastopnike v organe Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
108.	Odredba o kategorizaciji položajev iz 1. do 14. točke 3. člena uredbe o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zavodov.
109.	Odredba o določitvi krajev, delovnih mest in panog spe- -cializaclje, za katere se lahko določi posebni dodatek uslužbencev zdravstvenih Zavodov.
lil). Odločba o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 113. volilnem okraju.
Odloki ljudskih odborov:
34.	Odlok o oprostitvi časopisnih podjetij plačevanja proračunskega prispevka Iz osebnega dohodka delavcev v letu 1958 v okraju Celje.
35.	Odlok o proračunu okraja Novo mesto za leto 1958.
96.
Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona 0 terne]jiih družbene m politične ureditve in o orga-oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z 81. !; e|iom zakona o državni upravi (Uradni l.st FLRJ, ?*• 13-127/56) izdaja izvršni svet Ljudske skupščine -•-1 Slovenije
UREDBO
0	organizaciji in delu Uprave za vrnlno gospodarstvo
LR Slovenije '
I.	Splošne določbe t. člen
Uprava za vodno gozdarstvo LR Slovenije (v načinjeni besedilu: uprava) opravlja kot samostojen r( Publišk.; organ na področju vodnega gospodarstva *-R Sloveniji -tiste upravne .zadeve iz republiške
1	ristojnosti, ki su določene s to uredbo.
1	2. člen
Lijirava samostojno opravlja zadeve s svojega-de-Vuega področja na podlagi in v mejah zakonov jn .^■gih aktov zvezne in republiške skupščine, uredb 'drugih aktov zveznega oziroma republiškega iz-
ega sveta, na podlagi predpisov pristojnih zvez-
Vr-šn
upravnih organov, sekretariata Izvršnega sveta kmetijstvo jn gozdarstvo ter v skladu s smernica-1 'Ppubliškega izvršnega sveta. t . Uprava opravlja zadeve s svoje-a delovnega pod-(,la tako, kot je določeno z 42. členom in drugimi °ebnmi zakona o državni upravi.
3. člen
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in go-r$tvo nadzoruje zakonitost dela uprave in izvršuje
nasproti njej druge pravice in dolžnosti, določene s 43. členom zakona o državni upravi.
4.	čleu
Odredbe in upravna navodila za izvrševanje zakonov oziroma predpisov zveznega in republiškega izvršnega sveta izdaja uprava samo, če je z zakonom oziroma s predpisom Izvršnega sveta posebej za to
pooblaščena.
'Pravilnik za izvrševanje zakona ali predpisa Izvršnega sveta lahko izda uprava s pritrditvijo republiškega izvršnega sveta oziroma sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo samo, če je s takim predpisom za to posebej pooblaščena.
Strokovna navodila (instrukcije) in pojasnila daje uprava na svojem delovnem področju samostojno.
II.	Delovno področje Uprave za vodno gospodarstvo
,	5. člen
Na področju vodnega gospodarstva opravlja uprava v mejah republiške pristojnosti tele zadeve:
1.	strokovno usmerja in nadzoruje celotno javno vodnogospodarsko službo v LR Sloveniji;
2.	proučuje vprašanja vodnega gospodarstva v LR Sloveniji, skrbi za izdelavo vodnogospodarskih osnov, sestavlja programe za urejanje, izkoriščanje in varstvo voda ter za obrambo pred vodami, predlaga izvedbo ustreznih regulacijskih, melioracij sikih in drugih vodnih del;
* .3. sodeluje jiri pripravljanju osnutkov republiških predpisov s jvodročja vodnega gospodarstva;
'4. zdaja upravne odločbe, za katere je pristojna po zakonu o varstvu voda (Uradni list LRiS, štev. 40-i:or.:>; dal je vodnogospodarska soglasja k investicijskim programom po posebnih zveznih predpisih;
5.	odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo za vodno gopodarstvo pristojni upravni organi okrajnih ljudskih odborov po 13., 18,, 22., 24., 23., 36., 40. in 42. členu zakona o varstvu voda;
6.	izdaja predpise, za katere je pooblaščena po zakonu o varstvu voda in drugih predpisih;
7.	daje strokovna mnenja o vprašanjih s področja vodnega gostpodarstva;
8.	voda vodno knjigo, kataster kvalitete voda, tehnični arhiv vodnih ureditev in register vodnih skupnosti;
9.	neposredno upravlja Blejsko in Bohinjsko jezero ter reke Muro, Dravo, Savinjo, Savo, Krko, Sočo, Sotle, Ljubljanico, Kolpo, Notranjsko Reko (Timav) s pripadajočimi vodnimi zemljišči, ki so v družbeni lastnini, razen tistih, ki so osnovna sredstva gospodarskih organizacij; skrbi za ureditev, vzdrževanje in varstvo teh voda, kraških ponornih voda, hudournikov z veliko prodonosnostjo in obalnega morja; daje predloge za izvedbo varstvenih ukrepov za preprečevanje čezmerne erozije;
10.	nadzoruje izvrševanje zakona o varstvu voda in drugih predpisov o vodah, kolikor gre za vode iz
9.	točke;
11.	opravlja naloge investitorja pri hidrotehničnih delih, ki se financirajo iz sredstev, ki so dana upravi;
12.	izdeluje v skladu z veljavnimi predpisi projekte za hidrotehničua dela za svoje potrebe in za potrebe ljudskih odborov;
13.	daje ljudskim odborom in vodnim skupnostim strokovno pomoč pri reševanju vodnogospodarskih vprašanj;
14.	skrbi za strokovno vzgojo in izpopolnjevanje delavcev in uslužbencev v vodnogospodarski službi;
15.	opravlja pisarniško in strokovno delo za vodni sklad LR Slovenije;
16.	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posebnih predpisih.
UL Organizacija uprave
a)	Direktor
6.	člen
Direktor načeluje upravi, jo predstavlja in vodi njeno delo. Direktorja postavi in razreši Izvršni svet.
Ce je direktor dalj časa odsoten ali zadržan, mu določi namestnika Izvršni svet.
7.	člen
Direktor je odgovoren za zakonitost, pravilnost in pravočasnost dela uprave. Direktor je odgovoren za delo uprave Izvršnemu' svetu.
8.	člen
Direktor organizira delo uprave; izvršuje sklepe Izvršnega sveta oziroma skrbi, da se ti sklepi izvršujejo; izdaja predpise, za katere je pooblaščena uprava, in odločbe iz pristojnosti uprave; opravlja druge zadeve, kolikor »e ne opravlajo v notranjih o rigam izaći js kih enotah uprave.
Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov uprave ter gospodami z materialnimi sredstvi uprave.
9.	člen
Direktor imenuje in razrešuje v skladu s predpisi o javnih uslužbencih uslužbence in delavce uprave
in izdaja druge odločbe o njihovem delovnem razmerju.
Direktor je uajvišji disciplinski starešina za uslužbence in delavce v upravi.
Za najemanje nestalnih delavcev lahko d i rek to t pooblasti upravnike vodnogospodarskih sekcij.
10.	člen
Direktor podpisuje akte uprave, kolikor v te» členu ni drugače določeno.
Direktor lahko pooblasti vodje temeljnih organizacijskih enot, da podpisujejo določene dopise v zadevah, ki so jim poverjene.
Predpise, za katere je pooblaščena uprava, predloge ukrepov, ki naj jih izda Izvršni svet, ter sporočila in pojasnila za Ljudsko skupščino podpisuje samo direktor.
11.	člen
Predloge ukrepov, ki naj jih izda Izvršni svet ter sporočila in pojasnila za Ljudsko skupščino, njena domova, odbore in komisije pošilja direktor P° sekretariatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in go" zdarstvo.
12.	člen
Predlog vsakega predpisa ali ukrepa, ki se polij® Izvršnemu svetu, mora direktor predložiti poprej 1 mnenje strokovnemu svetu Izvršnega sveta za vodo6
gospodarstvo. Ce mnenja strokovnega sveta ne up0, števa, mora v predložitvenem poročilu obrazložitii J zakaj ga ni upošteval.
V	nujnih primerih lahko direktor predloži osnutek predpisa ali predloga po sekretariatu Izvrineg8 sveta za kmetijstvo in gozdarstvo takoj IzvršneiO'j svetu, mora pa nujnost obrazložiti in o tem poročati na prvi seji strokovnega sveta,
b)	Notranje organizacijske enote v upravi
13.	člen
Temeljne organizacijske enote v upravi so:
1.	oddelek za vodnogospodarsko-upravne zadet®1
2.	št udi j sko- raziskovalni oddelek,
3.	urad za vodno knjigo, kataster kvalitete vod8' tehnični arhiv in register vodnih skupnosti,
4.	odsek za splošne zadeve,
5.	vodnogospodarske sekcije.
V	okviru oddelkov so lahko odseki za opravil*
nje posameznih sorodnih zadev s področja oddeli referati in druge organizacijske oziroma delovne eB.^ te, v okviru odsekov pa referati in druge organizadi ske oziroma delovne enote.	^ „
Notranje organizacijske oziroma delovne v okviru vodnogospodarskih sekcij (rečna nadz ^ stva, skladišča, delavnice in podobno) se določijo poslovnikom uprave.
14.	člen
Oddelek za vodnogospodarske upravne za<^tg opravlja upravne zadeve v zvezi z urejanjem, i^, riščanjem in varstvom voda ter obrambo pred v<*v mi, odpravlja strokovno nadzorstvo nad izvrševanj predpisov in ukrepov s področja vodnega gospo18^. stva; pripravlja strokovna navodila in pojasnila soglasja, dovoljenja in druge upravne odločbe.
15.	čdeo
Studijski raziskovalui vddolek opravlja študijska in raziskovalna dela v zvezi z urejanjem, izkoriščanjem iu varstvom voda ter obrambo pred vodami, izdeluje vodnogospodarske osnove in programe, pripravlja strokovna mnenja ter opravlja strokovno delo za vodni sklad LR Slovenije.
16.	člen
Urad za vodno knjigo, kataster kvalitete voda, tehnični arhiv in register vodnih skupnosti ureja vodilo knjigo in kataster kvalitete voda, zbira iu hrani projekte, kalavdaeijske elaborate in listine izdanih vodnogospodarskih soglasij m dovoljenj za posege v ▼odo ter vodi register vodnih skupnosti.
17.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja 'pravno službo uprave, računovodsko in personalno službo, pisarniško delo in ekonomatske zadeve, pisarniško in računovodsko delo za vodni sklad LR Slovenije ter votli Strokovno knjižnico.
Odsek za splošne zadeve opravlja delo v zvezi s strokovno vzgojo in izpopolnjevanjem delavcev in Uslužbencev v vodnogospodarski službi.
18.	člen
Vodnogospodarske sekcije so v Brežicah, Celju, Gorici, Kopru, Ptuju, v Uornji Radgoni in v Ljubljani.
Sekcije neposredno upravljajo, urejajo in vzdržujejo vode iz 9. točke 5. člena s pripadajočimi vodni-Uii zemljišči, skrbijo za vzdrževanje objektov na teh Vodah in materialnih sredstev, ki so jim zaupana, dajejo ljudskim odborom in vodnim skupnostim strokovno pomoč v vodnogospodarskih vprašanjih ter Upravljajo še druge zadeve, ki se predpišejo s poslov, likom uprave.
c)	Pravice in dolžnosti vodilnih uslužfbencev
19.	člen
Delo oddelka vodi načelnik oddelka, delo vodno-kuepodarske sekcije upravnik sekcije, delo samostojnega odseka šef odseka, delo drugih organizacijskih uuot pa vodje teh enot.
Predstojniki temeljnih organizacijskih enot depo navodilih direktorja in so njemu odgovorni 46 delo svoje organizacijske enote.
Vodje notranjih organizacijskih enot delajo po ^vodilih predstojnika temeljne organizacijske enote 9 »o njemu neposredno odgovorni za delo svoje orga-tUzucijske enote.
20.	člen
, Načelnik oddelka oziroma upravnik vodnogospo ''UrsLe sekcije v svoji organizacijski enoti:'
— organizira delo,
s, ~ razvršča uslužbence in delavce ua delovna me '8 in razporeja <lelo,
. ~ razporeja letni dopust delavcev in uslužben-načelnik oddelka razporeja letni dopust delav-v in uslužbencev v oddelku v skladu s splošnim ^Učrtoim dopustov v upravi; dovoljuje delavcem in službencem izredne dopuste do 7 dni v letu,
1	— izdaja odločbe v upravnem postopku,- za ka-
ga pooblasti direktor,
—	skrbi za izvrševanje predpisov iu ukrepov, ki se tičejo zadev iz delovnega področja organizacijske enote,
—	je neposredni disciplinski starešina delavcev in uslužbencev,
—	daje pojasnila glede uporabe predpisov z delovnega področja svoje organizacijske enote, če ga direktor izrečno za to pooblasti.
Načelnik oddelka oziroma upravnik sekcije je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev z delovnega področja svoje organizacijske enote,
21.	člen
Šef samostojnega odseka oziroma vodja urada za vodno knjigo v svoji organizacijski enoti:
—	organizira delo,
—	razvršča delavce in uslužbence na delovna mesta tn» razporeja delo,
—	skrbi za izvrševanje predpisov in ukrepov, ki se tičejo zadev z delovnega področja svoje organi-cijske enote.
Šef samostojnega odseka oziroma vodja urada za vodno knjigo je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev z delovnega področja svoje organizacijske enote,
č) Kolegij im strokovne komisije
22.	člen
V upravi je kolegij kot posvetovalni organ direktorja.
Kolegij obravnava predlog predračuna dohodkov in izdatkov, organizacijska vprašanja uprave, vsa načelna vprašanja in tekočo problematiko z delovnega področja uprave.
Člani kolegija so načelnik oddelka za vodnogo-spodarsko-upravne zadeve, načelnik študijskega raziskovalnega oddelka in šef odseka za splošne zadeve. Direktor lahko imenuje za člane kolegija tudi druge uslužbence.
Seje kolegija sklicuje direktor po potrebi. Seja kolegija mora biti praviloma enkrat tedensko, najmanj pa enkrat mesečno.
Kolegij vodi direktor; če je direktor odsoten ali zadržan, pa načelnik oddelka, ki ga določi direktor.
23.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj, za izdelavo osnutkov predpisov in za pripravo mnenj in predlogov lahko ustanovi direktor posebno strokovno komisijo, če je za to potrebno posebno proučevanje ali drugačno strokovno sodelovanje in izkušenost, pa tega ni mogoče zagotoviti v sami upravi.
Člane komisije imenuje direktor izmed uslužben. cev uprave in izmed drugih strokovnjakov s področja, za katero je komisija ustanovljena.
Člani strokovne komisije lahko dobijo nagrado za svoje delo. Nagrado določi direktor v soglasju z državnim sekretarjem za finance.
IV. Sistemizacija delovnih mest
24.	člen
sistemizacija delovnih mest v upravi se določi S posebno odločbo Izvršnega sveta.
Predlog za sistemizacijo delovnih mest da direktor.
‘ V, KaBČoe določbe
26.	člea
Uprava Una pečet z besedilom: »Ljudska republika Slovenija — Uprava za vodno gospodarstvo«.
26.	okiu
Natančnejše določbe o notranji organizaciji, delu at poštovanju eirgaiiizacijski‘h enot uprave predpiše direktor s poslovnikom.
27.	člen
Ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o ustanovitvi, organizaciji in delu Uprave za vodno gospodarstvo LRS (Uradini list LRS, št. 9-2>/34).
28.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 01-800/2-66
Ljubljana, dne. 7. junija 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1, r.
97.
Na podlagi 5. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z 81. členom zakona o držuvni upravi (Uradni list FLRJ, št. 13-187/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
UREDBO
e organizaciji in delu Uprave za gozdarstvo LR Slovenije
I.	Splošne določbe
1.	člen
Uprava za gozdarstvo LR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) opravlja kot samostojen republiški upravni organ na področju gozdarstva v LR Sloveniji tiste upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki so določene s to uredbo.
2.	člen
Zadeve s svojega delovnega področja opravlja uprava samostojno na podlagi in v mejah zakonov in drugih aktov zvezne in republiške ljudske skupščine, na podlagi uredb in drugih aktov zveznega oziroma republiškega izvršnega sveta, na podlagi predpisov pristojnih z vernih upravnih organov, sekretariata republiškega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter v skladu v smernicami Izvršnega sveta Ljud-sike skupščine LR Slovenije.
Uprava opravlja zadeve s svojega delovnega pod-ročja tako, kot je določeno z 42. členom In drugimi določbami zakona o državni upravi.
3.	člen
Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in go-' zdarstvo nadzoruje zakonitost dela uprave in izvršuje nasproti njej druge pravice in dolžnosti, določene v 45. členu zakona o državni upravi.
4.	člen
Odredbe in upravna navodila za izvrševanje zakonov oziroma predpisov zveznega ali republiškega izvršnega sveta izdaja uprava samo, če je z zakonom oziroma s predpisom izvršnega sveta posebej za to pooblaščena.
Pravilnik za izvrševanje zakona ali predpisa Izvršnega sveta lahko izda uprava s pritrditvijo republiškega izvršnega sveta oziroma Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo samo, če je s takim predpisom za to posebej pooblaščena
Slrokovna navodila (intrukcije) in pojasnila daje uprava na svojem delovnem področju samoslojno.
IL Delovno področje Uprave za gozdarstvo
5.	člen
Na področju gozdarstva opravlja uprava v mejah republiške pristojnosti tele zadeve:
1.	nadzoruje izvrševanje zveznih in republiških predpisov o gozdovih;
2.	strokovno usmerja in nadzoruje gozdarsko službo v Sloveniji;
3.	proučuje vprašanja s področja gojitve, obnove, varstva in izkoriščanja gozdov, gozdnih komunikacij j in drugih gozdarskih gradenj, lesnega gospodarstva ter udejanja hudournikov v zvezi z varstvom gozdov; daje o teh vprašanjih pristojnim organom svoja mnenja in predloge; izdaja na teh področjih ukrepe, ko-Ukor je zalo pooblaščena s posebnim; predpisi;
4.	sodeluje pri pripravljanju letnega in perspektivnega republiškega plana na področju gozdarstva;
5.	spremlja izvrševanje republiškega družbenega plana na področju gozdarstva in daje sekretariatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o tem poročila in analize;
6.	sodeluje pri pripravljanju osnutkov republiških predpisov s področja gozdarstva;
7.	daje strokovna navodila in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega področja;
8.	potrjuje gozdnogospodarske ureditvene načrte (elaborate), kolikor to ne spada v pristojnost okrajnih uprav za gozdarstvo;
9.	izdaja dovoljenje, soglasja in druge odločbe po:
—	4. odstavku 20. člena ter po 22. in 26. členu zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št: 22/1953),
—	3. in 4. točki odredbe o ukrepih proti kostanjevemu raku in črn Hov ki (Uradni list LRS. štev. 33/1952),
—	3. členu pravilnika o opravljanju logarske službe v Sloveniji (Uradni list LRS, št. 25/1951),.
— XIII. točki navodila za izvajanje uredbe o za-tiranju gobavca (Uradni list FLRJ. št. 50/1949).
—	lil., 12. in 20. členu splošnega zakona o varstvu gozdov pred požari (Uradni list FLRJ. šl. 29/1947).
—	odloku o prenosu i/dajšnja dovoljenj za seč'
. > in uporabo posameznih vrst lesa iz pristojnost1 Zveznega državnega sekretariata za narodno gospodarstvo v pristojnost republiških organov za gozdarstvo (Uradni list FLRJ, št. 18/1956);
10.	izdaja predpise po 15. členu zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22/1963) in druge predpise, za katere je posebej pooblaščena,
11.	odloča o pritožbah proti odločbam okrajni*1 uprav za gozdarstvo, izdanih v upravnem postopk11'
12.	daje pritrditve k predlogom z.a izločanje zeiH'
liišč za pogozdovanje in melioracijo krasa;	,
13.	odreja ukrepe ra gospodarjenje z! gozdovi in gozdnimi zemljišči v hudourniških predelih;
14.	daje ljudskim odborom strokovno pomoč pri reševanju vprašanj s področja gozdarstva in lesnega gospodarstva;
15.	opravlja naloge investitorja pri gozdarskih gradnjah, ki se financirajo iz upravi danih sredstev;
16.	opravlja strokovno in pisarniško delo za gozdni sklad LR Slovenije;
17.	skrbi za strokovno vzigvjo in izpopolnjevanje gozdarskih kadrov;
18.	opravlja druge zadeve, ki so dane v njeno pristojnost z drugimi predpisi.
6.	člen
£oper upravne odločbe, ki jih izda uprava po 9. točki 5. člena te uredbe, je dopustna pritožba na sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
111.	Organizacija uprave
a)	Direktor
7.	člen
Direktor načeluje upravi, jo predstavlja in vodi njeno delo. Direktorja postavi in razreši Izvršni svet.
Ce je direktor dalj časa odsoten ali zadržan, mu določi namestnika Izvršni svet.
8.	člen
Direktor je odgovoren za zakonitost, pravilnost *8 pravočasnost dela uprave. Direktor je odgovoren za delo uprave Izvršnemu svetu.
9.	člen
Direktor organizira delo uprave; izvršuje sklepe ^vršnega sveta oziroma skrbi, da se ti sklepi izvršijo; izdaja predpise, za katere je pooblaščena uprava, in °dloČ!be iz pristojnosti uprave; opravlja druge zade-; v6, kolikor se ne opravljajo v notranjih organizacij-j skih enotah uprave.
Direktor je odredl><xlajulee za izvrševanje pred-fačuna dohodkov in izdatkov uprave ter gospodari z Materialnimi sredstvi uprave.
10.	člen
Direktor imenuje in razrešuje v skladu s predpisi ? javnih uslužbencih uslužbence in delavce uprave in 1 z<iaja druge odločbe o njihovem delovnem razmerju. Jbrektor je najvišji disciplinski starešina za usluž-^nce in delavec v upravi.
11.	člen
, Direktor podpisuje akte uprave, kolikor v tem c*end n; drugače določeno.
Direktor lahko pooblasti vodje temeljnih organizacijskih enot, da podpisujejo določene dopise v za-flevah, ki so jim poverjene.
. • Predpise, za katere je pooblaščena uprava, predloge ukrepov, ki naj jih izda Izvršni svet, ter sporo-Clla in pojasnila za Ljudsko skupščino, podpisuje sa-»‘o direktor.
12.	člen
v Predloge ukrepov, ki naj jih izda Izvršni svet, ter ^Poročila in pojasnila za Ljudsko skupščino, njena P°niova, odbore in komisije pošilja direktor po sekre-Mriatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
13.	člen
Predlog vsakega predpisa ali ukrepa, ki se pošlje Izvršnemu svetu, mora direktor poprej predložiti v mnenje Strokovnemu svetu Izvršnega sveta za gozdarstvo. Če mnenja strokovnega sveta ne upošteva, mora v predložitvenem poročilu obrazložiti, zakaj ga ni upošteval.
V	nujnih primerili lahko direktor predloži osnutek predpisa ali predloga po sekretariatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo takoj Izvršnemu svetu, mora pa nujnost obrazložiti in o tem poročati na prvi seji Strokovnega sveta. (i
b)	Notranje organizacijske enote v upravi
14.	člen 4
Temeljne organizacijske enote v upravi so:
1.	oddelek za gozdno proizvodnjo,
2.	oddelek za urejanje gozdov,
3.	oddelek' za ekonomiko in organizacijo v gozdarstvu,
4.	odsek za splošne zadeve.
V	okviru oddelkov so lahko odseki za opravljanje posameznih sorodnih zadev s področja oddelka, referati in druge organizacijske oziroma delovne enote, v okviru odsekov pa referati in druge organizacijske oziroma delovne enote.
15.	člen
Oddelek za gozdno proizvodnjo ima tele naloge;
—	opravlja zadeve v zvezi z gojUvijo (pogozdovanjem), obnovo, varstvom in izkoriščanjem gozdov ter zadeve v zvezi z izvrševanjem gozdno-gospodar-skih načrtov;
—	proučuje stanje, vrste in lipe ter smotrnost gradnje gozdnih komunikacij m drugih gozdarskih gradenj in opravlja druge zadeve uprave na tem področju ter zadeve v zvezi z urejanjem hudournikov, ki je potrebno zaradi varstva gozdov;
—	izdeluje analize, predloge, mnenja in opravlja druge zadeve v zvezi z vprašanji smotrnega gospodarjenja z lesom ter spremlja izvrševanje predpisov o lesnem gospodarstvu.
16.	člen
Oddelek za urejanje gozdov zbira podatke o stanju gozdov (površinah, vrstah drevja in ptubb110)’ opravlja zadeve v zvezi z izdelovanjem in potrjevanjem gozdno-gospodarskih načrtov (gozdno-ureditve-nih elaboratov) in sodeluje pri pripravljanju letnih in perspektivnih republiških družbenih planov na področju gozdarstva.
17.	člen
Oddelek za ekonomiko in organizacijo v gozdarstvu ima tele naloge;
—	proučuje vprašanja racionalnega gozdnega gospodarstva, izdeluje ustrezne analize, pripravlja mnenja in predloge, spremlja izvrševanje predpisov o gozdarstvu, opravlja zadeve v zvezi z organizacijo in delom gozdarske službe ter opravlja delo v zvezi z vzgojo in izpopolnjevanjem gozdarskih strokovnih kadrov;
—	opravlja strokovno službo za gozdni sklad LR Slovenije, spremlja žbiranje, razdeljevanje in uporabo prispevkov od sečnje lesa ter drugih sredstev
okrajnih gozdnih skladov in nadzoruje poslovanje organov in organizacij, ki razpolagajo s temi sredstvi.
18.	člen
Odsek za splošne zadeve vodi in opravlja:
—	pravno službo uprave,
—	računovodstvo gozdnega sklada LR Slovenije, računovodstvo uprave in blagajno,
—	personalno službo, pisarniško delo in ekono-matske zadeve ter vodi strokovno knjižnico in arhiv.
c)	Pravice in dolžnosti vodilnih
uslužbencev
19.	člen
Delo oddelka vodi načelnik oddelka, delo samostojnega odseka šef odseka, delo drugih organizacijskih enot pa vodje teh enot.
Predstojniki temeljnih organizacijskih enot delajo po navodilih direktorja i-n so njemu odgovorni za delo svoje organizacijske enote.
Vodje notranjih organizacijskih enot delajo po navodilih predstojnika temeljne organizacijske enote in so njemu neposredno odgovorni za delo svoje or-gaoizac* jwke enote.
29.	čte®
Načelnik oddelka v svoji organizacijski enoti:
—	organizira delo;
—	razvršča delavce ia netoabeece n« delovni mesta in razporeja delo;
—	razporeja letni dopust delavcev in uslužbencev v skladu s splošnim načrtom dopustov v upravi; dovoljuje delavcem in uslužbencem izredne dopuste do 7 dni v letu;
—	izdaja odločbe v upravnem postopku, za katere ga pooblasti direktor;
—	skrbi za izvrševanje predpisov in ukrepov, ki se tičejo zadev z delovnega področja organizacijske enote;
—	je neposredni disciplinski starešina delavcev in usjužJeocer;
—	daje pojasnila glede uporabe predpisov z delovnega področja svoje organizacijske enote, če ga direktor izrečno za to pooblasti.
Načelnik oddelka je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev z delovnega področja svoje organizacijske enote.
31.	člee
Sef samostojnega odseka v svoji orgaeatraerjeki enoti:
—	organizira delo;
—	razvršča delavce in uslužbence n* delovna mesta in razporeja delo;
—	skrbi za izvrševanje predpisov in ukrepov, ki se tičejo zadev z delovnega področja svoje organizacijske enote.
Sef samostojnega odseka je odgovoren aa zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev z delovnega področja svoje organizacijske enote.
č) Kolegij in strokovne komisijo ^
32.	člen
V upravi je kolegij kot posvetovalni erga* direktorja.
Kolegij obravnava predlog predračun* dohodkov in izdatkov, organizacijak* vprašanj* »prave, ve*
načelna vprašanja in tekočo problematiko z delovnega področja uprave.
Člani kolegija so: načelnik oddelka z* goedne proizvodnjo, načelnik oddelka z« urejanje gozdov in načelnik oddelka za ekonomiko in organizacijo v gozdarstvu. Direktor lahko imenuje za člane kolegija tudi druge uslužbence uprave.
Seje kolegija sklicuje direktor po potrebi. Seja kolegija mora biti praviloma vsaj enkrat tedenske, najmanj pa enkrat mesečno.
Kolegij vodi direktor, če je direktor odsoten ali zadržan pa načelnik oddelka, ki ga določi direktor.
23.	člen
Za proučitev posameznih vprašanj, za izdelavo osnutkov predpisov ter pripravo mnenj in predlogov lahko ustanovi direktor posebno strokovno komisijo, če je »a to potrehmo posebno proučevanje ali drugačno strokovno sodelovanje in izkušenost, pa tega ni mogoče zagotoviti v sami upravi.
Člane strokovne komisije imenuje direktor izmed uslužbencev uprave in izmed drugih strokovnjakov s področja, za katero je komisija ustanovljena.
Člani strokovne komisije lahko dobijo nagrado za svoje delo. Nagrade določi direktor v soglasju z Arzavnrro sekretarjem za finance.
d)	Sistemiz &c ija delovnih mesi
24.	člen
Sistemizacija delovnih mest v upravi se določi
a posebno odločbo Izvršnega sveta.
Predlog sistemizacije delovnih mest da direktor.
TV. Končne določbe
35.	člen
Uprave ima pečat z besedilom: »LjuotKa republika Slovenija — Uprava za gozdarstvo«,
36.	člen
Natančnejše določbe o notranji organizaciji, delu in poslovanju organizacijskih enot uprave pradpi« direktor s poslovnikom.
37.	člen
Ko začne veljati ta uredba, preneha veljeti uredba e ustanovitvi Uprave »a gozdarstvo LRS (Uradni list LRS, št. 9u»*/54).
36. <9#e
Ta uvedba začne vetjati oetoi dan pti objavi < -.Uradnem Bstu LRS«.
SL »t-9flf5/3-58
Ljubljana, dne 9. junij« 1998.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
98.
8. 61en
Na podlagi 52. člena zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 15-127/56) in 8. člena uredbe o Ustanovitvi komisije za osebne dohodke v gospodarstvu (Uradni list FLRJ, št. 14-236/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
o ustanovitvi Republiške tarifne komisije ter o načinu Ustanovitve in delu okrajnih in občinskih tarifnih komisij	*
I.	Republiška tarifna komisija
1.	člen
Pri Sekretariatu Izvršnega sveta za delo se ustanovi Komisija LR Slovenije za osebne dohodke v go-sPodarstvu (Republiška tarifna komisija).
2.	člen
Naloga Republiške tarifne komisije je, da v skladu s, smernicami, ki so postavljene z zveznimi in tepublišikimi zakoni ter z. zveznim in republiškim družbenim planom, skrbi da se pri določanju osebnih dohodkov v gospodarstvu uporabljajo splošna merila, osnove in metode, ki jih določa Zvezna tarifna komisija in druga splošno priznana merila, osnove in metode; skrbi, da se pri uporabljanju teh osnov in meril varujejo ustrezna sorazmerja; predlaga ukre-jm, s katerimi se zagotovi, da bodo tarifni pravilniki 'n drugi pravilniki o osnovah za ugotavljanje osebnih dohodkov v gospodarstvu, izdelani v »kladu s lemi osnovami in merili; vsklajuje na področju osebnih dohodkov v gospodarstvu delo pristojnih organov in Ptizadetih organizacij.
$L uresničevanju svojih nalog sodeluje Republika tarifna komisija z republiškimi upravnimi or-k»ni, z republiškimi organi Zveze sindikatov, z repu-'škimi zbornicami ter z drugimi organizacijami in z«vodi.
3.	člen
. Republiško tarifno komisijo sestavljajo predsed-j., tajnik in potrebno število članov; predsednika, djaika in člane imenuje fzvršini svet. Člane imenuje kyšrni svet izmed oseb, ki jih kot svoje predstav-'ke predlagajo Republiški svet Zveze sindikatov J’ffoslavije za Slovenijo, ter tisti republiški upravni *'?ani, republiške zbornice in strokovne organiza-:U*' kj jih določi Izvršni svet. Izvršni svet lahko menuje za člane tudi druge osebe.
4.	člen
Zakonitost dela Republiške tarifne komisije nad-0ruje Sekrčtariat Izvršnega sveta za delo.
5.	člen
te ^kretariat Izvršnega sveta za delo zbira podatke te Popravlja gradivo za Republiško tarifno komisijo r opravlja zanjo administrativno in tehnično delo.
6.	člen
k Proračunska sredstva za delo Republiške tarifne se zagotovijo v predračunu Sek"'t«*
fšnega sveta za delo.
7.	člen
Republiška tarifna komisija si predpiše s soglas-jUi Sekretariata Izvršnega sveta za delo svoj po--ovnii]^
Republiška tarifna komisija opravlja zadeve po 199. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53-663/'>?) za Železniško transportno podjetje, za Podjetje poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v Ljubljani in za Skupnost elektrogospodarskih podjetij Slovenije.
II. Okrajne in občinske tarifne komisije
9. člen
V	okrajih in občinah ustanovijo okrajni oziroma občinski ljudski odbori s sklepom, ki ga enakopravno sprejmeta oba zbora, pri upravnih organih, ki so pristojni za delo, okrajne oziroma občinske komisije za osebne dohodke v gospodarstvu (okrajne in občinske tarifne komisije).
Okrajne in občinske tarifne komisije sestavljajo predsednik in najmanj šest članov. Imenuje jih ljudski odbor.
Predsednika imenuje ljudski odbor izmed odbornikov zbora proizvajalcev.
Člane okrajne tarifne komisije imenuje okrajni ljudski odbor izmed oseb, ki jih kot svoje predstavnike predlagajo okrajni sindikalni svet, okrajne zbornice m druge okrajne organizacije na področju gospodarstva, ki jih določi okrajni ljudski odbor.
Člane občinske tarifne komisije imenuje občinski ljudski odbor izmed oseb, ki jih kot svoje predstavnike predlagajo občinski sindikalni svet in druge občinske organizacije na področju gospodarstva, ki jih določi občinski ljudski odbor.
i	10. člen
V	občinah, v katerih ni veliko gospodarskfh organizacij, lahko občinski ljudski odbor s sklepom, ki ga enakopravno sprejmeta oba zibora, odloči, da opravlja naloge občinske tarifne komisije občinski zbor proizvajalcev.
11.	člen
Hkrati z ustanovitvijo določijo okrajni in občinski ljudski odbori naloge tarifnih komisij v skladu z nalogami iz 2. člena te uredbe.	,
12.	člen
Za delo pristojni upravni organ okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora zbira podatke in pripravlja gradivo za delo okrajne oziroma občinske tarifne komisije ter opravlja zanjo administrativne in tehnične zadeve.
13.	člen
Okrajne in občinske tarifne komisije delajo na sejah. Na seje se lahko vabijo predstavniki prizadetih gospodarskih organizacij in sindikalnih organizacij.
1	14. čl en
Ce za delo pristojni upravna organ ljudskega odbora predloži ljudskemu odboru ali svetu kakšen predlog iz področja uporabe splošrfih meril, osnov i» metod za določitev osebnih dohodkov v gospodarstvu, mora obenem predložiti mnenje okrajne oziroma občinske tarifne komisije.
tS.'č’km
Ta iiredtia začne veljati osmi dan po objavi v >Uradnem listu LRS«.
Št. 01-805/3-56
Ljubljana, dne 10. junija 1998.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednilk: loris Kraigher 1. r.
Na podlagi prvega in dragega odstavka 5, člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18-171/56) in
I.	točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1968 (Uradni list FLRJ, št. 16-265/58) izdaja Lvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOK
o stopnjah dohodnine od kmetijstva za leto 1958 1
Za obračunavanje dohodnine od kmetijstva za leto 1966 se uporabljajo davčne stopnje predpisane z odlokom o stopnjah dohodnine od kmetijstva za Leto 1997 (Uradni list LRS, št. 18-86/57).
2
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v sUradnem list LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1958.
St. 01-960/1-58
Ljubljana, dne It. junija 1958.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije"
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
100.
Na podlagi 1. točke 72. in 74. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOK
o dopolnitvi odloka o voznih olajšavah na avtobusih za učence v gospodarskih šolah
1
V odloku o voznih olajšavah na avtobusih za flčemce v gospodarskih šolah (Uradni list LRS, štev. 4-39/56) se mi 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
-Topost iz prejšnje točke velja glede vajencev v gospodarstvu za obiskovanje vajenske šole in za obiskovanje praktičnega pouka v obrtnih delavnicah«.
2
Sedanja 2. točka postane 3. točka.
3
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
št. (M-951 /1-68
Ljubljana, dne 11. junija 1958.
<	Izvršni svet L j utiske skupščine
Ljudske republike Slovenije
Sekretar.	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
101.
Na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o fi* nančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS
ODLOČBO
o spremembah odločbe o ustanovitvi Zavoda LR Slovenije za transfuzijo krvi
1
V odločbi o ustanovitvi Zavoda LR Slovenije za transfuzijo krvi (Uradni list LRS, št. 53-183/55) se v 2., 3., 7., 9. in 10. točki besedilo »Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS« nadomesti z besedilom »Svet za zdravstvo LRS«.
2
6.	točka se spremeni, tako, da se glasi:
»Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje enajst članov.
Tri člane upravnega odbora imenuje Svet z® zdravstvo LRS na predlog delovnega kolektiva zavoda, (-nega na predlog Glavnega odbora Rdečega križ8 Sloveni jo, enega na predlog Fakultete za splošno mi" dietno in stomatologijo Univerze v Ljubljani, pet Pa izmed drugih državljanov.
Ravnatelj zavoda je član upravnega odbora P° svojem položaju«.
3
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi Y »Uradnem listu LRS«.
St. 01-540/2-58
Ljubljana, dne H. junija 1958.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
192.
Na podlagi odločbe o kategorijaicji cest II. reda (Uradni list LRS, št. 40-185/51) v zvezi s 74. členom ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 5-15/55) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOČBO
o razglasitvi ceste Solkan-predor Panovec za cesto
H. reda
1
Novi cestni odsek Solkan-predor Panovec — priključek na obstoječo cesto H/305 v Rožni dolini ca 4.9 km se razglasi za cesto. 11. reda v sestavu ceste II/301.	\
2
Ta odločba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 01-734/2-58
Ljubljana, dne 11. junija 1958.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher J. r.
103.
Na podlagi H. točke odloka o ustanovitvi Sveta umetniških akademij (Uradni list LRS. št. 5-33/55) je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
odločil:
Ker se je izpraznilo eno izmed mest članov Sveta umetniških akademi j, ki ■ jih imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, se imenuje za člana Sveta umetniških akademij:
Lev Modic, direktor časopisnega založniškega podjetja »Ljudska pravica«.
St. 01-761/2-58
Ljubljana, dne 11. junija 1958.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljndske republike Slovenije
104.
Na podlagi II. točke odloka o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v Organih republiških gospodarskih zbornic (Uradni list LRS, št. 17-82/56) v zvezi z 38. členom zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FLRJ, št. 1-1/58) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I.	Kot zastopniki Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za sodelovanje v organih Trgovinske zbornice za LR Slovenijo se določijo:
a)	Za občni zbor:
Mirko Hočevar, pomočnik sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve,
Mirko Jamar, direktor Zavoda za gospodarsko planiranje LRS,
Boris dr. Puc, pomočnik državnega sekretarja v Državnem sekretariatu za blagovni promet LRS;
b)	za upravni odbor:
Boris dr. Pm c, pomočnik državnega sekretarja v Državnem sekretariatu za blagovni promet LRS.
II.	Svoje zastopnike za sodelovanje v organih Trgovinske zbornice za LR Slovenijo določijo tele drutž-bene in druge organizacije in zavodi, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji pa niso člani te zbornice:
a)	za občni zbor:
1.	Narodna banka FLRJ — Centrala za LRS,
2.	Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino podružnica Ljubljana,
3.	Jugoslovanska investicijska banka — Centrala za LRS,
4.	Zveza komunalnih bank LR Slovenije,
5.	Glavna zadružna zveza LRS,
6.	Zveza ženskih društev Sloveni je,
7.	Obrtna zbornica LR Slovenije,
8.	Gostinska zbornica za LR Slovenijo,
9.	Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS,
10.	Turistična zveza Slovenije,
11.	Republiški sindikalni svet ZSJ,
10.	Ekonomski inštitut LRS,
13.	Zveza ekonomistov Slovenije,
14.	Ekonomska fakulteta v Ljubljani,
15.	Centralni higienski zavod LRS,
16.	Centralni zavod za napredek gospodinjstva;
b)	za upravni odbor:
1.	Narodna banka FLRJ — Centrala za LRS,
2.	Glavna zadružna zveza LRS,
3.	Republiški sindikalni svet ZSJ.
St. 01-905/1-58
Ljubljana, dne 10. junija 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko l.r.	Boris Kraigher 1. r.
109.
Na podlaga IH. točke odloka o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v organih republiških gospodarskih zbornic (Uradni list LRS, štev. 17--63/56) v zvezi z 36. členom zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FLRJ, št. 1-1/68) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I.	Kot zastopniki Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za sodelovanje v organih Gostinske zbornice za LR Slovenijo se določijo:
a)	Za občni zbor:	,
Milan S k i t e k, glavni inšpektor dela (sekretariat za delo),
Stanislav Run ko, državni podsekretar in član Strokovnega sveta Izvršnega sveta za turizem,
Oto V i 1 d m a n , načelnik za strokovno šolstvo v Svetu za šolstvo LRS,
Vida Vodopivec, načelnik oddelka za turizem in gostinstvo v Državnem sekretariatu za blagovni promet;
b)	za upravni odbor;
Vida Vodopivec, načelnik oddelka za turizem in gostinstvo v Državnem sekretariatu za blagovni promet.
II.	Svoje zastopnike za sodelovanje v organih Gostinske zbornice za LR Slovenijo določijo tele družbene in druge organizacije in zavodi, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, pa niso člani te
zbornice:
a)	Za občni zbor: po enega zastopnika:
1.	Zavod za socialno zavarovanje LRS,
2.	Centralni higienski zavod,
3.	Direkcija jugoslovanskih železnic, Ljubljana,
4.	Narodna banka FLRJ — Centrala za LRS,
3. Jugoslovanska investicijska banka — Centrala za LRS.
6.	Centralni zavod za napredek gospodinstva,
7.	Republiški odbor Počitniške zveze za Slovenijo;
po dva zastopnika:
8.	Turistična zveza Slovenije,
9.	Republiški sindikalni svet ZSJ;
b)	za upravni odbor:
1.	Republiški sindikalni svet ZSJ,
2.	Turistična zveza Slovenije.
St. 01-964/1-66
Ljubljana, dne 10. junija 1968.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
106.
Na podlagi IV. točke odloka o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v organih republiških gospodarskih zbornic (Uradni list LRS, štev. 17-82/66) v zvezi z 38. členom zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FLRJ, št. 1-1/98) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I.	Kot predstavniki Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije za sodelovanje v organih Obrtne zbornice LR Slovenije se določijo:
a)	Za občni zbor:
Franc Bricelj, načelnik v Sekretariatu Izvršnega sveta za delo,
Franc D robe ž, svetovalec Izvršnega sveta,
Janez Kermavner, republiški poslanec, uslužbenec podjetja ELMA, Črnuče,
Vasja Klanjšek, direktor Klavnice, Zalog,
Ivo ing. Klemenčič, podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana,
Fedor Kovačič, pomočnik državnega sekretarja v Državnem sekretariatu za finance LRS,
Franc Kragelj, uslužbenec v Zavodu za gospodarsko planiranje LRS,
Tine Lah, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Maribor;
b)	za upravni odbor:
Vasja Klanjšek, direktor Klavnice, Zalog.
II.	Svoje zastopnike za sodelovanje v organih Obrtne zbornice LR Slovenije določijo tele družbene in druge organizacije in zavodi, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, pa niso člani te zbornice:
a) Za občni zbor:
po enega zastopnika:
1.	Republiški svet Slovenije ZSJ,
2.	Ljudska mladina Slovenije,
3.	Zveza borcev NOV — Glavni odbor nijo,
4.	Zveza prijateljev mladine Slovenije,
5.	2veza ženskih društev Slovenije,
6.	Zveza inženirjev in tehnikov LRS,
7.	Zveza ekonomistov Slovenije,
8.	Republiški odbor Zveze vojačkih vojnih invalidov. za Slovenijo,
9.	Zavod za rehabilitacijo invalidov,
10.	Glavni odbor Ljudske tehnike za Slovenijo,
11.	Glavna zadružna zveza LRS,
IG. Turistična zveza Slovenije,
13.	Združenje podjetij gradbene stroke in industrija gradbenega materiala,
14.	Centralni zavod za napredek gospodin jetra,
15.	Zveza komunalnih bank LR Slovenije,
16.	Združenje učiteljev in vzgojiteljev specialnih šol in ustanov Jugoslavije — Republiški odbor za Slovenijo,
17.	Stanovanjska skupnost terena Stadion, Ljubljana;
dva zastopnika:
18.	Trgovinska zbornica za LR Slovemijo.
K
b)	Za upravni odbor:
Ljudtka mladina Slovenije,
Trgovinska zbornica za LR Slovenijo,
Centralni zavod za napredek gospodinjstva.
St. 01 -614/1-98
Ljubljana, dne 10. junija 1948.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republika Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko L r.	Boris Kraigher 1, r.
. 107.
Na podlagi V. tofike odloka o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v organih republiških gospodarskih zbornic (Uradni Ust LRS, št. 17-82/56) v zveri z 36. členom zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FT.RJ, št. 1-1/56) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:	*
I. Kot zastopniki Izvršnega svet* Ljudske skupščine LR Slovenije za sodelovanje v organih Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije se določijo:
a)	Za občni zbor;
Lojze ing. Funkl, direktor uprave zn gozdarstvo LRS,
Lojze ing. Kerin, direktor Uprave za vodno gospodarstvo LRS, ^
Time ing. Mastnak, pomočnik sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo,
France Sitar, predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik,
Alfonz ing. Svetličič, načelnik oddelka v Zavodn za gospodarsko planiranje LRS,
Vilko ieg. Štern, načelnik oddelka v zavodu za gospodarsko planiranje LRS;
b)	za upravni odbor;
Tine ing. Mastnak, pomočnik sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
H. Svoje zastopnike za sodelovanje v organih Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije določijo tele družbene in druge organizacije in zavodi, ki se nkvarjajo z gospodarskimi vprašanji, pa niso člani te zbornice:
a) za občni zbor: po dva zastopnika:
1.	Trgovinska zbornica za LR Slovenijo,
2.	Glavna zadružna zveza LRS,
3.	Republiški sindikat kmetijskih delavcev; pp enega zastopnika:
1. Zveza zadružnih hranilmic in posojilnic,''
■ 2. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in vete-rinr^stvo,
3.	Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana,
4.	Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Slovenije, Ljubljana,
5.	Veterinarski znanstveni zavod, Ljubljana.
6.	Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov LR Slovenije,
7.	Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov LR Slovenije,
8.	Društvo veterinarjev LRS,
9.	Zveza ekonomistov LRS,
10.	Centralni zavod za napredek gospodinjstva;
b) za upravni odbor:
Glavna zadružna zveza LRS,
Republiški sindikat kmetijskih delaveev.
Št. 01-9123/1-56
Ljubljana, dne 10. junija 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
108.
Na podlagi 4. člena uredbe o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 15-250/58) iizdaja Svet za šolstvo LRS
ODREDBO
o kategorizaciji položajev iz 1. do 14. (očke 3. člena uredbe o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zavodov
I
Uslužbencem iz 2. člena uredbe o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zavodov se poveča položajna plača, ki jim gre glede na naziv, mesečno za:
*	Povišek
položaj, plače
Položaj	v kosmatem
mesku din
1.	Upravitelj (upravnik) zavoda za predšolsko vzgojo
a)	v zavodu brez prehrane in z 1 do 4 skupinami otrok, kjer upravitelj ne opravlja dolžnosti vzgojitelja
b)	v zavodu brez prehrane in z eno skupino otrok, kjer upravitelj opravlja dolžnosti vzgojitelja
c)	— v zavodu brez prehrane in z 2—4 skupinami otrok, kjer upravitelj opravlja dolžnosti vzgojitelja;
•— v zavodu brez prehrane ,s 5 ali več skupinami otrok, kjer upravitelj ne opravlja dolžnosti vzgojitelja;
— v zavodu s prehrano in z 1 do 2 skupinami otrok, kjer upravitelj opravlja dolžnosti vzgojitelja
č) v zavodu s prehrano in s 3—4 skupinami otrok
d)	v zavodu s prehrano In s 5 ali več kupinami otrok
2.	a) Upravnik otroškega doma, va-
jenskega doma in dijaškega internata
1.700,—
3.300,-
4.900.—
6.000.—
7,100.—
Polo-žaj
Povišek položaj, plače ▼ kosmate« znesku dim
Položaj
Povišek peložaj. pWe v kwmaiem eneelra din
a) v domovih (internatih) z do
30 otrok	1.700,—
b) 31—60 otrok	3.300.—
c) 61 do 100 otrok	4.900.—
č) 101—150 otrok	6.000.—
d) več kot 150 otrok	7.100.—
2. b) Upravnik zavoda za specialno vzgojo z	
a) do 50 otrok	3.500,—
b) 31—*o otrok	5.000,—
cl 71 —100 otrok	6.700,—
č) uad 100 otrok	9.100,—
3. Upravitelj	(ravuatelj)	obvezne splošno izobraževalne šole, šole za spcc.alno vzgojo z	
a) t oddel.	1.700,—
b) 2—3 oddel.	2.300.—
c) 4—7 oddel.	3.500,—
č) 8—12 oddel.	5.000.—
d) 13—16 oddel.	6.000. —
c) 17—20 oddel.	7.300.—
f) več kot 20 oddel.	9.100.—
4. Upravitelj (ravnatelj) vajenske šole s celodnevnim poukom	
a) 1—2 oddel.	1.700,—
b) 3—5 oddel.	2.500,—
c) 6—8 oddel.	3.500,—
č) 9—12 oddel.	5.000.—
d) 13—16 oddel.	6.200.—
e) 17—20 oddel.	7.500.—
f) več kot 20 oddel.	9.100.—
4. b) Upravitelj (ravnatelj) periodič^ ue vajenske šole »	
a) 2—3 oddel.	2.900.—
,b) 4—6 oddel.	3.900.—
c) 7—10 oddel.	5.000,—
č) 11—15 oddel.	6.200.—
d) 16—20 oddel.	7.500,—
e) več kot 20 oddel.	9.100—
5. Ravnatelj šole g praktičnim poukom z	
a) 1—3 oddel.	2.8TO.—
b) 4—8 oddel.	5.000—
c) 9—13 oddel.	7.000—
č) več kot 12 oddel..	9.100—
6. Ravnatelj nižje umetniške šole	
a) do 100 učencev z 2—3 oddel.	1.700—
b) do 100 učencev g 4—6 oddel.	3.300—
c) od 101 do 350 učencev rednih od-	
oddelkov	4.200—
č) od 250 do 500 učencev rednih od-	
del kov	5.800—
d) z več kot 500 učen. v rednih oddel.	7.500—
7. Ravnatelj mojstrske šole z	
a) do 4 oddel.	3.500—
b) 5—10 oddel.	5.700—
c) več kot 10 oddel.	7.300—
8. a) Ravnatelj srednje strok, šole, srednje splosine izobraževalne	
šele (gimnazije), srednje Šole	
za izobraževanje učnega kadra	
a) do 4 oddel.	3300—
b) 5—8 oddel.	5.000.—
c) 9—12 oddel.	6.700—
č) več kot 12 oddel.	9.100—
8. b) Ravnatelj srednje glasbene šole	
v Mariboru	8.300—
Ravnatelj srednje glasbene in ba-	
letne šole v Ljubljani	9.100—
Ravnatelj šole za umetno obrt	9.100—
9. šef odseka strokovne šole z	
a) do 4 oddel.	2.500—
b) 5—8 oddel.	4.100—
c) več kot 8 oddel.	5.500—
10. Sef delavnice ali delovišča strokov-	
ne šole vsaj s tremi učitelji prak-	
ličnega pouka	
a) 3—5 učit. prakt. pouka	1.700—
b) 6—9 učit. prakt. pouka	3.300.—
c) več kot 9 učit. prakt. pouka	5.300.—
tl. Pomočnik ravnatelja tiste šole z razvilo notranjo organizacijo, ki jo določi rep. svet za šolstvo	
a) od 10—15 oddel.	1.700—
b) 16—30 oddel.	3.500—
.c) več kot 20 oddel.	5.300—
12. Upravitelj gospodinjske šole, ženske strokovne šole, šole za kmetijske proizvajalce	
a) 1—2 oddel.	1.700—
b) 3—6 oddel.	3.200—
c) 7—12 oddel.	5.100—
č) več kot 12 oddel.	<<i„	7.300—
13. Ravnatelj višje šole	
a) Viš. šola ža fizioterapevte	5.400—
b) Višj. šola za rentgenske tehnike	
(pomočnike)	7.000—
c) Viš. šola za medic, sestre	12.100—
č) Višj. šola za telesno vzgojo	12.100—
d) Višja pedagoška šola	12.100—
14. šef odseka višje šole	
a) z do 20 študenti	3.600—
b) z 31 do 40 študenti	4.700—
c) z nad 40 študenti	5.900—
II
Položajno piaoe se povečajo po kategorizaciji iz I. poglavja le tistim uslužbencem, ki imajo nazive iz trredfbe o položajnih plačah uslužbencev prosvetnih zarodov.
Odločbe o položajnih plačah s poviški po tej odredbi izda za nastavitev pristojni organ. Te odločbo je treba poslati v oceno zakonitosti po 79. členu zakona o javnih uslužbencih.
HI
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem li®tn LRS<, uporablja pa se od 1. januarja 1996.
St. 09-1456/1-38
Ljubljana, dne 6. junija 1958.
Svet za šolstvo LRS Predsednik:
"ladko Majhen 1. r.
m.
Na podlagi tretjega odstarta 302. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 55-bM 5") izdaja Svet za zdravstvo LRti
ODREDB
o določitvi krajev, delovnih mest in panog specializacije, za katere se lahko določi posebni dodatek uslužbencem zdravstvenih zavodov
Posebni dodatek uslužbencem zdravstvenih zavodov v krajih, kjer je težko poskrbeti za osnovno zdravstveno varstvo.
1
V	Ljudski republiki Sloveniji se za kraje, kjer je težko poskrbeti za osnovno zdravstveno varstvo in v katerih se po 3. točki prvega odstavka 302. člena zakona o javnih uslužbencih (v nadaljnjem besedilu: zakon) daje zdravstvenim uslužbencem posebni dodatek v višjem (I.) oziroma nižjem (II.) znesku, določijo po okrajih tile kraji:
L višji dodatek:	Kozje, Planina,
Vitanje, Zabukovica in Liboje;
II.	nižji dodatek: Gornji grad, Ljubno in Podčetrtek;
I. višji dodatek: Kanal in Cerkno; II. nižji dodatek: Most na Soči in Dobrovo;
L višji dodatek: Hrpelje in Podgrad;
II. nižji dodatek: Ilirska Bistrica, Divača in Dutovlje;
I. višji	dodatek:	—
II. nižji	dodatek:	Gorenja	vas,	Že-
lezniki in Žiri;
I. višji	dodatek:	—
II.‘nižji	dodatek:	Moravče,	Stari	trg
pri Ložu, Ig, Polhov Gradec in Hrib-Loški potok;
I. višji dodatek: Cirkulane, Mislinja, Oplotnica in Majšperk;
II. nižji dodatek: Črna. Ribnica na Pohorju, Zgornja Kungota, Lovrenc na Pohorju in Pod vleka; I. višji dodatek: Grad, Fokovci in Križevci;
II. nižji dodatek: Dobrovnik;
I. višji dodatek: Vinica;
II. nižji dodatek: Žužemberk in Semič;
Trbovlje;	I. višji dodatek; Bizeljsko;
II. nižji dodatek: Krmelj.
Poleg naštetih krajev Uthko Svet za zdravstvo LRS določi še druge kraje za take kraje, kjer posebno primanjkuje zdravstvenih uslužbencev in kjer je težko poskrbeti za osnovno zdravstveno varstvo, zlasti če' na razpisana mesta ni prijav ali če se zdravstveno osebje zaradi težjih živi jenskih pogojev pogosto menja ali kadar se ustanavljajo povi zdravstveni zavodi ali novi zdravstveni oikoliši.
9
V	krajih iz prve točke te odredbe imajo zdravstveni uslužbenci pravico do posebnega dodatka le. če delajo v zavodih za osnovno zdravstveno varstvo,
to je v zdrav st vediah domovih (postajah), obratarih ambulantah in njihovih zdravstvenih strokovnih enotah ter v lekarnah (lekarniških postajah).
Babicam ne pripada posebni dodatek po 1. točki te odredbe.
3
V krajih iz prvega in dragega odstavka 1. točke te odredbe se lahko prizna posebni dodatek tudi uslužbeucem, ki opravljajo računovodsko službo.
Honorarnim uslužbencem, sprejetim v službo za stalno računovodsko delo v krojih iz prejšnjega odstavka, se lahko v pogodbi določi namesto posebnega dodatka ustrezno zvišan honorar.
4
Z upravnim navodilom za sestavo pravilnikov o plačah Svet za zdravstvo LRS natančneje določi meje za višino posebnega dodatka v krajih iz 1. točke te od redibe.
Z upravnim navodilom iz prejšnjega odstavka določeni najvišji posebni dodatki se lahko povišajo v pravilnikih o plačah le z dovoljenjem sekretariata Sveta za zdravstvo LRS.
Posebni dodatek za delovna mesta, ki se štejejo za življenju ali zdravju nevarna
5
Delovna mesta, ki se v zdravstvenih zavodih štejejo za življenju ali zdravju nevarna in za katera se daje zdravstvenim uslužbencem posebni dodatek po 7. točki prvega odstavka 302. člena zakona, ao:
a)	delo z radioaktivnimi snovmi ali v območju učinkovanja radioaktivnih snovi;
b)	delo pri rentgenskih aparatih ali v območju učinkovanja rentgenskih žarkov:
c)	delo v virusnih laboratorijih;
č) delo z bolniki v bolnicah (oddelkih, odsekih) za duševne bolezni;
d)	delo zdravstvenega strokovnega osebja v higienskih zavodih in v h i g i en s ko- ep idemiološk i h enotah vseh zdravstvenih zavodov, ki dela na preprečevanju in zatiranju nalezilivih bolezni, ter delo zdravstvenega strokovnega osebja v bakterioloških laboratorijih in zavodih z« kontrolo zdravil, kolikor tena zdravstvenim uslužbencem ne pripada posebni dodatek po t.. točki prvega odstavka 302. člena zakona;
e)	delo z infekcioznim ali toksičnim materialom v seroloških, parazitoloških in kemičnih laboratorijih;
f)	delo z bolniki oziroma z infekcioznim materialom v bolnicah (oddelkih, odsekih) za akutne nalezljive bolezni;
g)	delo z bolniki oziroma z infekcioznim materialom v specialnih bolnicah in inštitutih za pljučno tuberkulozo, v oddelkih (odsekih) za pljučno tuberkulozo v splošnih bolnicah ter v p roti tuberkuloznih dispanzerjih;
h)	delo z bolniki v okrevališčih za tuberkulozne, če sprejemajo tudi bolnike z nezazdravljenimi procesi, ter delo z bolniki oziroma z infekcioznim materialom v drugih zavodih za tuberkulozo (pljučno ali drugih oblik);
i)	delo na terenu pri iskanju žarišč nalezljivih bolezni in pri zatiranju nalezljivih bolezni;
j)	delo v p rose k turah:	- •
k)	delo pri dezinfekciji, dezinsekciji in. deratizaciji.
Celje:
Gorica:
Kope*:
Kram j: Ljubljana:
Maribor:
Murska Sobota: Novo mesto:
6
Za zdravju nevarno delo po prejšnji točki se šteje tudi delo tehle upravnih uslužbencev v zdravstvenih zavodih:
a)	ki delajo v območju ionizirajočih žarkov, V virusnih laboratorijih ali neposredno pri rentgenu ob flourografskih akcijah;
b)	ki delajo v oddelkih (odsekih) za akutne nalezljive bolezni v splošnih ali specialnih bolnicah, v oddelkih (odsekih) za pljučno tuberkulozo v splošnih ali specialnih bolnicah oziroma, inštitutih ter v pro-tituberk uložni h dispanzerjih;
c)	ki delajo v oddelkih zavodov za izvenplučmo tuberkulozo;
č) ki imajo stalno delo v laboratorijih z inlekci-ozuim ali toksičnim materialom oziroma ki stalno • delajo pri sprejemanju infekcioznega materiala ali pri oskrbovanju poskusnih živali;
d)	ki stalno delajo v prostorih, kjer se dela z infekcioznim ali toksičnim materialom, oziroma ki stalno delajo pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji;
e)	ki delajo v prosekturah;
f)	ki stalno delajo v oddelkih (odsekih) bolnic za duševne bolezni.
7
Za delovna mesta, ki niso navedena v 5. in 6. točk) te odredbe, so pa zdravju nevarna, se v pravilniku o plačah lahko določi posebni dodatek le v soglasju s sekretariatom Sveta za zdravstvo LRS.
8
'L upravnim navodilom za sestavo pravilnikov o plačah Svet za zdravstvo LRS natančneje določi meje za višino posebnega dodatku po S, in 6, točki te odredbe.
V višjih zneskih (odstotkih), kot je določeno z upravnim navodilom iz prejšnjega odstavka, se v pravilniku o plačah lahko določi posebni dodatek le v soglasju s sekretariatom Sveta za zdravstvo LRS.
9
Uslužbencem, ki delajo na delovnih mestih, za katera se lahko daje posebni dodatek, se določi posebni dodatek praviloma v nujuižjem znesku (odstotku). V višjem zuesku (odstotku) se določi posebni dodatek le, če dela uslužbenec ua delovnem mestu, ki je prav posebno in stalno izpostavljeno n e vaj nos ti za zdravje,
10
Uslužbencem, ki ne delajo ves redni delovni čas na zdravju nevarnem delovnem mestu oziroma ki delajo ua takem delovnem mestu samo občasno, se določi posebni dodatek v sorazmerju s časom, ko delajo ha takem delovnem mestu.
11
Honorarnim uslužbencem, ki delajo na zdravju nevarnih delovnih mestih (l, in 6. točka te odredbe), pripada posebni dodatek, če je to določeno s pogodbo o honorarni službi,
12
Posebni dodatek za zdravju nevarno delo se preneha izplačevati, ko uslužbenec preneha opravljati delo na zdravju nevarnem delovnem mestu, zniža pa se, če se zmunjšo stopnja nevarnosti za zdravje (n. pr. zaradi zboljšanja higienskega ali tehničnega varstva oziroma ureditve, zaradi skrajšanja časa
izpostavljenosti zdravju uevarauu okoliščarnuu m isz podobnih razlogov).
Posebni dodatek za zdravstvene uslužbence v specialističnih panogah, kjer posebno primanjkuje uslužbencev z visoko strokovno izobrazbo
13
Za panoge specializacije, kjer posebno primanjkuje zdravstvenih uslužbencev z visoko strokovno izobrazbo in za katere »e daje zdravstvenim uslužbencem posebni dodatek po 8. točki prvega odstavka 302. člena zakona, veljajo: nevropsihiatrija, ftiziolo-gija, reutgenologiija, urologija, higiena, transfuzija krvi, sodna medicina, patološka anatomija, bakteriologija, epidemiologija, radiologija, fizikalna terapija (balneologija). stomatologija in toksikologija.
M
Določba prejšnje točke velja tudi za tiste zdravstvene uslužbence z visoko strokovno izobrazbo, ki se specializirajo za teoretične in znanstvene raziskovalne pauoge zdravstvene službe, če se specializirajo za delo v zdravstvenih zavodih ali prosvetno-zoan-stvenih zavodih zdravstvenega značaja.
15
Z upravnim navodilom za sestavo pravilnikov o plačah Svet za zdravstvo LRS natančneje določi meje za višino posebnega dodatka po 13. in 14. točki te odredbe.
Skupne določbe
16
Ce pripada uslužbencu posebni dodatek iz dveh ali več naslovov, je treba vse pravne osnove ze dodatek v pravilniku o plačah izrečno navesti. Posebni dodatek se v tem primeru ustrezno poveča, vendar tudi v takem primeru ne sme presegati 50 % od temeljne in položajne plače (drugi odstavek JOb: člena zakona),
17
Posebni dodatki po tej odredbi pripadajo uslužbencem tudi v času letnega dopusta.
16
O priznanju, zvišanju, znižanju ali ukinitvi posebnega dodatka izda odločbo upravnik zavoda na predlog strokovnega kolegija. Proti odločbi je dopusten .ugovor na upravni odbor zavoda. Zoper odločbo upravnega odbora je dopustna pritožba na organ, ki je pristojen za zadeve iy naloge zdravstvenega zavoda, kotilkor s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
Končne določbe
19
Glede posebnega dodatka tehničnemu osebju in pomožnim uslužbencem v zdravstvenih zavodih, ki delajo v službah ali na delovnih mestih iz 5 ali 6. točke te odredbe, veljajo določbe pravilnika iz 42. člena uredbe o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 7-86/56).
20
Ta odredba vejja od icCueva objare v »Uracinem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
St. 07/1-1666/1
Ljubljana, dne 24. maja 1966.
Svet za zdravstvo LRS Predsednik;
Niko Šilih L r.
110.
Na podlagi drugega odstavka 182. člena zakona
o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupičiue LRS in v zvezi s sklepom Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS z dne 30. maju 1968, da se odredijo nadomestne volitve ljudskega poslanca za Republiški zbor v 113. volilnem okraju, v katerem se je izpraznilo poslansko mesto, izdaja Republiška volilna komisija LRS
ODLOČBO
o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Ljudske »kupščlne LRS v 113. volilnem okraju
1.	Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS v 113. volilnem okraju.
2.	Volitve bodo v nedeljo dne 31. avgusta 1936.
3.	Ta odločba velja od dneva objave r »Uradnem
listu LRS«.
St. 39/2-58
Ljubljana, dne 12. junija 1956.
Republiška volilna komisij.
Tajnik:	Namestnik predsednika:
Dr. Josip Globevnlk 1. r. Matej Dolničar 1. r.
OdJoki ljudskih odborov
34.
Okrajni ljudski odbo, Celje je na podlagi 11. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodku delavcev (Uradu, list FLRJ, št. 52-647/57) v zve« s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvazalcev dne 9. maja 1958 sprejel
ODLOK
o oprostitvi časopisnih podjetij plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v letu 1958
1.	člen
Casopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi, ki imajo svoj sedež oziroma svoje obrate ali poslovne enote na območju okraja Celje, so v letu 1958 oproščena plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada okraju Celje.
Casopisno-založniška podjetja, ki .majo v svojem sestavu tiskarne, vložijo oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka delavcev v svoj sklad osnovnih sredstev, druga časopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi pa v svoj rezervni sklad
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan jx> oojavi r »Uradnem vestniku« okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1958.
St. 01/3-4208/1-58
Celje, dne 9. maja 1966.
Predsednik OLO.
Riko Jerman 1. r.
35.
Na podlagi 17., 19. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na podlagi l. in *2. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradat list FLRJ, št. 13-126/56) je sprejel okraju, ljudski odbor Novo mesto na seji okraj*-nega zbora in zbora proizvajalcev
ODLOK
o proračunu okraja Novo mesto za leto 1958
1. člen
Proračun okraja Novo mesto za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega:
1. Okrajni proračun z dohodki v znesku	396,911.000 din
z izdatki okrajnega proračuna	375,550.000 din
in z dotacijami ljudskim odborom 21,361.000 din II. Predračune finančno samostojnih zavodov Z dohodki v znesku	2,000.000 din
z izdatki v znesku	2,l>00.000 din
lil. Predračune proračunskih skladov
z dohodki v znesku oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložlj.vimi sredstvi i izdatki v znesku in s primanjkljajem v znesku
341.466.000	din
112.313.000	din
206.197.000	din 92,884.000 din
2.	Člen
Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 92,288.000 din se krije1'« z dotacijami iz okrajnega proračuna.
3.	člen
Svet za družbeni plan in finance OLO Novo mesto je pooblaščen, da kredit, ki je določen za uego-sjKHfarske investicije v razdelku tajništva za gospodarstvo OLO Novo mesto v znesku 20,000.000 din in
kredit, ki je določen za dotacijo okrajnemu investicijskemu skladu v znesku 40,MX).0(X) din, dodeljuje v višini potreb po predložitvi dokumentacije.
4.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme okrajni ljudski odbor Novo mesto za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 7<>,228.000 din. Pogtpdbo za kratkoročno posojilo sklene z banko načelnik tajništva za finance OLG Novo mesto.
3.	člen
Krediti, ki so v predračunih okrajnih organov in zavodov določeni za osebne izdatke, se brez predhodnega soglasja tajništva za finance OLG Novo mesto ne smejo dvigati pri banki.
0. člen
Tajništvo za finance GLO Novo mesto je pooblaščeno, da porazdeli na posamezne organe in zavode
kredit, ki je v proračunu predviden za povečanje plač uslužbencem.
7.	člen
Svet za družbeni- plan in finance OLG Novo mesto je pooblaščen, da deloma razpolaga s proračunsko rezervo. Vendar ta znesek ne sme biti porabljen do konca meseca oktobra 1938 več kakor 50 % v proračunu predvidenega letnega kredita.
8.	člen
Ta odlok velja od dnevu objave v »Uradnem vestniku« okraju Novo mesto, uporablja pa se od 1, januarja 1938.
St. 02-/3-237/2-58
Novo mesto, dne 12. aprila 1938,
Predsednik OLG: Franc Pirkovič 1. r.

Pregled dohodkov in izdatkov
k
proračuna okrajnega ljudskega odbora Novo mesto (okrajni proračun) po delih
	Dohodki	Skupaj		Izdatki	Skupaj
,A) Proračun			A) Proračun		
1. del	— Dohodki iz gospodarstva	135,212.000	,1. del	— Prosveta in kultura	5,960.000
2. del	— Dohodki prebivalstva	165,199.000	2. del	— Socialno varstvo	<•	1,050.000
3. del	— Dohodki uradov in		5. del	— Zdravstvena zaščita	13,370.000
	zavodov	500.000	5. del	— Drž. uprava in sod.	1%,502.000
1. del	— Drugi dohodki	4,000.000	6. del	— Komunal, dejavnost	26,056.000
7. del	— Dotacija za uravnove-		7. del	— Negospodarske inv.	20,000.000
	šenje proračuna	92,000.000	8. del	— Dotacije;	
				nižjim prorač.	21,361.000
	s'			pr orač. skladom	92.884.000
	/S			družb, organizacijam	35,045.000
			9. del	— Obveznosti iz posojili	
				in garancije	10.000.000
			10. del	— Prorač. rezerva	8,750.000
			13. del	— Sredstva za povečanje	
				plač	5,931.000
	Skupaj dohodki	39-6,911.000		Skupaj izdatki	396,911.000
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSlča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din Posamezna številka do 0 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 336 — Telefon direktor in knjigovodstvo: 20-701, uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni
račun: 600-704/2-399