List 29.
0 premembi domovinske postave.
Gospod Friderik grof Marenzi v Trstu izdal je ravnokar brošurico, v kateri na kratko, pa dobro premišljeno nasvetuje nekatere prav temeljite premembe nase domovinske postave z narodno konservativnimi načeli. — Dosedanji razgovori o teh premembah sukali ao se večidel okrog prašanja, kako varovati kmetijske občine previsokih bremen, katera jim nastajajo vsled domovinske postave.
Gospod pisatelj sega dalje, ter hoče sploh občine varovati potujčenja in neopravičenega vpliva tujcev na občinsko upravo , posebno Bprejem tujcev za občane hoče pisatelj dopuščati redno le tedaj, kedar bi po dolgem bivanji v občini dali zanesljive dokaze, da so po jeziku in vsem mišljenji uže sprejeli naravo občanov domačinov. Loči pa strogo domovinstvo, oziroma ob-čanstvo, od pridobitve pravice preskrbljenja za slučaj uboštva. Pisatelj sicer sam in po pravici trdi, da se njegovi nasveti vsi ne morejo sprejeti, ker so se naše razmere od 1. 1848. v tem oziru uže preveč predruga-čile, toda skrb Slovencev, svojo narodnost povsod braniti ter izrečen namen pisateljev, občanom varovati njihovo narodnost, nam je dosti vzroka, rojakom in posebno merodajnim krogom podati nasvete pisateljeve v prevdarek z željo, da nam tudi pomagajo najti pravo pot pri  sila potrebnih premembah  domovinske postave.
226
Pisatelj nasvetuje:
1.    Naj bi ae po §. 1. domovinske postave dodala naredba, da obstaja razun avstrijskega državljanstva tudi še posebno deželanstvo, katero bi se delilo v avstrijsko-nemško, poljsko, češko slovensko itd. — Po tem, se ve da, bilo bi treba, da bi vsaka dežela obsegala samo eno narodnost.
2.     §. 2. naj bi se glasil: Samo državljani morejo pridobiti deželanstvo in občanstvo. Vsak državljan mora biti pristojen v deželi (narodu) in ud ene občine one dežele itd.
3.    §. 5. imel bi se glasiti: Domovinstvo se pridobi, in to, domovinstvo v širjem pomenu ali deželanstvo :
a)   po rojstvu od očeta deželana (ki je spadal k narodu deželnemu);
b)  pri ženah vsled možitve z deželanom, in
c)   pri tujcih vsled ponarodj enja, katero pa se le nastopi v tretjem rodu, tistega, ki je za to prosil vsled . ojstva in vkupa, ako je prosilec s svojimi otroci vred neprenehoma in neoporečeno v deželi bival, ako so njegovi potomci rojeni od mater deželjank, ako je družina opustila vse zveze s prejšnjo domovinsko občino in deželo in se je sploh tako poprijela postav navad in šeg dežele, da med njo in domačini ni več posebnega razločka.
4.    V prvem stavku §. 6. ostala naj bi beseda „zakonski", namesto ostalih stavkov pa naj bi se določilo, da se ima z nezakonskimi otroci neznanega očeta ravnati tako, kakor z najdenci.
5.     §§. 8., 9. in 10. naj bi po vsem ostali.
6.     §.11. naj bi se glasil: Vdove obdržč domovinstvo one občine, v kateri je domovinstvo imel njen soprog.
Ako se zakonski vsled krivde ženina ločijo, razdru-žijo, ali ako se zakon izreče neveljaven, povrne se žena v one domovinske razmere itd.
Ako se ločeni ali razdruženi zakonski zopet združijo, zopet dobi domovinstvo moževo.
7.     Izostal naj bi tudi §. 12.
8.     V §. 13. naj bi se besede „zakonski" in „ali zakonske matere" izpustile.
9.     Določila §. 14. naj bi se razširila na državne služabnike sploh.
10.     Naj bi §. 16. in 17. tudi izostala.
11.     V §. 18. naj bi se izpustile konečne besede: „ali dokler si drugod domovinstva ne pridobijo".
12.     Ker ima §. 19. le malo in slabih dokazil za odločitev narodnosti, oziroma domovinstva osebe, naj bi se namesto onega sprejelo to-le:
„§. 19. Ako politična gosposka prve instance po kakoršnikoli poti izve, da je pri osebi državljanstvo ali domovinstvo (v širjem in ožjem pomenu) neznano , jo ima zaslišati ter v zapisnik še posebej vpisati:
a)  Katere vrste (tipus) človeštva je oseba?
b)  katere jezike govori in kateri je njen materni jezik?
c)  ali se zaveda narodnosti in katere ?
d)   katere vere je?
e)  Temu bi bil dodati kratek popis življenja dotične osebe, ter naj bi se po mogočosti dognalo ime njeno, njeni stariši in dedi, kje so oni bili rojeni, kje so bivali, za katere občine številjenje so bili k vojaštvu potrjeni. Ako vse te poizvedbe kažejo eno narodnost in eni domovinski kraj, tedaj naj se oseba oni deželi, onemu kraju odda , za katero  je   domovinstvo   po  izvedbah najbolj vtr-
jeno. Pri enakih dokazilih za različne kraje odloči naj žrebanje brezdomovinca ali njegovega pooblaščenca.
Ako bi bilo državljanstvo osebe dvomljivo, se ima po dogovoru z dotično drugo državo po di-plomatični poti, in ako bi bila mnenja različna, po nepristranskem zaupniku določiti, katerega volite obe stranki; ako pa bi bilo državljanstvo gotovo, ne pa deželanstvo, tedaj odloči, ako bi se dotični dežehki oblastniji ne mogli zediniti, mi-nisterstvo za notranje zadeve."
13.     Izostati bi moral §, 21., toda bi se moralo razširiti za vse dežele določilo, da mora imeti vsaka občina imenik občinski (matriko) z dvema oddelkoma „domačini" in „tujci", zadnji z dvema pododdelkoma „tujci oglašeni za domovinstvo" in „tujci brez stalnega bivališča".
14.    V §. 22. naj bi se v drugem stavku po besedi „domačini" uvrstile besede: „in tisti državljani, ki so v občini neprenehoma in neoporečeno bivali vsaj deset let."
15.     K §. 25. drugemu stavku naj bi se dodalo: „Vendar pa je politična oblastuija vezana, ako bi občina v skrbi za uboge po svoji dolžnosti ne zadostovala, dotične uboge na stroške njihove občine najbližjemu zavodu za uboge odp slati, da se tam za nje skrbi".
16.     Stavek prvi §. 27. naj bi izostal, drugi stavek pa naj bi se glasil: „Občinam gre iz državnih zalog povračilo stroškov za oskrbovanje ubogih najdencev".
17.     V §. 28. naj bi se namesto besedi „domovinska občina" reklo: „občina, v kateri gre ubogemu podporno bivališče".
Enako bi se moral spremeniti §. 30.
18.    V §. 35. naj se namesto besedi: „Ob času itd." stavi: „Domovinstvo v občini ima".
§. 40. naj bi izostal.
19.    K §. 41. bi bilo opomniti, da naj bi bilo vsakemu občanu prosto, pritožiti se zoper vpis v občinski imenik (matriko) v 8 dneh pri okrajni politični gosposki.
20.     Drugi stavek §. 49. naj bi odpadel, in pomisliti bi le bilo, ali in kako naj bi se ponarodenim oso-bam in njihovim naslednikom zavoljo nevrednosti odvzele pridobljene pravice.
21.     KoneČno je opomniti, da bi se dosledno morali spremeniti občinski redi, državna temeljna postava od 21. decembra i. 1867. in druge dotične postave.